PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
o- -i O O G C >0
o « rn ^ 2 U 5 “. c i j-
m c > 2
-j
7} a
c.
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 143 (12.175)
Trst, četrtek, 4. julija 1S
Cossiga ne namerava igrati obrobne vloge v družbi	5
Občuten politično-programski govor novoizvoljenega predsednika Cossige
Italija vključuje skupnosti, ki imajo drugačno zgodovino, kulturo in jezik in ki sodelujejo pri napredku države: hočem hiti tudi njihov predsednik
BOJAN BREZIGAR
RIM — Predsednik navadnih ljudi. Ta naziv si je Francesco Cossiga izbral za svoj sedemletni mandat. Pod tem nazivom ga ljudje že poznajo. Tudi njegov prvi nastop, je nastop navadnega človeka, človeka, bi dela, ki se veseli in ki trpi, ki ne zahteva nemogočega in ki se ne istoveti z obupom, ki se ne izživlja v ponosu ali v prebrisanosti ampak svobodno išče pravico, da ljubi svoje racionalne sanje v vsakodnevnem težkem soočanju z življenjem, človeka, ki i-šče osmi dan, da bo v soočanju z zgodovino gradil svojo stvarno bodočnost. To so besede novega predsednika republike, globoko občutene besede, ki so ganile prepolno dvorano rimskega parlamenta.
Cossiga ni imel priložnostnega govora. Kdor je kaj takega pričakoval, 86 j°_ globoko uštel. Imel je občuten politično - programski govor državnika, za katerega se je izrekla velika večina parlamenta, ki pa sicer že
dolgo ni bil tako neenoten, tako razkosan tudi pri bistvenih političnih vprašanjih. Cossiga je spraven do skrajnosti, ko je govoril o vprašanjih političnega značaja, bil pa je nadvse načelen in odločen, ko je načenjal bistvene probleme italijanske družbe. Bil je tudi širok kot še noben drugi predsednik, ko je govoril raznim komponentam te družbe.
Ini naj nam bo dovoljeno, da začnemo prav tu. Prav pri tistem delu, ki nam je najbliže in v katerega sploh nismo upali. Pri pozdravu, ki ga je Cossiga naslovil »ob pravilnem upoštevanju pluralističnih korenin naše republike, ki je ena in nedeljiva. Velik del državljanov, je dejal Cossiga, združujejo ne samo vezi politične solidarnosti in skupne državne u-reditve, ampak tudi skupek zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih vrednot, ki osnavljajo italijanski narod, skupnosti, ki imajo drugačno zgodovino, drugačno kulturo in drugačen jezik. Tudi slednje z enako pravico sestavljajo republiko, v kateri najdejo sredstva za bogatitev svojih
značilnosti in za zaščito svojih specifičnih pravic. Tudi slednje sodelujejo pri napredku celotne države. Čutim se in hočem biti predsednik tudi teh državljanov, nič manj kot drugih,« je poudaril Cossiga in ta poudarek je skupščina sprejela s ploskanjem.
Sicer pa je ploskanje večkrat prekinilo Cossigov govor. Splošen aplavz (razen fašistov), ko je označil Per-tinija kot temeljni kamen pri uveljavljanju državljanskega čuta med ljudstvom, povezave med inštitucijami in državljanskim upom, iz katerega je vzklilo odporništvo.
Aplavz iz sredine, ko je izrazil veliko spoštovanje do papeža Janeza Pavla II. za njegov doprinos pri uveljavljanju vrednot in človekovih pravic ter za njegovo poslanstvo miru med narodi, ob koncu dolgega poglavja o svobodi veroizpovedi z izrecnim poudarkom, da ne sme in ne more biti nobene razlike med državljani glede na versko prepričanje, kajti to je globlja moralna vrednota, o-snova svobode pa je v medsebojnem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes odstop vlade
RIM — Prihodnji teden, najbrž v torek popoldne bo senat izvolil Fan-fanija za svojega predsednika. Danes bo konferenca načelnikov senatnih skupin, da bi dokončno določili datum volitev. Fanfanijeva kandidatura je že dobila odobritev socialistov. Predsednik socialističnih senatorjev Fabbri je dejal, da je sporočil demokristjanskemu senatorju Mancinu odobritev FanfanijeVe kandidature, saj gre za človeka, čigar ravnovesje in neodvisnost so socialisti vedno cenili. Fabbri je obenem dejal, da so socialisti z zadovoljstvom vzeli na znanje, da so se udeležile pogajanj tudi skupine, ki niso zaobjete v tako imenovanem ustavnem loku. Tega nihče ni opazil, vendar je treba povedati, da se je tokrat demokristjanska delegacija uradno sestala tudi z misovci.
