1
§
(P
©
1
L
-1\BA d ■
$oučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja !
I Z II A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
C EN A za celo leto 6 kron, za pol lata 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto.
N A K 0 ČN I N 0 in oznanila sprejema upravništvo v Gorici, na Placuti št. 12.	.....
KOK o P) SE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija št. 7.	_____
Kdo bo državni poslanec?
Gre so za poslan«1« kmečkih občin. Do zdaj jo bil g. grof Alfred Coroninj, ki sc jo tih nevihti umaknil i^a svoj culačui grad na Cmgrofu. Vprašanji1 je:	IvTIo bo od zdaj
poslani c naših kmečkih občni ? V prvi vrsti je „ Sloga14 poklicana, da poišče moža sposobnega za tako odlično narodno naročilo. Ali bojimo se, da „Slogau nima še gotove misli o tej važni stvari, kakor jo ni imela, ko se je šlo zadnjič za poslanca v deželni zbor. Bojimo se, da pride „Sloga“ se svojim kandidatom prepozno, ker lilifij^[na,^tranka — Tluna^iabi^čfckova — je vže našla poslanca in dela zanj. A kdo je ta izvoljeni mož ?
V
Dr. .Josip Stanič.
advokat in grajščak v Gorici. Stvar jo vže kolikor toliko dogovorjena : dr. Stanič pojde na Dunaj, dr. Tuma mu bo vodil pisarno za *> visoko letno plačo in no bo za zdaj odpiral ’ svoje pisarne. Stanič — Tuma — Gabršček je odbor treh mož, ki bo ustanovil in učvrstil imGoriškem odločno liberalno stranko
proti Gregorčičevi in proti uniji.
Dr Jos. Stanič poslanec! Kaj nuj rečemo na to ? Osebe dr. Staniča ne bomo napadali, toda njegovo mišljenje jo tako, da ne sme biti poslance slovenskega ljudstva.
l)>Lw-J y£ip^Sta^jjč. in| a i c e r— in to mu ni v nečiist — l^iVJ-l^iu^st,-da /i&ijh-pidziu.iva. Ua -iio im_>k£i>va za frazo kakor drugi, o^ka^c^očjjtno, kar je in pove vsal^emu^če -4Leba^^dnaz^4&Jo-Liberalec, J;i jnjnHL-vere, da krščanstvo je njemu le člo-veškT nalili i. t. d. Toda ta iskrenost ne opere nikomur madeža brezvorstva.
Dr. Jos. Stanič i.e vrt nan< l človek, ka-koršon najslabšo služi v politiki.
Dr. Stanič nima smisla za krščunsko-socijalno organizacijo delavskega ljudstva, ke-tero In imel zastopati. On se je vže preveč
— kako bi rekli, da. no bi osebno žalili — pieveč pogospmlil in se tud. ni učil toga vprašanja, da bi razumel gorje naš h siromakov. Kot poslanec bi torej zaviral organizacijo tistih kmečkih ljudi, katerih koristi bi imel zastopali.
Dr. Jos. Stanič torej ne mote biti poslanec kmečkih občin. Njegova i/volitev bi pomenila novo zmešnjavo na Goriškem Zatorej volilci, pozor o prav-em času !
Goriškim Slovencem je zdaj silno potreba krščanskega moža, kor lo na podlagi krščanskih načel bo mogoče stranke združiti na složno delovanje, katero nam je tako potrebno. Liberalizem je razpor, krščanstvo je mir in sprava. — Treba	nam jo	pa	tudi treznega moža,	ki bo znal taktno	in	previdno
voditi slov. politiko.
Kdo bi bil tak mož med nami ? Poznamo več ko	enega in	upamo,	da	bo pravi
izvoljen, ali	za danes	hočemo	—	£isto na
svojo odgovornost in brez dogovora z drugimi
— priporočati volileem v pomislek, ali bi ne < bilo še najbolje naprositi dr. Jos. vit. Ton-' kli-ja ?
Dognano je zdaj—gospodje* so se sami ovadili —, da so ga I. 18!M in ib95 vrgli in zavrgli m plemenito, grdo  Bila bi torej,
i
rekel bi, naša narodna dolžnost poravnati kri-*vico in vrniti čast možu, ki je časti vreden, »r J os. Tonkli je mož krščanskega mišljenja 3irez vsake hinavščine, poštenjak brez ko varstva, trezen in v politiki sluišen mož, od vseh spoštovan.
Kavno takega moža pa je na Dunaju
zdaj treba. Kazni ere so namreč zdaj take v
našem državnem zboru, da se z gorečnostjo in_ silo nič ne uma vi. amnak lo z modro di-plomacijo pri vladarju in pri vladi.
1)^ Tonkli muie	kakoršnega
Slovenci zdaj niniamo3av~Duiui.iu. Slišali smo i?rnKf srumih fn (Tuliovnih poslancev — v Ljubljani in v Istri — tožbe, da nimajo na AlMihaju moža, ki bi znal diplomatično raz-V/Gl vi jati naše zahteve z vlado. Za ta posel (za druga opravila bodo drugi skrbeli) bi bil za zdaj najbolj i dr. Jos. Tonkli, ako bi hotel vnovič prejeti to častno narodno naročilo. Tonkli in Gregorčič bi se prav dobro sp^ polujovala na Dunaju in doma. Ne ds ornim-t tudi, da bi se moža poravnala sebi v čast in narodu v korist. Vsakega razponi mora biti enkrat konec.
Mi smo re!:!:	'<!'*j pn nnj izpro-
govori ..Sluga“, a volilci naj —- razsodijo.
POLITIČNI PREGLED.
Ministerstvo Wittek je skoraj končalo svojo prvo nalogo. Uveljavilo jo, nujne državno potrebe s pomočjo j U Čaka še konec delega-cij.skih sej, potem pa morda že gre. Kakor se vidi, se briga novo ministerstvo malo z* svojo drugo nalogo, da bi spravilo Nemce in Čehe. Novo leto zahteva zoput novega ministerstva. Pripravlja se že koalicijsko ministerstvo. ki bo zopet s cela uradno. Predsednik mu utegne biti Koerber.
Odprava časniškega koleka je potrjena. Ravno tako predlog o zbolšauju služabniških plač.
Deželni zbori so večinoma v enodnevnem zasedanju izgotovili načrt o pobiianju davkov v novem letu. V češki deželni zbor so piišli po dolgi abstinenei Nemci. A vladni krogi, kateri stavijo veliko upanja v spravo Nemcev s ('eni se utegnejo vendar motiti.
V delegacijah so Čehi uprašali zunajiiega ministia, ali je kaj storil proti izganjanju Cehov iz Nemčije. Zuiiajni minister jim ni dal pnvolj-nega odgovora. Polrudil si* je pa nemški oficijozni list. „Post“.da nam razjasni politiko Nemčije. Naslikal je najprej Nemčijo kot najpravičuejšo državo sveta. Povedal je, da hoče Nemčija Avstrijo varovati ru-kega strica in sploh navala Slovanov. ,.Post“ trdi, da preti Avstriji nevarnost le od Kusije. Nemčija dobro ve. da so Cehi nasprotni trozvez;, a na Cehe se ne bo ozirala. Prepričana, je da se ne bo ozirala avstrijska vlada na želje Cehov. Tako govori oticijoziii nemški list o Čehih, katerih je v Avstriji ti milijonov. Vemo, da preti željam Nemčije v Avstriji le ena nevarnost, namreč Avstriji zvesto mišlenje Čehov in drugih Slovanov. Nemčija hoče sicer varovati Avstrijo, ali samo zato, da jo nazadnje sama pogoltna. Cas je, da bi enkrat spozn.da naša vlada, da smo ji Slovani edini prijatelji, ne pa Nemci in M«žari !!
V Italiji je vlada pomilostila člane „Jlalije“. Malija je tajno politično društvo v Siciliji. Kakor smo že zadnjič poročali je iz preiskave jasno, da so člani Matije izvisevali tudi najgrozovitnejša hudodelstva. Voditelj društva je liil senator Pa-lizzolo, kateri je s«del .losedaj v italijanski zbornici. Matija je bila v zvezi s tatovi, ropat ji in morilci. Palizzolo je bil prav za prav samovladar Sicilije. Gorje tistemu, kateri se mu je zameril: Spravil ga je ob imetje, ob čast ali ob življenje. Tako je bil umorjen NoUrbartolo, samo ker se
je zameril Palizzolu. Moiilci bodo sicer kaznovani. a Palizzolo bo sedel zopet v zbornici. Klobuk z glave pred italijansko zbornico !!
Srbski kralj Aleksander se je vrnil z Dunaja v Silojo. I^azširiln—sa. ju ,a'jxica, da se poroči z nadvoivodinjo Elisabeto. 16 _letno hčerko VHillU-epa My.-rriUlcp.L>-a pi estolonaskduika.ltllillilfa.
A pri žalosm h političnih razmerah v Srbiji je ta zakon za zdaj nemogoč.
Vojska v južni Afriki. Angleški gmeial Metthuen je postavil, ko je šel proti mestu Kun-berlev. pri mestu De Aar generala Freudu. da bi varoval železnico, katera pelje k morju. A general Freudi ni hotel ostati na mestu. Hotel je na svojo roko delati. Buri pa so ga tako izvrstno zapeljali, da se zdaj ž njimi bori pri Co-lesbergu, tri dni hoda daleč od svojega prvotnega mesta. Prepustil je generala Mettlnuna usodi. V zadnjem času so se dali Buri v veliko veselje Angležev zmagati pri CoUsbergu. Seveda ne misli noben Anglež, da so niejlme zmage jamo vaba, ki jo mečejo Bini generalu Frenchu. da jim gre v zanjke. Kako velika je bila zmaga Angležev pri Coiesbergu, nam kažejo številke: Burov je bilo ranjenih 4. mrtva l2. V Natalu je poskušal že večkrat angleški general Bulltr pregnati Bure iz močnih postajank pri reki Tugeli, a dosedaj zaman. Pripravlja se nova odločilna bitka v Natalu. Upamo, da bo ostala sreča Burom zvesta !
Amerika. V zjedinjenih državah je simpatija do Burov vedno večja. Starešinstvo glavnega mesta Ne\v-York je sprejelo v zadnji seji sledečo resolucijo: I. Častitamo Burom k dosedanjim zmagam. 2 Upamo, da bo zmaga do konca na strani pravice, to je Burov. 3. Obsojamo nečloveško postopanje naše vlade proti ustašem aa Filipinah.
D oris L
Z dežele. „Izvrstno, imenitno" sem u-sklikuil, ko som prebral novi list,: S nu nski učitelj, katerega prvo št. som dobil na ogled. Vsa vsebina priča, da je novi list zares glasilo krščansko mislečih učiteljev. Slika naj-večega slovenskega izgojitolja, škofa Slomšeka, na o In lista ni le slepilo, kakor je bila dolgo lot ni čelu zloglasnega ,,Učiteljskega Tovariša*', ampak je slikani izraz vsebino, i/. katero vejo pristno Sloinšekovo katoliško in slovensko mišljenje.
Hvala Bogu ! Vendar so še slovenski učitelji, ki neustrašeni očitno spoznavajo sveto katoliško vero i n so pripravljeni zanjo boriti so z uma sv i 11 i m močem proti svojini zaslepljenim tovarišem. \ os list kaže, da je pero p sateljevo ros uma svitli meč, dobro nabrušeu in č/st ko solnce, brez liberalnih in socijalno-domokraških madežev.
Obupal som že nad prihodnostjo slovenskega ljudstva, čegar mladina jo izročena učiteljem, ki so na občnem zboru „Zaveze“ v Gorici pokazali, da so pristaši protiverskih liberalcev in zajemajo svoje mišljenje iz predalov brezverskega „Učiteljskega Tovariša". Novi list pa mi priča, da nismo še propadli katoliški Slovenci, da so še učitelji krščanskega mišljenja in da jih bo še veliko več, ako bodo vestno prebrali novi list, ter so v njem medsebojno navduševali za svetinjo slovenskega ljudstva. Primorski učitelji .' ^Slovenski učitelj" naj Vam bo ognjišče, pri kateiem se ogrevajte za katoliška načela, katera < dimi so zmožna uzgojevati koristno ude človeške družbe. Učitelju, ki nasprotuje nazorom, katero razvija program no-
vega lista, duhovniki — od Boga nastavljeni uzgojevatelji slovenskega ljudstva, ne moremo zaupati. Z učitelji pa, katerih krščansko mišljenje se kaže v novem listu, duhovniki gremo roko v roki v boj za blagor našega ljudstva! Če nam Vi, krščanski učitelji, oilgojit( krščansko mladino, Vas smemo ponosno imenovati: „naši učitelji", Res je, da hoče novi list napraviti razpor med učitelji in sicer načelen razpor, nikar pa prijateljskega ; združiti pa hoče vse slovenske učitelje s katoliškim slovenskim ljudstvom, od katerega jih je odcepilo liberalno mišljenje.
Vi, duhovni sobrntje, podpirajte novi list, priporočujte ga, saj Vam bo pomočnik v Vašem poslu.
Ti pa, krščansko ljudstvo, veseli se, ker novi list ti je porok, da se ti bo mladina uzgojevala v pristno katoleškiin, narodnem duhu.	Duhovnik.
Libušenjske slike. Menila 1. 1S‘JS. so li-bitšenjsko cerkev poslikali. Ko smo gledali te slike, nam je prišla v spomin mična dogodbica. Zdi zb nam. da kuj dobro razlaga in ocenjuje libiišen jake slike.
Gosliliiičjir je naprosil s!ikarja, naj mu nad vrata gostilnhe naslika Im«, da bodo vsi vedeli, kje j - ..pri levu4. Slikar vpraša, kako naj naslika leva : priklenjenega alibtez verige. Z verigo 1»i bilo dražje. Seveda se gostilničar odloči za cenejše. „Pa če ga naslikam lirez verige, vam uide'1 pregovarja gostilničarja. On pa tega ne veruje in ukaže naslikati leva lire/, verige.
A glejte, pride prvi dež. in lev — uide, izgine, ker je bil naslikan z vodenimi barvami. Gostilničar prime slikarja, ki ga pa zavrne : „Saj sem Vam naprej povedal, da Vam nepri k len len uMe.“
Nekako tako na Libiišujem. Možem se je zdelo škoda denarja, slikal ju pa barv in truda.
Slike niso namreč izdelane. Komaj daje skicirano in v naglici malo nadrgneno. A kakor 'kažejo te skice, slikar ni brez duha in bi Lil naredil lahko kaj dobrega, ako bi se bil malo več potrudi).