Sinoči se je sestalo vodstvo demokristjanskih senatorjev, ki je uradno določilo Amintoreja Fanfanija za svojega kandidata za predsednika senata. Komunisti so že v preteklih dneh dali vedeti, da bodo glasovali za Fanfanija, ki je bil že vrsto let presednik senata in ki pri komunistih uživa dokajšnji ugled.
Craxi bo danes popoldne sporočil predsedniku Cossigi svoj odstop. Kot je navada bo Cossiga odstop zavrnil. Vendar z obširno preosnovo vlade, o kateri je bil govor v preteklih tednih ne bo nič. Za velike spremembe v vladi bi bil samo Craxi vsi drugi pa so proti, tako da bo prišlo samo do nekaterih obrobnih sprememb. Vse je tako prepuščeno pogajanjem za določitev vladnega programa. Tej temi bo posvečena seja socialističnega tajništva, ki se bo sestalo v petek.	R. G.
Kardinal Casaroli na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD — Odnosi med državo in katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji se ne razvijajo tako zadovoljivo kot odnosi med SFR Jugoslavijo in Sveto stolico. Tako sta ugotovila predsednica ZIS Milka Planinc in vatikanski državni tajnik kard. Agostino Casaroli, ki sta se včeraj dopoldne sestala v Beogradu. Obstoječe težave so menda tudi vzrok, da še ni na vidiku Janeza Pavla II. v Jugoslaviji. Obe strani sta vsekakor izrazili pripravljenost, da se odpravijo nesporazumi in težave v skladu s protokolom iz leta 1966, s katerim sta Jugoslavija in Sveta stolica normalizirali medsebojne odnose.
Kard. Casaroli se že od predsinoč-njim mudi v Jugoslaviji, kamor je prišel, da bi se udeležil kot papežev legat verskih proslav ob 1100-letnici smrti sv. Metoda, ki bodo potekale danes v Djakovem na Hrvaškem. Ob imenovanju za legata je papež naslovil Casaroli ju pismo, v katerem je med drugim zapisal, da je za to na-
logo izbral prav njega, da bi tudi s to gosto izkazal živo ljubezen, ki jo čuti do vernikov v tej državi in do sv. Metoda ter njegovega brata sv. Cirila, s katerima se kot papež slovanskega rodu čuti duhovno povezan.
Vatikanski državni tajnik se je včeraj dopoldne srečal tudi s patriarhom srbske pravoslavne Cerkve Germanom, kmalu zatem pa je bil na nun-ciaturi sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki oblasti, med temi predsednik odbora za odnose z verskimi skupnostmi Anto Sučič, prej o-menjeni patriarh Getrman, zagrebški nadškof in predsednik jugoslovanske škofovske konference Franjo Kuharič, beograjski nadškof Alojzij Turk, drugi predstavniki katoliške, srbsko in ruskopravoslavne Cerkve, kakor tudi člani številnih diplomatskih predstavništev v Beogradu. Zvečer je kard. Casarolija sprejel podpred-nik predsedstva SFRJ Sinan Hasani (predsednik Radovan Vlajkovič se mudi na uradnem obisku v Afriki).
Vrh Gorbačov-Reagan potrdili tudi uradno
WASHINGTON, MOSKVA — V Washingtonu in Moskvi so včeraj istočasno uradno potrdili novembrsko srečanje med ameriškim predsednikom Reaganom in Gorbačovom. Voditelja obeh supersil se bosta sestala 19. in 20. novembra, pred tem pa bodo določili še zadnje podrobnosti. Za to bo baje po skrbel bivši zunanji minister in sedanji predsednik prezidija vrhovnega sovjeta SZ Gromiko med septembrskim zasedanjem generalne skupščine OZN v New Yorku.