I/. Solkana. (Občinske volitve). Nameravali smo molčati o naših občinskih volitvah Toda, ker so naši „ljubeznivi prijatelji11 poročali o njih v ., Pirrolo", moramo tudi mi spregovoriti. „Pie-colo- kvasi o dveh strankah, klerikalni in til-traslovenski ter liberalni in Lahom prijazni. O str«inknli spluli v Solkanu ni govora. Res pa je, da s. nekateri mizarji in drugi Lenassijevi delavci na zadnjih volitvah delali za Leuassija* Culo pa se je, da Lenassi hoče biti in ^a neka-teri hočejo za župana. Zato pi so stopili na noge drugi, da preprečijo to nakano, lu res so Le-naš j • \ i-i prvi dan krepko nastopali, tudi malo zabavljali so. a drugi dan jim je upadel pogum, in Lenassi nj več starešina. V drugem in v prvem razredu pa je bila volitev mirna. — Tudi so poročali „i’iccolu“, da ja moral g. vikanj kron-berški piinljen zapustiti volilno dvorano, kar je tako pristna l;iž, kakor je »Piccolo" pristen Žid.
Ji e s pa )e, da jo nasprotniki bili nasilni ter so med ljudstvom sosebno agitovali z di vmi ui moko, katero je g. Lenassi delil o božiču mej reveže. Tudi trobijo okoli, da Lenassi daje občini vsako leto 4<iO kron za uboge, a da nihče ne ve, kam zginejo. A dozdajjili nikdar občin:) ni še prejela, ter jili najbrže ne bo. G. Lena.ssi pa n i j pomisli, je li njemu na čast taka agitacija. Dnini pa, ki vedno govore, da Lenassi redi Solkance, povemo, da, kolikor Lenassi daje zaslužka Solkancem, vsaj toliko ga dajo tudi Solkanci Lenassijit. Kaj morda daruje les mizarjem 'i Ali ga prodaja brez dobička V Spametujte se že Novo starešinstvo pa nastopaj krepko in odločno v blagor občine !
Iz Primorske Švice. (Trente) Sedaj ko nimajo ljudje prav posebnega dela, preskrbe se tudi z divami za celo leto. I’a pri tein delu se, ne trudijo piav posebno Drevje posekajo :ia takem kraju, da jim samo pridrči pred hišo. In zato delo jim je posebno zimski čas prav ugo den. \ isoku gori nad kako pečino posekajo drevje. obsekajo veje in privlečejo na primeren kraj, od koder samo zdrči lirez kake milje v dolino. Spomladi plavijo tudi les v „d9Želo,‘ in pri tem delu so pogubno spretni ; seveda so navadno za svoj trud premalo plačani. Ljudje dočakajo navadno visoko starost, ako se prej ne polijejo. Mnogo jih je starih 80 let in še več. Neka žena je stara že let. ktera pa je, že pet let v postelji in je postala že popolnoma otročje pameti. Mladim«, gre navadno vsa v svet. Dekleta gredo služit v Trst. fantje pa navadno k rudarjem ^ 11 drvarjem. Tako je že skozi celo leto kakih .)U mladeničev na Ogrskem v neki šumi, kjer delajo kakor črna živina, samo da si pridobe nekaj dna rja. Že celo leto niso prišli do ljudi, ker so 10 ur oddaljeni cit bližnje vasi. Kedar pišejo domov, prosijo svoje domače, naj molijo zanje, da bi se zopet enkrat »rečno vrnili. Tako je odločen naš ubogi „švicar“ za večnega trpina,
pa je vendar pri vsem tem še zadovoljen. Da-narja nimamo, tako modrujejo, a jesti imamo dovolj, hvala Bogu ! namreč — nezabeljene či,m-pe (krompir) in pa kozje mleko. Naj bi se že vendar enkrat kaj storilo v korist temu ubogemu ljudstvu.
S 0 VI C E.
Naš kardinal dr. Missia. Uhoil našega kardinala v cerkev sv. Stefana v Rimu dne 21. dec. je bil zelo slovesen. Pri sv. maši so peli bogoslovci zavoda Germanika. Pri slovesnosti so bili navzoči nadškof De Neokere, nadškof Zar-detti. general dominikanskega in frančiškanskega reda teir ge neTTil usmTlJeiT 111 bratov7"naljeavstrij-s ki poslanik in mnogo druge duhovske in posvetne gosposke. Pri ustopu je kardinala latinski nagovoril vodja Germanika o. Biederlack. Emi-nencija kar linal je odgovarjal tudi v latinskem jeziku Mej drugim je rekel, da imejmo zaupanje v lite, katera ho gotovo svetila za sedanjimi temnimi rasi in da imejmo svoje oči neprenehoma obrnene proti nebu, kakor mučenik sv. Štefan
Na Božič so bogoslovci Germanika napravili veselico v proslavo novega kardinala. Ob tej priliki so bogoslovci peli v dveh korih pesem (sequentia) iz stare oglejske mašne knjige. Ta pesem se je pela v oglejskem patriarhatu do časov rimskega papeža Pija V. (15C.6-1572) Rimski papež Pij V. je izdal noyo mašno knjigo za cel svet. Iz te knjige pa je izostala lepa oglejska pesem. Hrani se zdaj le še v starih oglejskih mašnih knjigah. Prvotna koralna melodija te pesmi je zelo podobna melodiji : Lauda Sion. Ob tej priliki pa je slavni glasbenik Lorenzo Perosi zložil za to pesem figuralno petje. Pesem, katero so bogoslovci poklonili Njega eminenci v prekrasni izdaji, slove:
1.
1’lelis lidelis Hcrnincoro Oratnleniur in honorn,
Co <|no Maici successoro Gnudct Aijiiiloin.
iJuios consors Fortuantus, ljui ost vere i'ortiiiintus, Nuni iMini i 11u coronntus fiiasiono sueia,
(ioiimni ciiiim vetorom lteddens liilo pitborem Aflliotun in cureerem llorumcuras inirii.ur.
lini coniHinpiis omnibus 1’o^nis et tortori 1»um,
Von ni i ii i«, iioii preeibus Noe teiroru IVuii^itui*.
Quo preennlo Dominum 1'ro .so er pro ceteris l’lllgflt Pil tur t u n i i n u i u lu oeeulto circeris.
Ljudstvo vorno, svelonm M^jh^ju — poklonimo so s častjo, oll io svetpffli \Li| U-:i -n.uicililik, — ujejta vmulj .se stari Oploi.
NimiLje-pamut« ik- d ruž-nik Srečko (tjijlunat,) — po pravici srečen imenovan, • - ker je bil z onim kronan — v istem britkom trpljenju.
I.jiulstvo pogansko, ki jo zn grehom propnlo, — jo so sv. vero pomladil — ali na žalost veliko — se gti oblastniki v ječo vr^li
Ni se vstrašil kazni — ni so ustrašil beričev — ui ga potrlo strabovanjo
—	niso ga ganilo prošnjo.
Na njegovo pripr šnjo pri liOgu — za so iu za tovariše — jo llog, oče luči, — razvetlil tunino ječo. ‘)
Noctu quorum opero Die scit religio, Deoollat in carcore Gentis supe.Niitio.
^jjju, kojili trud — je osvetlil krščansko vero — so po iioa_iuUunui..)eči — obglavili neverni mn{iko-vavci.
12.
Qtiorum <|ui capitibus Serta ilat vietorino Nos eornni j)recibus Configurot gloriae.