Sodeč po Shultzovih izjavah si Amerika ne dela prevelikih utvar od novembrskega srečanja, a taka previdnost je povsem umestna. Obe državi namreč vztrajata na svojih pozicijah, a se obenem dobro zavedata, da lahko le korenit zasuk premakne z mrtve točke razorožitvena pogajanja v Ženevi. In prav ta pogajanja bodo po vsem sodeč glavna tema pogovorov med obema dr-
žavnikoma. Pred tem pa se bo Gorbačov oktobra v Parizu sestal z Mitterrandom.
Izvedenci za Sovjetsko zvezo skušajo izluščiti daljnosežne posledice, a če je to do neke mere jasno za sovjetsko notranjo politiko, so smernice bodoče sovjetske zunanje« politike popolna neznanka. Da bi bila zadeva še bolj zapletena, so predvčerajšnjim ob Gromikovem in Še-vadnadzejevem imenovanju izbrali za predsednika zunanjepohtične komisije zveznega sovjeta 65-letnega Jegorja Ligačova. Ta funkcija je le protokolarna, a imeli so jo vsi, preden so bili izbrani za generalne tajnike KP SZ. Ligačov je torej preko noči postal ena najvplivnejših osebnosti Sovjetske zveze, kar bo treba vsekakor preveriti, saj je kot kaže Gorbačov postavil na glavo tradicionalne »resnice« sovjetskega političnega življenja.
Italijanski nogometni pokal
Prepričljiv uspeh Sampdorie
V svoji skoraj štiridesetletni zgodovini je Sampdoria sinoči dosegla svoj največji uspeh, osvojitev italijanskega nogometnega pokala. Svojo odlično igro je sicer potrdila tudi že v prvenstvu, ko si je s končnim četrtim mestom izborila nastop v pokalu UEFA, sedaj pa bo lahko nastopila v pokalu pokalnih prvakov.
Sampdoria je v sinočnji povratni tekmi, potem ko je zmagala že v prvi, povsem nadigrala Milan, tako da končni rezultat (2:1) ne kaže razmerja moči na igrišču.
NA 10. STRANI
Tenis: turnir v Wimbledonu
Po Wilandru, Lendlu izpadel tudi glavni favorit McEnroe
NA 10. STRANI
Tudi včeraj padec ameriškega dolarja
RIM — Ameriški dolar je včeraj spet zabeležil dobajšen padec. Ob zaključku kupčij je bilo treba včeraj odšteti za en ameriški dolar 1938,5 lire, se pravi 8 lir manj kot v torek. Sicer je bilo včeraj tržišče dokaj zaspano tudi zaradi ameriškega državnega praznika, kljub vsemu pa menijo, da se bo današnja tendenca ponovila tudi v prihodnjih dneh.
Itahjanska lira se je včeraj dobro odnesla, saj je pridobila na vrednosti ne le v odnosu na dolar, temveč tudi v odnosu do drugih evropskih deviz. Tako je nemška marka veljala 637 lir, francoski frank 209, funt šterling 2528, švicarski frank pa je veljal 760,82, se pravi slabo liro manj kot v torek.
Vse kaže, da čakajo finančni operaterji na razvoj dogodkov v ZDA ter na objavo junijskih statistik o brezposelnosti v Ameriki.
Na letovanju v Škofji loki se otroci prav dobro počutijo
NA 4. STRANI
Zn sestavo nove uprave v Nabrežini
Danes novo srečanje med delegacijami
KPI, PSI in SSk
NA 5. STRANI
Ze na prvem glasovanju
Prof. Paladin novi predsednik ustavnega sodišča
RIM — Kot napovedano je ustavno sodišče včeraj že v prvem glasovanju in z ogromno večino glasov izvolilo za svojega novega predsednika tržaškega profesorja Livia Paladina. Novi predsednik b° opravljal svojo funkcijo le za eno leto, saj mu 1. julija prihodnjega leta zapade devetletni mandat ustavnega sodnika. Po vsej verjetnosti bo prihodnje leto glavni kandidat Antonio La Pergola, ki tokrat ni predložil svoje kandidature.
Prof. Paladin se je po izvolitvi najprej spomnil na predsednika republike Cossigo in potem navedel vse državne organe in druge »naravne sogovornike« ustavnega sodišča od dežel do sodstva. Zahvalil se je svojim kolegom, ki so mu poverili tako odgovorno nalogo in podpredsedniku Roehrssenu, ki je po izreku mandata prof. Elii začasno opravljal posle predsednika ustavnega sodišča.
Novoizvoljeni predsednik je spregovoril tudi o nalogah, ki čakajo ustavno sodišče. Ob tem je odkrito navedel ogromno zamudo v razsodbah, ki se je nakopičila v zadnjih letih, saj imajo nerešenih približno 3.000 sodb. Pri odpravi zamud pa bodo dali po Paladinovih besedah prednost predvsem družbenogospodarskim vprašanjem. V glavnem bodo to vprašanja pokojnin, konca delovnega razmerja, predvsem vprašanje obdavčitve odpravnin. Prav o tem vprašanju bo ustavno sodišče razpravljalo že oktobra ali najkasneje novembra. Prof. Paladin je tudi poudaril nepolitično ustavnega sodišča in izrazil u-panje, da bo parlament v doglednem času imenoval novega ustavnega sodnika, ki naj bj nadomestil Leopolda Elio. Ob tem je tudi spomnil, da bo v začetku prihodnjega leta iztekel mandat kar trem ustavnim sodnikom.
Novoizvoljenemu predsedniku so včeraj čestitali najvišji državtii organi in tajniki strank. Čestital mu je tudi predsednik deželnega sveta F-JK Luigi Manzon, ki je ob tem navedel Paladinov doprinos v razlagi posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine.
Medtem ko je prva skupina talcev že v ZDA
IZRAEL OSVOBODIL 300 ŠIITOV PRIDOBITI HOČE BERIJEV AMAL
BEJRUT — Izrael je včeraj izpustil 300 od 735 libanonskih ujetnikov v glavnem šiitov, ki so zaprti v jetnišnici Atlit pri Haifi. Obrambni minister Rabin je ob tem poudaril, da nima včerajšnja osvoboditev nobene povezave z osvoboditvijo 39 a-meriških talcev v Bejrutu. Po vsem sodeč je treba tokrat Izraelcem res verjeti, v Izraelu se namreč že širijo govorice o tajnih sporazumih z Amalom, ki naj bi zagotovila varnost izraelskih meja v južnem Libanonu. Koliko je v tem resnice, je težko preveriti, nesporno pa je dejstvo, da so amalovci pred dnevi likvidirali skupino Palestincev, ki se je skušala pretihotapiti na «izraelsko ozemlje.
Libanon ne neha torej presenečati pohtične opazovalce, ki se le s
težavo znajdejo v levantinski logiki. Spor med druzi in šiiti je baje Sirija poravnala, Amai pa bo moral postrojiti svoje vrste in zagotoviti večjo varnost v zahodnem, muslimanskem Bejrutu. Prav tako bo moral izposlovati osvoboditev drugih zahodnih ujetnikov, ki so še v Bejrutu. Muslimanski skrajneži imajo namreč v svojih rokah sedem Američanov, e-nega Britanca in štiri Francoze. In prav sedmim Američanom' napovedujejo skrajneži islamske svete vojne »črno usodo«, če bi Reagan nadaljeval s svojimi represalijami proti Libanonu in ne bi Izrael osvobodil preostalih talcev.
Reaganova administracija se je sedaj omejila na bojkot bejrutskega letališča. Enaindvajset ameriških vojnih ladij z letalonosilko Nimitz pa
še vedno križari pred libanonsko obalo. ZDA hočejo za vsako ceno zagotoviti pravici krivce za ugrabitev ameriškega potniškega letala družbe TWA in to po zakonski poti ah pa na »drug način«. Včeraj je prispela celo vest, da so ZDA pripravljene izplačati 5 milijonov dolarjev (približno 10 milijard lir) tistemu, ki bi u-grabitelje izročil ameriškim oblastem. Vsota je tako visoka, da lahko vzbudi poželenje marsikateremu voditelju neštetih libanonskih oboroženih skupin, ki bi tako prišel do denarja in si obenem zagotovil tiho podporo ZDA. Predsednik Reagan in z njim Amerika, ki je nadvse svečano pričakala vrnitev ameriških talcev, niso razumeh bistva libanonske krize, da se vanjo še vedno vpletajo z nepredvidljivimi posledicami.