A ni"n.
G.
I ontianus igitur l.umeu missuin enelitus Videt H eflic tur Templnm Saueti Špiritu«.
Farna Inois muntiutur, i'oPca Iumen cuntemphiiiir, Kide patris liheratur Ptier a demenio.
Ijlle umili lmptiziiti Mnnii Saneti t’o minuti Dulit. Iionorem Trinitati Credunt Dei Filio.
Quein Seviistus n ° m i no Seu so vas'ans crimiua l'ro ('hristi certmnine Viiirtiim trudit cnroeri.
L’bi siiuul sociiis ( liristo roddunt gratias Illatas ii.iurias Adseribentes muiieri.
H.
|
9.
I
10.
1’otirijnii-) pa, ko je /agle-dai — luč, ki je prisijala z neba. - -seje spreobrnil k sv. veri — in je postal tempel sv. Duba.
'ilas o tej luči jo Sel daleč na okrog, — slepa žena jo izpregledala, — se sv. »ero jo očo — hčer otel od hudobnega duha.
To videti, se jih je dalo krotili mnogo — roki svetega Mohorja — ki so od slej častili presveto Tvojico
—	in so v rovali v Božjega sinu Jezusa.
Tedaj je Senati*) sv. Mohorju — bojevnika, ki se je /a Kristusa boril — zupet vrgel vklenjenega v ječo — ulj je s tem tudi same'a s>)be oskrunil.
V ječi sla svetnika eno-dušno — prepevala liogu hvalo — vedoč, tla trpita krivico — radi svoje svete službe.
') V temni noči se •I Čuvaj v jeci.
‘) Oglejski glavar.
je ječa razsvetlila.
Večni Bog, ki je ovončal
—	njiju glave z vencem zmage — naj po njiju priprošnji — tudi nam podeli njiju večno slavo.
Amen.
Njega eminenca kardinal, knez nadškof se je vrnil iz Rima (črez Asizi, Bolonjo v Padovo) v pondeljek ob 7. zvečer v spremstvu tajnika in kanonika bar. Oehra (Gradec) in dr. Elberta (Novo mesto.) Na kolodvoru so ga pozdravili duhovniki iz mesta, dvorni svetovalec Al. pl. Bosizio in drugi gg Prvo vprašanje Njega eminence je bilo po bolnem kanoniku St.ef. Bensi. Žalibog, da so mu morali odgovoriti, da je bolnik silno slab. — Njega eminenci želimo v novem letu čvrstega zdravja, da bo mogel opravljati svoja res velika opravila.
Zdravje rimskega papeža Leona XIII-
Liberalni časopisi zigaiijtjo pogostnim v svet novico, da je Leo XIII. nevarno obolel. Ko papež to izve, jim skoro vsakikrat napravi malo preglavico. Letos pred božičnimi prazniki so ti časopisi zopet trobili v svet. o nevarni bolezni rimskega papeža Iu Leo XIII ? Na Božič je,, kakor nalašč, imel vse tri maše zaporedoma, kar j se ni še nikdar zgodilo, od kar je papež! Nje_- i ^>viLzJjaiyje _moraJiitLželezno. ker ^t^j^zilaTže UO let, na ie, ua duhu in t^esu še vedno cvrsč!
15 f Bensa Stefan kanonik stolne cerkve, ravnatelj kil. natisk, pisarnire, vitez Franc Jožefovega reda, je zaspal v Gospodu dne 2. t. m. ob 4 pop. Maševal je zadnjič dne 24. dec., a kmalu po maši ga je velika slabost prisilila v posteljo.
Vpadal je vidno od dne do dne. Dne 1. t. m. ga je pozno v noč previdel se sv. sakiamenti za umirajoče preč. g. župnik \Volf. Drugi dan v jutro je izgubil zavest. —
Porojen je bil ran j ki v Št. Mavru ob Soči,
5. aprila KS Ji). 8ole je dovršil v Gorici, k jer so mu bili sošolci: f A. Marušič, f Št. Kofol, -j- Zu-chiatti, Jarc in drugi. Bil je priden dijak, ali vedno šilikega zdravja. Ob koleri 1. 1854. so mu skoraj vsi domači pomrli'. Posvečen za mašuika 20. dec. 1851. je prišel za kapetana in učitelja najprej v Šlovrenc pri Mnši, potem v Št. Danijel na Krasu (1852-3) in v Kanal (1853-4). Radi šibkega zdravja, a še več radi redke sposobnosti si ga je pok. nadškof Andrej privzel za kapelami 1. 1855. (31. okt.). Drug mu je bil pokojni Raj-čevič, poznej nadškof zaderski. Postal je potim v pisarnici icancelist, tajnik, kancelar in slednjič ravnatelj ordinarijatne pisarne, 1, 1871. kanonik iu 1. 189(5. kanonik-skolastik. Bil je uprav ustvarjen za pisarnico, a pod vodstvom r. nadškofa Gollmavra tudi izvrstno izvežban. Delal je v eno mer, v kolikor ga ni zavirala bolehnost.
Osebno je bil ranjki pohleven, potrpežljiv i:; prijazen mož, a skoraj vedno zamišljen v svoja uradna opravila. — Svojemu dobrotniku, r. Goll-mayru, je bil s celo dušo udan in hvaležen — Zadnja leta mu je pešal spomin.
Bensa je bil pobožen duhovnik, strogo cerkvenega mišljenja, usmiljenega srca in radodaren svojini in ubogim. Za svoj rod je imel gorko srce, če prav je malo komu razodeval svoje rodoljub je. Podpiral je vse naše slov. zavode v Gorici in se veselil slov. napredka. Ko je pa svoje ljubil, ni imel prav nobenega sovraštva do druge narodnosti.
Piepirov ni maral. — Zapustil nam je zgleil delavnega moža, ohranimo mu č-.isteu s,,oinin. Duša njegova naj v Gospodu počiva, a truplu bodi lahka zemlja.
Ilovar Franc, dekan bovški, je vnovič hudo obolel. Priporočamo bratom, tla naj molijo zanj.
Volitev dež. poslanca. V čeraj. dne .‘i. ja-nuvarja, so gg. veleposestniki o l 10. ure pred p. do 3. pop. volili poslanca za deželni zbor mesto odstopivšega grofa Alfreda Coroninija.
V	volilno komisijo je vlada imenovala <jij. (jrofa Lantliierja, ,Jos. Fabianija i: Kohdilja in Andr. Kocijančiča i: 1'odgore. Volile,i so na predlog K. Ant. Jakončiča izvolili </;/. Kovačič Ignaciju, J. Plesa, Mahorčiča m A. /ucliiatija. Predsednikom je bil iz vol jen g. I. Kocijančič. Po prebranem dot. volilnem zakonu ,jn začela volitev. Izvoljen je od ..Sloge-* postavljeni kandidat £. Oskar Ga-brSček s 102 glasovoma. Gosp. grof. Lauthieri, katerega so volili Italijani in Nemci iu katerega je tudi vlada na vso moč podpirali, je dobil 50 glasov. Lantliierja so volili vsi mestni iu nekateri okoličanski ital. volilci. 01 Slovencev je dobil le par glasov.
Skoraj neverojetno se zdi, da je vhala hotela postaviti Slovencem kot poslanca g. Lan-thierju! No, če je to res, potem pač ui težko vladati v Avstriji!