Strožje mere v Rimu
RIM — Dva dni po atentatu na rimskem letališču Fiumicino se navidez ni nič spremenilo. Vsaj potniki ne opažajo, da bi se varnostni ukrepi kaj poostrih. Pod-kvestor Elio Vinci, ki odgovarja za varnost na letališču, meni, da v kratkoročnem obdobju ni mogoče storiti nič, da bi se varnost povečala, tudi zato, ker varnostni ukrepi na rimskem aerodromu že ustrezajo poprečnim normam na velikih svetovnih letališčih.
Opaziti je nekoliko več pohcajev, ki kroži po letališču ter večje število posebno izurjenih psov, ki vohljajo za sumljivimi kovčki, še zlasti za kovčki tistih potnikov, ki niso namenjeni v Rim, temveč so le v tranzitu. Skratka podkvestor Vinci je mnenja, da bi vprašanje varnosti na letališčih kazalo reševati vsaj na evropski ravni. Vinci še dodaja: Če bi bomba eksplodirala na letalu, bi vsi bili prepričani, da so na Fiumicinu varnostni ukrepi pomanjkljivi, ne da bi pomislili, da kovček prihaja od drugod.
Delegacija evropskega parlamenta v Jugoslaviji
BEOGRAD — Delegacija evropskega parlamenta, v kateri je bil tudi tržaški komunistični poslanec Giorgio Rossetti se je te dni mudila v Jugoslavij, kjer je imela vrsto pogovorov z raznimi predstavniki vlade in skupščine. Delegacija se je med drugim sestala z Bogom Gorjanom, predsednikom delegacije jugoslovanske skupščine, ki se ukvarja z odnosi z EGS ter z Aslamom Fa-zlijo, predsednikom odbora za zunanje zadeve zvezne skupščine.
Obisk delegacije sodi v okvir priprav na potovanje širše skupine evropskih parlamentarcev, ki bi morala obiskati Jugoslavijo v septembru. Govor je bil o gospodarskem sodelovanju ter o trgovinskih izmenjavah med Jugoslavijo in gospodarsko skupnostjo ter o vprašanju infrastruktur in prevozov.
Predvidevanja in napovedi o ameriškem gospodarstvu
Ekonomija ZDA, dolar, ameriški deficit: čeprav bo mogoče že izgledalo dolgočasno, so ti argumenti med ekonomisti stalno v ospredju. To je sicer tudi razumljivo, saj kujejo ZDA usodo malodane celotnega svetovnega gospodarstva. Ka-bo pa bi sicer bilo drugače, ko pa poteka večina svetovnih transakcij prav v dolarjih!
Iz teh razlogov so vsako mnenje, vsako predvidevanje ali vsaka napoved glede ameriškega gospodarstva izredno zanimivi za gospodarstvenike celega sveta.
Stvar postane še bolj zanimiva, če o teh argumentih spregovori Nobelov nagrajenec: pred kratkim je na primer povedal svoje ugledno mnenje James Tobin, Nobelov nagrajenec za ekonomijo leta 1981 in po celem svetu znan strokovnjak.
Kar zadeva vrednost dolarja je Tobin mnenja, da je težko predvideti, ali bo vrednost ameriške valute še naraščala, ali pa bo pričela drseti navzdol. Ameriški ekonomist se ne strinja s tistimi, ki trdijo, da so ZDA glavni krivec za nestabilnost, ki zadnje čase vlada na valutnem tržišču. Včasih povzročajo zmedo, pravi Tobin, tudi ZRN ali Japonska, tako da je »krivda« obojestranska. Kljub temu pa je ugledni ekonomist mnenja, da bo v bodoče prišlo do večje skladnosti med nivojem cen in menjav ki bodo torej v večji meri odražale povpraševanje trgovskih operaterjev po določeni valuti.
Kar zadeva ameriški državni deficit pa je Tobin mnenja, da je stanje resno, a ne katastrofalno. Nobelowc meni, da bo morala ameriška vlada spremeniti svojo politi-
ko, če bo hotela znižati deficit oz. vsaj zmanjšati porastek državnega dolga do take mere, da ne bo presegal odstotka porastka bruto notranjega proizvoda. Predvsem bi morale ZDA nekoliko spremeniti razmerje med monetarno in davčno politiko. Tako naj bi se deficit, ki se sedaj suče okrog 200-220 milijard dolarjev znižal za kakih 40-50 milijard.
Krčenje javnih izdatkov pa bo verjetno privedlo tudi do nižanja obrestnih mer. Po Tobinovem mnenju se bodo obrestne mere celo na vsak način znižale, ne glede na to, ali se bo ameriški parlament odločil za krčenje izdatkov ali pa ne: to pa zato, ker je zadnje čase ameriška ekonomija močno ošibela in ji, po razmahu v zadnjih letih, preti stagnacija ali celo recesija.
V glavnem pa se Tobin strinja z Reaganovo davčno politiko, ki ji je v veliki meri uspelo preprečiti davčno utajevanje, čeprav je privilegirala nekatere industrijske sektorje, druge pa preveč obremenila. Tobin se ne strinja niti z novostjo, ki ob progresivnem obdavčenju (kar pomeni, da je za različne stopnje dohodka predvidena različna alikvota, podobno kot za davek IRPEF v Italiji) določa najvišjo alikvoto 35 odst. namesto dosedanjih 50 odstotkov. V tem bodo seveda privilegirani tisti osebki, ki imajo zelo visoke dohodke.
Nazadnje je Tobin mnenja, da ne bo taka davčna politika veliko vplivala na razvoj ameriškega gospodarstva, kvečjemu bo lahko imela negativen vpliv na plačilno bilanco.
MARKO OBLAK
• Cossiga
NADALJEVANJE S 1. STRANI
spoštovanju in v strpnosti.
Aplavzi z leve, ko je označil Nilde Jotti kot zglednega predsednika parlamenta in izrazil prepričanje, da bo užival sodelovanje te najvišje demokratične inštitucije.
In končno aplavz, ki se je začel na desni, ko je predsednik spregovoril o varnostnih silah, se razlegel po vsej zbornici in pri katerem je desnica prenehala s ploskanjem, ko je postalo jasno, da so za novega predsednika republike pri varnostnih silah o-membe vredni predvsem svetlo obdobje odporništva, pokol na Kefaleni-ji in druga dejanja, ki so italijansko vojsko odlikovala in ji omogočila, da je »skupaj z ljudstvom ponovno pridobila Italiji dostojanstvo in avtonomijo po izgubljeni vojni«.
In končno problemi. Upanja v razvoj se ne bodo uresničila, če ne bosta rešeni dve veliki vprašanji, brezposelnost in zaostalost Juga. To sta vprašanji, ki zadevata vse »vlado in ljudstvo«, kot bi dejal »prijatelj in učitelj Aldo Moro, ki je vedel, da mora biti naš razvoj predvsem razvoj ljudstva, ne namenjen samo maloštevilnim«.
Tu je Cossiga pozval k dosledni in resni gospodarski pohtiki. Dejal je, da je treba upati v družbeno pravičnost, ki ne bo vsiljena z vrha, ampak se bodo državljani z njo stri-njali.
Tu se postavlja tudi vprašanje u-stavnih sprememb. Vera v razum, vera v svobodo in vera v demokracijo so bila osnovna načela italijanske ustave. Ta načela bodo morala voditi tudi morebitne spremembe in predsednik republike bo jamčil za to. Od vsega začetka pa si je treba prizadevati, da bodo imeli državljani več zaupanja v inštitucije, kajti stik, ki ga ima državljan z inštitucijami je mnogokrat porazen: javna uprava mora delovati učinkovito, hitro in nepristransko, kot to veleva ustava.
In še zadnji dve vprašanji, mimo katerih ni mogoče. Vprašanje terorizma in odločnega boja proti terorizmu, ki ga je Cossiga vodil v prvi osebi in z njim povezana obširna problematika sodstva, kjer je predsednik poudaril potrebo po dosledni u-veljavitvi načela neodvisnosti sodstva ter mednarodni odnosi v tem tako vznemirjenem svetu, kjer se je Italija svobodno odločila za zahodno zavezništvo, a mora biti v tem in v drugih okvirih njeno delo usmerjeno predvsem v razorožitev in v politiko miru.