Goriški deželni zbor se snide za en dan še-le meseca sušca!
imenovanja. Bivšega pravosodnega ministra Kindingtrja je cesar imenoval predsednikom deželnega sodišča v Trstu.
— Minister Bernd je imenoval ravnatelja mariborske gimnazije dr. Gloivackega v Majurski deželni Šolski s vet. 'J^t je prvi Slovenec v štajar-skem dež. šojl_. svetu !
—^~Dr. ,T7~Bezjak, profesor na mariborskem učiteljišču, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za šolske okraje: Slovenska Bistrica, Št. Lenart in mariborska okolica. Nemce to imenovanje zelo peče ! Videti je. da Slovenci na šta-jarskem napredujejo ! Živeli!
— G. Iran Feigel, računski oficijal pri tu-kajšnem gozdarskem uradu, je imenovan nviden-tom istotam.
— Okrajni komisar pri namestništvu v Trstu, Filip baron IVinkler, je imenovan provizoričnim namestniškim tajnikom.
Občinske volitve v Vipavi so končane.
V	I]]. razredu je skoraj soglasno prodrla ka-toliško-naro Ina stranka, v 1. in II. razredu pa je zmagala liberalna stranka s pomočjo »častnih" občanov. V II. razredu je komisija [nepostavno stopala in katoliška narodna stranka podala pro- | test in n lužila na pidilično oblasnij» prošnjo, i da se volitve razveljavijo.
Gotovo je, da je liberalna stranka zmagala htos zadnjič!
Volitev župana v Št. Andrežu je bila dne 28. dec. preteklega leta. Izvoljen je sr. Andrej Lutman. Podžupani pa so gg. Jožef Molar, Franc Paškulin in Jožef Hobar. Naloga tako odlične občine, kakor je Št. Andrež, je zelo važna ! Zalo kličemo: Možje, na delo!
, Zavednost11, politično društvo v Podmelcu se zopet-zaveda. Sledi januvarja priredi občni zbor. Tudi čitalnica ga misli takrat imeti.
Služba postrežnika se odda s 1. februva-rijem v »Šolskem domu" v Gorici. Prosilci naj uročijo prošnje osebno v U dueli ter naj navedejo v njih svojo starost, in dosedanji posel, kakor tudi število in starost otrok. Plača po dogovoru. V Gorici, 2. jantivitrja ]900. Predsednik.
Društvo „ Lega Nnzioiiale" je objavilo oklic na italijanske rojake, v katerem opisuje svoje delovanja na Primorskem. Iz tega oklica posiiemljemo : 1. da daje društvo leten prispevek, za bodoče tržaško vseučilišče. 2. da podpira dijake italijanskega gimnazija v Pazinu. 3. da podeljuje štipendije vseučiliščnikom. ki se posvetijo italijanskem slovstvu. 4. da daje vsako leto 7000 gl. za učiteljske kandidate. .">. da vzdržuje ljudske šole pii sv. Križu blizu Trstu, pri sv. Kolumbanu blizu Kopra, pri sv. Nedelji blizu Poreča, v Holmu blizu Piuguenta, v Stridonu blizu Portole, v Podgori blizu Gorice, v Devinu. 6. da vzdižuje otroške vrte	pri sv.	Križu blizu	Trsta, v Pazinu,
na Soškem	Mostu,	v Ločuika,	v	Podgori in v
Devinu. 7. da zida zdaj novo šolo v liabacu pri Alboui in razširja šolo pri sv. Križu. 8. da razdeljuje med učence knjige, jedil«, obleke itd.
Kakor je videti, je delovanje zelo obsežno. Od te strani preti slovenski narodnosti resen sovražnik.
V	lloljiiiiu v Istri so se vršile pred dvema tednoma občinske volitve. V tretjem in drugem razredu so	zmagali Hrvatje.	V	prvem razredu
so Italijani	napeli	vse sile in	so	tudi res še za
zdaj zmagali s 7 glasovi večine. V občinskem zastopu je 13 Hrvatov in le 5 Italijanov. Tako je tudi ta občina prišla v lirvatske roke.	j
Obeinke volitve v Kastvu (v Istri) so se , izvršile s sijajno zmago lirvatske stranke. Hrva- ) tje so sijajno zmagali v vseli treh razredih. Občina šteje nad 3000 volilcev. Volitve so se vršile 18. H). 20. in 21. dec. minulega leta. Italijani si že 20 let prizadevajo, da bi to občino dobili v svoje roke!
»Gospodarska /veza“ na Kranjskem je pričela dne 27. dec. v Katoliškem Domu socijalno predavanje. Prvi dan je predaval dr. Šušteršič o pravnem Življenju zadruge, ravnatelj Sajovic o knjigovodstvu in dr. Krek o Raijfeisenovih posojilnicah.
»Gospodarska zveza11 na Kranjskem je res blagoslov v celi gospodarski organizaciji. Take zveze potrebujemo tudi na Goriškem. Ali tukaj ima vsaka glava svojo pamet. Dr. A. Gregorčič je osnoval svojo zvezo, dr. Tuma pa svojo ! Nobena teh dveh zvez nas pa ne more zvezati. Goričani smo res za pariško razstavo!
Kronska veljava. V smislu cesarske na-redbe z dne 21. sept. 1899 je stopila s 1 janu-varijein 1900 na mesto avstrijske veljave kronska veljava kot jediuo zakonita deželna veljava. Vsled tega določa £ 9 splošnega predpisa, da se morajo posluževati c. kr. oblasti iu uradi, počenči s 1. janiivaijem 1900, pr. vsem notranjem in vnanjem uradovanju le kronske veljave. Davčni zavezanci bodo morali v vseli tiskovinah, ki jih treba izpolniti, n. pr. v nn-p-vedih za osebno dohodnino in rentnimi, potem v napovedih o najemninskih dohodkih, denarne vsote v kronski veljavi navajati.
Preinembe pri pošti. Mnogi poprašujejo, kaj bo po novem letu se starimi dopisnicami in nakaznicami, katerih niso še porabili.
Odgovorjauic: Stare znamke in stare dopisnice bo mogoče rabiti še do 31. marcija 1900 I,, samo da pritisnemo zraven še znamko, katero terja v dopolnilo zakon po novem letu. Na dopisnico, ki ima že znamko 2. kr. bo treba na pr. po novem letu prilepiti še znamko 1 vinarja. Poštni uradi imajo že na prodaj znamke po 1, 3, 5 in 25 vinarjev.
Stave poštne nakaznice po 'h kr. se smejo rabiti še cel mesec januvarij 1900 1., le da je treba denarne vsote zapisovati v kronah in vinarjih ter brisati v besedi gl. in kr. Po novem letu je nakaznicam cena 2 vinarja.
Sicer pa leliko vsakdo pri poštnih uradih premeni stare poštne, telegrafske in telefonske vrednostne listine, z novimi!
Ravtarjev liotel v Tolminu (tako pravijo Tolminci-ječam) ima te dni imenitnega gosta. Sv. Štefana dan so namreč prignali tistega zločinca, ki je par dnij pred božičem prav po mesarsko porezal gospodinjo iu deklo v znani gostilni „pri Marijanici" na Bači v Idrijski dolini. Mlad fant je s Ponikev doma. Vse kaže, da so žandarji prijeli pravega. Ker pa fant taji, so ga 27. dec. peljali na Bačo, da poškodovani, (ki sta ost M pri življenju) spoznata, ali je pravi ali ne.
Zaloigra v snegu (gl. 3fi. št. .Pr. L." preteklega letaj je končala z drugim dejanjem. Vozniki so sklenili t»žbo opustiti, ker: „Kdo se Im s kaneelijaini tožil!?" Sii:er pa vse kaže, da s*, žaloigra, ali boljše: veseloigra še ponovi, sneg namreč zopet gre. Tolminci pravijo, da se je svet narobe obrnil, ker imamo tako hudo zimo.
»Slovenski Narod" in pivo. Pred kratkim smo slišali v poštnem vozu ta-le zanimivi pogo vor. Dva gospoda sta oberala družabne razmere v nekem trgu ob Seči. Ravno sta zabavljala nad znano gostilno, češ, da toči slabo pivo. „Jaz sploh ms hodim več v to gostilno i ivno zato, ker ima slabo pivo“, je dejal eden Drugi mu je pritegnil : »Jaz sem jo Mili rudi sUbega piva opustil." Od piva sta prešla na poptiko. Ko sta obdelala goriški prepir, sta tidaiila po »Slov. Narodu*. „Umazan list", »Oilutski lLt* in več takiii prijaznih imen sta mu dajala. A tu se oglasi sopotnik, ki je do zdaj le molčal, in vpraša, če ima trška čitalnica »Slov. Narod". Ona dva sta mu pritrdila. On pa dalje popraša: nAli je že kedo izstopil iz čitalnice radi slabega lista, kakor sta vidva gospoda opustila ono gostilno radi slabega pivu ?“ — Škoda da nisem slišal odgovora, ker smo prišli do pošte, kjer sem moral izstopiti.
»Slovenec11 izhaja po novem letu v povečani obliki. Ta list je med vsemi slovenskimi listi najvrednejši. Zato ga priporočamo tudi pri morskim Slovencem nnjioplejše. Proč z umazano cunjo, kateri je ime: »Slovenski Narod"! Da se »Slovenec* bolj razširi, zahtevajmo po vseh krčmah, hotelih in kavarnah le njega! Naiočniuo 2G kron na leto sprejema »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
Slovenska služba Ro/ja na Vestfalskem prepovedana. Na Vestfalskem v nemškem cesarstvu živi na stotine slovenskih delivskih družin, ki si iščejo tam kruha. Letos je ljubljanski škof poslal tje dva slov. frančiškana, da ozna-n uje ta med delavci sv. vero in delita ubogim slov. delavcem sv. sakramente. Toda nemška lutrovska vlada jim i je prepovedala pouk v slovenskem jeziku ter pristavila, da bo tudi na drugih krajih nastopala z isto strogostjo.
Tako daleč sega luteranska nestrpnost! Iu ti lutrovei se upajo sv. katoliški cerkvi pred-bacivati nestrpnost?!
Za resničnega delavca ni prostora niti med socijalnimi demokrati! Osrednje vodstvo so-cijalnih demokratov v Avstriji in Nemčiji nima ni jednega pravega delavca (proletarca) v svoji sredi. Ravno tokaje s socij iliio-demokratičniini poslanci. Zidov imajo med seboj dovolj, dasi je to izključno »delavska" stranka!
Triintrideset otrok je utonilo na drsališču Freilinghien na iiemško-francoski meji. Udrl se jim je led.
Živ pokopan. V pokrajini Kansas v severni Anuniki je ,.milil" vsled vročinske bolezni v vojaški bolnici 70ietni John Clark in bil pokopan na ukaz domačega zdravnika. l’o njegovem pokopu je povedal jeden njegovih tovarišev, da so živega pokopali S tam je provzročil tolik hrup, ^la so za dva dni res mrtveca odgrebli. Po ue-b/estauem drgiienju njegovega Mesa je prišel dozdevni mrlič zopet k sebi. Izpovedal je. potem, da je bil ves čas pokopavanja v zavesti, to la ničesar ni mogel storiti, da bi preprečil pokop.
Naša država ima zemlje 07(1.0-18 štirijaških kilometrov. Te zemlje jo 39% njiv. 2‘i"» 'ravnikov in pašnikov, 30% je goz la, (1% pa je nerodovitne zemlje. Naša država izvaža svojih pridelkov za Bi t milijonov goldinarjev, uvaža pa jih za 714 milijonov goldinarjev.
Rusko časopisje bode pričelo svobodneje dihati. Odpravijo kavcijo časopisom ter bodo snudi kritiko vati tudi vladne naredite, kar je bilo doslej strogo prepovedano.
»Mir1* — tednik. Glasilo koroških Slovencev, „.l//r“, prične z novim letom uhajati kot, tednik, t. j. vsaki četrtek. List je za Koroške
Slovence jako velike važnosti. Želeti je za to. da najde naročnikov in podpornikov tudi :ani\ Koroške, ker se mu je boriti z mnogimi težavami. Naročnina iznaša ua leto samo 2 gld. »Mir" bode slej kakor prej hodil po poti, katero mu je odkazal njega ustanovitelj, monsignor Andrej Einspieler. Priporočamo »Mir* rojakom, da vi ga naročujejo ter s tem podpirajo h.I i n i slovenski list, na Koroškem, a s tem tudi slovensko stvar ob meji.
Dopisniku iz Dolanje Vcrtojbe. Prosimo, da nam naznanite svoje ime. Brez podpisa ne moremo porabiti nobenega dopisa.
Socijalne drobtinice.
Zadruge in kousunina društva. G. dr. Tuma je prenesel boj proti zadrugam s Kranjskega na Primorsko Ustanovil je „Trgo\sko in obrtno društvo za Goriško", ki naj bi skrbelo za trgovce in obrtnike ter jih branilo proti krščanskosocialnemu gibanju. Mi želimo trgovcem in obrtnikom vse. dobro. Bog daj, da bi se uresničila namera tega društva glede na kupčijsko zbornico v Gorici. Dokazati pa hočemo, dn se trgovci sami sebi največ škodijo, ako se ustavljajo krščanskosocialnemu gibanju.
Naši trgovci so večinoma le majhni prekupčevalci, ki so vsi odvisni od tujega kapitala. En pogled samo na Gorico! Povejte nam, strastni bojevniki okolu »Soče", ali bi ne bilo dobro, ako bi se v Gorici napravil« osrednje velike zadruge, ki bi zalagale s vsakovrstnim zanesljivim blagom po zmernih cenah naše male trgovce po mestu in po deželi ? Trgovci sami bi imeli 11 a j -večo korist. Nespametno je, ako se trgovci upi-rnjo socijalni organizaciji, ker si s tem sami sebi škodujejo.
Dalje! Kakor vsi stanovi, je tudi trgovski stan zavoljo ljudstva in ne narobe Kako smešno je tedaj, ako se zdaj trgovci postavljajo ljudstvu v nasprotje, kakor da bi ljudstvo ne imelo pravice si pomagati s zadrugami in konsumnimi društvi. Trgovci so popolnoma ua krivi poti, ako potegnejo z g. Gabrščekom in dr. Tumo. Prav to jim lio najbolj škodilo, ker bo ljudstvo nalašč ustanavljalo zadruge in konsumna društva. V iz-gled nam bodi Kranjsko, kjer se konsumna društva m nože kakor gobe in sicer radi trgovcev, ki so potegnili se »Slovenskim Narodom*.