To je program novega predsednika republike. Vreden je predsednika vlade. Vse to dokazuje, da Cossiga ne namerava igrati obrobne vloge v družbi. Sedanji trenutek ni lahek, to je večkrat poudaril, in najvišja oblast v državi mora pač po vseh močeh pripomoči k premostitvi vseh težav.
BOJAN BREZIGAR
Kraji v Sloveniji, Istri in Kvarnerskem zalivu, kjer si lahko nabavite Primorski dnevnik :
LJUBLJANA:
BOHINJSKA BISTRICA: BOHINJ - JEZERO: ROGAŠKA SLATINA:
BOVEC:
TOLMIN:
KOBARID:
DOBROVO:
SOLKAN:
NOVA GORICA:
ŠEMPETER:
vsi večji kioski
ob nedeljah: kiosk na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje kiosk v Kliničnem centru kiosk na Zaloški cesti kiosk na Titovi (nasproti hotela Slon) kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično)
Turistično društvo - tudi ob nedeljah
Turistično društvo - tudi ob nedeljah
kiosk TTL hotel Donat - tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Perat-Mašera - tudi ob nedeljah
kiosk TTL
kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah)
kiosk Delo
Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
vsi kioski
ob nedeljah - avtobusna postaja
kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec
SEŽANA:
KRIŽ PRI SEŽANI: DUTOVLJE: KOMEN: GORJANSKO: LOKEV: DIVAČA: KOZINA:
ŠKOFIJE:
ANKARAN:
KOPER:
IZOLA:
PIRAN:
	kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje	PORTOROŽ:
VRTOJBA:	Market Primorje	LUCIJA:
MIREN:	kiosk Delo	
RENČE:	kiosk TTL	SAVUDRIJA: NOVIGRAD:
BRANIK: KOSTANJEVICA	Market Primorje	UMAG:
NA KRASU:	Market Primorje	VRSAR:
ŠEMPAS:	Market Primorje	POREČ:
OZELJAN:	Market Primorje	ROVINJ:
AJDOVŠČINA:	kiosk Delo - Fabčič-Zonta	PULJ:
	kiosk TTL (tudi ob nedeljah)	MALI LOŠINJ:
POSTOJNA:	Knjigarna Primorski tisk kiosk Delo na avtobusni postaji	VELIKI LOŠINJ:
	kavarna Jadran (samo ob nedeljah)	OPATIJA:
ILIRSKA BISTRICA:	kiosk TTL na Gregorčičevi ul.	REKA:
	kiosk TTL na Cankarjevi ul.	KRK:
	kiosk TTL na avtobusni postaji	RAB:
SEŽANA:	kiosk TTL - Partizanska 33	PAG:
Supermarket »Kras« (tudi ob nede-Ijah)
bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
Šonc Milena Market Kras Market Preskrba Market Kras
Market Preskrba (tudi ob nedeljah) kiosk Delo na avtobusni postaji
blagovna hiša Timav (tudi ob nede-Ijah)
kiosk Barolin (tudi ob nedeljah)
kiosk Delo posl. št. 16
vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah: kiosk Delo na avtobusni postaji
ob nedeljah: kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici
kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik - Cankarjev drevored, 17 (samo ob nedeljah)
knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
kiosk Primorski tisk
kiosk TTL št. 16 (tudi ob nedeljah)
kamping
kamping Solaris, Puntano, Plava laguna, Zelena laguna
Medulin in Premantura
Krk in Baškd Pag in Novaljd
Z zasedanja komisije za promet in prevoze Alpe Jadran
Težave na mejnem prehodu Kokovo vse večje Korošci grozijo s povračilnimi akcijami
TRST — Razne težave carinskega značaja na italijansko - avstrijskem mejnem prehodu Kokov« in so bile ponovno v središču pozornosti na seji komisije za promet in prevoze, ki deluje v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran in kateri predseduje dožela Furlanija - Julijska krajina.