Ako si hočejo tedaj trgovci sami sebi pomagati, naj se oklenejo krščansko-socijalne organizacije! S tein si pridobe dvojno korist: Rešijo se tujega kapitala, ob enem pa zabranijo snovanje koiisumiiih društev, ki bi bilo na ta način marsikje nepotrebno. Ako imamo pravega in poštenega trgovca v vasi, je konsumno društvo brez namena!
Dalje! Pravijo, da bi zadruge onemogočile, da bi kdaj zmagali Slovenci v »trgovski iu obrtni zbornici" v Goric,i. To pa je le pesek v oči! Nasproti laškemu kapitalu iu laškemu trgovstvu ne bodo slovenski posamezniki na Goriškem nikdar zmagali. Pač pa bi zalruge leliko ukrotile laški kapital! V izgled nam bodi krojaška zadruga. Ako bi vsi časopisi slovenski krojaško zadrugo v Gorici priporočali, bi se v kratkem času morale zapreti vsaj dve tretjini tujih, nam nasprotnih trgovin. Ko bi se to zgodilo, tedaj bi se še le začelo pravo delovanje krojaške zadruge. Bogata krojaška zadruga bi nastavljala in zalagala nove slovenske trgovce po mestu in deželi!
Iz vsega je razvidno, da sta g. Gabršček in dr. Tuma popolnoma na krivi poti. Uoamo pa, da se dado nasprotja med nami in njimi v tem oziru še poravnati.
Mrtva roka. G A. Gabršček je posnel iz tujih časopisov, da znaša premoženje katoliške cerkve v Avstriji 509.-tltj.9fi8 gl. Od tega pri 'e na ljubljansko Skotijo 13.589.281 gl., na Goriško pa 3.0(11.828 gl. Potem pa hudomušno pristavi („Soča" št. 95 1. 1899.): „El, samt obresti tega velikanskega kapi/tila zadostovale bi. da se zveča vsem nižini duhovnikom in vsem učiteljem plava me dostojno višino“.
ti. Gabršček se je nekoliko prenaglil! V teli svotali je namreč ušteto tudi cerkveno zidovje, altarji in druga cerkvena oprava. Ako odštejemo to, ostane prav malo.
Čudno pa, da je g, Gabršček izt iknil bogastvo v katoliški cerkvi. V vsaki številki „Soče“ čitamo o Židovih. »Siči* povzdiguje zidove črez mero. Sam Luzzatto mora biti vesel! O židovskem neizmernem bogastvu pt ne najdemo v „Soči“ niti besede. fc]u sam Žid ua Dunaju je izkazal premoženje, ki znaš i 8<>o milijon u' gl., t. j. za tri milijone več, nego znašajo vsi cerkveni zidovi, vsi altarji, vsa oprava iu vse cape vesoljne ceikve v Avstriji. Dunajski Rothschild ima ua leto 15 milijonov dohodkov, t. j. za d V-" milijona več, nego znaša vsa vrednost cerkvenega premoženja na Kranjskem.
Oh, g. Andrejec, kako bi se midva mastila pri teli ogromnih židovskih svotali! Ne bolite tedaj več hudi na sv. cerkev, ki še te mile drobtinice, katere ima, deli z ubigimi!
Socijalisticni kongres v Parizu je po
dolgem pregovarjanju sklenil sklep, s katerim je omogočeno Milleraud-u, se nadalje ostati minister. Izrekli so se, da izjemoma nastanejo okoliščine,
V katerih je gocjjaljstom možno udeležiti se meščanske vlade. Tako Milieinlid' ostane še mini-st“’' ter bo za mastne dnevu.ii’lC potoval po Franciji in sodrugom bratski stiskal roke. lo ga ne stane več, kakor tu in tal)) par novih rokavic, katere pa si minister že lahko omisli.
Petrolej pod razlijejo. Cena petroleju je poskočila od novembra za f>u vin. na kvintah Od avgusta sem so petrolej podražili za 1 krono JO vin. To so provzročili karteli petrolejnih baronov, katerim je ljudstvo izročeno na milost in nemilost. __________________________________————
Naša Društva.
Vabilo trtorejcem Da se olajša nasadba uovili vinogradov na ravnih zemljiščih naše dežele, bo c. kr. kmetijsko društvo v Gorici pro-sivcem brezplačno posojalo potrebno orodje za razoranje zemlje, to je plug' za globoko oianje in pa plug za spodnjo plast, iz Sacliove tvormce
r Lipskem.	.
Kdor želi uporabljati to orodje naj se do 30. januarja tega leta z dotično prošnjo obme do kmetijskega društva. V njej naj povč, koliko sveta hoče razorati, v katerem kraji ali v kateri občini leži dotična parcela in pa kake vrste trt
misli saditi.	.
Po številu prosivcev, po njihovem bivališči in po površju zemljišč, koja bo razorati, določi c. kr. kmetijsko društvo, po kutiri vrsti se bode oddajalo orodje na posodo, in obvesti o lem vsa-
eega prosivca.	.
Stroške za prevažanje orodja iz Gorice ali iz drugih krajev te dežele do doma tistega prosivca, kalerega zadene vrsta plača on sam in je tudi odgovoren za to, da se ohrani orodje ter preskrbi na svoje stroške potrebne poprave. Orodje se izroči proti redni pobotnici in se bo moralo povrniti v določenem obroku na društvenem sedežu v Gorici, razven slučajev, če društvo drugače odloči v korist prosivcem,
Tisti prosivci, ki se oglasijo po 30. januarju t. 1.. vzamejo se v poštev še I*, kadar bo končana prva vrsta; sicer pa se opaža, da velja vabilo za celo leto in ker ima društvo dvojno orodje, daje to vedno na razpolago trtorejcem, ki se za lije oglasijo in katerim se razposodi tudi po vrsti. Vsekakor pa se priporoča naj tisti, ki se za to zanimajo, čim brže podajo svoje prošnje, da ne nastanejo zamude, vsled katerih bi se delo ne moglo opraviti ob ugodnem času.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici dne 1. januarja 1000. Predsednik: Coronini
Ža Alojzijevišče : Občina Solkan za šolsko leto 18o9['JOO podarila: 327 kg. krompirja, 281 kg. turšiče, 7-1 kg. ližola, 33 kg. ječmena in v denarju 04 kron 80 v.; preč. g. Ivan Kolavčič 50 kron, v 1 č. g. Jos. Mašera 100 kron, g.a Julijana Geyer 20 kron, Dr. Nik. Tonkli 2 > kron, monsignor Štefan Katol 20 kron, č. g. Jos. Kosovel lo kr. BI. gospica Favstina Hadrova eno posteljo.
Uvala in slava vrli občini Solkanski, in vsem plemenitim dobrotnikom Bog obilo povrni!
Srečkanje v prid ‘‘Šolskemu Domu" dne 31. dec. je imelo jako dober uspeh, ('istega dobička bode nad 1800 kroni Prodali so 4.500 srečk.
Za ..katol ško slovensko delavsko društvo" so darovali ! BI. g. Jernej Kopač, svečar lo kron, č. g. Ignacij Valentinčič 10. kron.
Vsem dobrotnikom Bog stotero povrni!
Redni občni zbor društva „Naša Straža*1 v Ljubljani za leto 1 S9',i se bo vršil dne 14,janii-valja 1900 dopoldne ob 11. uri v Trstu v „>Sla-vjanski čitalnici" s sledečim vspuredom :
1. Nagovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Sklepanje o poročilu načelstva.
5. Volitev treh pregredovalcev računov,
6. Eventualni predlogi in sklepi o njih.
Niičehtvo.
Za Božičnico v Šolskem Domu so darovali: 200 K. vitez Jos. Gorup na Keki ; po 40 K : grof Alfred Coronini in neimenovan dostojanstvenik; po 20 K : dr. Ant. Gregorčič, dr. Jožef Gabrievčič in Krojaška zadruga; po 10 K: prelat Filip, dr. Franko, gospa Galievšček. gospa Pavlina Pajkova, ilr. Andr. Pavlica, dr. Jos. Pavlici, dr. Ant. Primožič (in posebej še 10 K za vrtec v Pevmi), dr. Stanič, dr. Tuma, baron \Vinkler in dr. Žigon ; po G K : di. Kerševani. trgovec. Ant. Kuštrin, dr. Kos, gospa dr. Lisjakova, gospa dr. Bojčeva, gospa Ana Strekeljeva in dr. Nik. Tonkli; po 5 K : Val Kumar; po 4 K : moiis Bensa. Peter Birsa v Bahatišču št. 5. pleni, ilijaševič, svečar Jernej Kopač, trgovca Kopač—Kutin, trgovec Ant. Koren, dekan .los. Košarka in M. P. ; po 3 K: SPA.; po 2 K: Moiis. Kafol, dr. Sedej in vitez dr. J. Tonkli; po 1 K : mons. Abram, Novič Katarina in vrla učiteljica Š d. — Usnja so po darili Jlausuer-Lokar, Jakil Andrej, J.-kil Franc
Casagrande Karol, Scalettari J. Culot J. Scalet-tari Jvan. Faganel Miha in neimenovana C. in L.
Obleke so poslali: Breščak Anton, trgovec s pohištvom, velik zavoj platna (in posebej še 4 K. za vrtec v Pevmi), Krnšič Anton, krojaš. mojster, 2 metra prav dobra volnenega sukna. Kovič Franc štiri pare lilač in Vodopivec Franc 72 nosnih rutic, vikar Figon Karol 32 molitvenikov. Likar Gaspar 7 molitvenikov, peres škatelj in pisank, Klobučarja Fon in Pik mnogo klobukov in kap. Gospa M. dr. Bojčeva dve košari sladčič in jko-lačov, Drašček Karol 200 velikih in okusnih kolačev, Gril Jak 100 maslenih kolačev in Grbec Jakob tudi veliko kolačev. Gospa Legissa-Tastl, predsednica društva v obranbo tičev in drugih živali, 1000 listkov, s kojimi se učenci in učenke zavežejo, da bodo lepo ravnali s tiči in tudi z drugimi živalimi.
Dne 22 decembra popoludne ob treh obdarili so se vsi marljivi in ubogi otroci treh otroških zabavišč in ljudske šole „Šolskega doma". Obdarovanih je bilo 525 otrok in so prejeli 47 klobukov in 4 kape. 78 jopičev, 85 hlač, 16 srajc, 79 parov črevljev, 4 velike rute, 72 nosnih rutic, 110 kril, 14 krilic in 38 predpasnikov; 39 molitvenikov, mnogo peres, risal, ročnikov, pisank i. t. d. Otroci premožnejših roditeljev v otroških vrtečih dobili so pa primernih igrač. Potem so se razdelili kolači iu sladčiče mej učence nižjih razredov in otroških zabavišč, mej bolj odrasle otroke pa porazdelili so se od gospe Legissa-lasti podarjeni listeki.
Šolsko vodsvo se v imenu obdarovane solske mladine iskreno zahvaljuje vsem. ji. n. dobrotnikom in dobrotnicam za prejete darove. Bog povrni!______________________________
Odgovorni urulnik in izdajatelj : 1. bajt.
Lastnik: Konsorcij »Pvimcr-tbegu Lista".
Tiska : Hilarijnnska tiskarna.	______
Posamezne številke *I’rimor?k‘ ga Lista" sc dobivajo v tobnkarnnli v šolskih in nunskih ulicah po o kr ali 10 vin.
Lil(mdaeijei |
tvrdke ,.J iJiotriatlii llariaiia, coasorrio is registrato a garanzia limitata a Gorizia1, ^ je bila sklenjena pri občnem zboru ime-novane zadmge dne 27. julija t. 1. — va« Likvidacija je poverjena naielništvu, do katerega naj se torej obrnejo upniki zadruge.
V Gorici, dne ji. oktobra iSgg.
Načelništvo tvrdke:
Tlpografia Ilarlana, c-.A!	consorzio registrato a garanzia limitata
a Gorizia. ^ ^ ^ ^
,,Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
firOKICT,
Gosposka ulica št v. 7.
 --------
VELIKA /ALOGA
vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas
v naj večji izberi,
kakor: sukno, platno, prtenino, Chitfon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jiiger itd.
VSE 1*0 NA.IN.IIŽIH CENAH.
Cene so stalne brez pogajanja.
s>	i
j
Novoporočenci pozor!
Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uitod v gosposki ulici.
Anton	B
v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posel ne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Crnigojevih delavnic v ulici Poiitenuovo iu via Leoni, katere so lepše in ukusueje izdelane in ceneje od^ Dunajskih in Budapeštanskih to varen. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskdi mojstrov.	•	, • •
Spiejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zalora podob na platno iu šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: tovlet ne ^mizice. različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedijne sobe. Blazine iz st 1 une, afriške trave z /.imami in platnom na izbiro ter razne tapeearije. Reči, katere se m- nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tadi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. - Bošilj 1 se tudi izven Gorice po železnici iu parobmdih.
(F;):;; aa T:: ;:;“X	I	ig®
^ Med
Vrtna ulic« 8 — GORICA priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
— Via Gim-dino S
briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmene Postrežba poštena.
(J O E I G I.
PA prodaja naravne in pristne briške pridelke
po zmernih cenah.
f Zaloga prislinil lirisi vin: burgundeca
^	in	(Lugih	vin.
f mmM ms
X Sedež društva je v Goriei, ulica Bar/.ellini št. 20.
sY
c J
-x:
XX
&
»Ki
Občudo
vzbujajo naše najizvrstnejše
50 kr od j
dame po
š v i c a r s li e, e i* 11 o j e li I e n e u r* o,
n moiit sar, katere je možno na sekunde natanko viavnati Naše ure izgledajo vedno elegantno, ker je delo najprecizuejse. z pozlačenim robom, pravo zlato-double. z najnovejšimi, po novi fazoni narejeiieuii kazalci, česar so bile že mnogokrat odlikovane.
Vsaka ura je zaznemvana z tvrtkinjo znamko garancije, je jako t rpežna, ter neobiiodno potrebna gospodom na deželi, vojakom, Hladnikom i. t. d.	....
Vsakdo, če ima tudi zlato uro, dene to na stran in rabi uaso črno uro.
Cena. samo <5 ^1 brez vsih drugih troškov.
 	Ura	z	poljubno zlato (pravi double) črko (kakor risanka) i gld-
uta črnojeklena ura za dame po 7	gl. 50 kr. Zlate double	verižice	za	gospode ali
gl. 50 kr.-Ji gl — Razpošiljajo	se po povzetji.
Pismena znamka 10	kr., za dopisnico 5 kr.
( onitiiandit društvo. Etablissement	d' horlogeri«. Basel. F Genf	<Sv:c;).
  Zaloga,.kateie odjemalci so najvija aristokracija. ■■■■