Na zasedanju, ki je bilo v kongresni palači v Grade-žu, so avstrijski, predvsem pa koroški predstavniki ponovili ostre kritike zaradi velikih težav, ki se opažajo pri postopku carinjenja avtoprevoznikov, ki prihajajo proti Trbižu; koroški predstavniki pa so še posebej podčrtali, da nočna služba carinjenja sploh ne deluje, kljub temu, da je Italija uradno podpisala mednarodni sporazum, ki predvideva neprekinjeno 24-umo carinsko službo.
Tako stanje bo lahko povzročilo hude težave v prometu, ki je usmerjen proti tržaškemu pristanišču: dolgo čakanje prevoznih sredstev na Kokovem in pri tem občutno podaljšanje časa za pretok prometa iz srednje Evrope do severnega Jadrana — je podčrtal bavarski predstavnik — bo privedlo do tega, da se bo promet preusmeril proti pristaniščem severne Evrope, pa čeprav so tplj oddaljena. Če se bo tako stanje nadaljevalo — je še ostreje pristavil koroški predstavnik — bo gotovo s težkim srcem in gotovo v nasprotju z duhom, ki vlada v odnosih med deželami delovne skupnosti Alpe Jadran, prišlo tudi do povračilnih ukrepov.
O težavah pri carinski službi na vseh prehodih v Furlaniji - Julijski krajini je na zasedanju komisije govoril predstavnik carinskega departmaja iz Trsta dr. Bertè: predvsem je obžaloval precejšnjo pomanjkljivost organika
in torej nemoč, da bi carinska služba lahko delovala tudi v nočnih urah.
Razmerje med osebjem italijanske carine in avstrijske je 1 proti 4, je še potrto pristavil dr. Bertè, ki je nato še sporočil, da bo v kratkem izpeljan natečaj za nova delovna mesta: v službo bo vsekakor sprejeto nezadostno število novih uslužbencev, poleg tega pa je rok za njihovo poklicno usposabljanje ponavadi precej dolg.
Možne čeprav delne rešitve takega nevzdržnega stanja bi po mnenju komisije lahko bile v Um, da bi carinske ob.veznosti izpolnjevali v tisti državi, kamor je namenjeno blago in da bi se začelo praktično sodelovanje na mejnih prehodih med funkcionarji obeh državnih administracij. Glavni vozel pa je političnega značaja, je ugotavljal predsednik komisije arh. Spagna, ki je še dodal, da se deželna uprava Furlanije - Julijske krajine aktivno zavzema pri predsedstvu ministrskega sveta in pri ministrstvu za finance, da bi se našle trenutne in tudi dolgoročne rešitve.
Zasedanja komisije se je kot gost udeležil tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tòmbesi, ki je orisal vlogo in cilje Transadrie, to je koordinacijskega odbora za promocijske dejavnosti štirih pristanišč severnega Jadrana: Trsta, Kopra, Benetk in Reke. Da bi koordinirali in po možnosti integrirali pobude, ki jih nameravata začrtati delovna skupnost Alpe Jadran in Transadria (ki je emanacija Trgovinskih zbornic štirih pristaniških mest) so na zasedanju sklenili, da bi ti dve ustanovi začeli sodelovati in sem se tudi uokvirja predlog Furlanije - Julijske krajine, ki ga je komisija podprla, da bi priredili predstavitev pristaniške stvarnosti v okviru skupnosti Alpe Jadran, Id naj bi bila prihodnjo pomlad v Budimpešti.
Srečanje mladih šolarjev občin Devin-Nabrežma in Ilirska Bistrica
ILIRSKA BISTRICA — Niti med pobratenima občinama Devin - Nabrežina in Ilirska Bistrica se vse gosteje pletejo. Na zadnji šolski dani, 25. junija, so prvi neposreden stik vzpostavile tri osnovne šole. Učenci iz osnovnih šol Miroslav Vilhar iz Cerovelj ter Josip Murn iz Mavhinj so s starši in učitelji obiskali vrstnike na osnovni šoli Tone Tomšič v Knežaku. Udeležili so se slovesnosti ob zaključku šolskega leta in sodelovali v kulturnem programu. Pozdravi] jih je tudi predsednik skupščine občine Ilirska Bistrica tov. Ivan Bergoč. Šolarji so si izmenjali darila, Knežačani pa so vrstnikom pripravili tudi spominske listine. V svoj program so mladi vključili tudi obisk spomenikla trem možem v Knežaku ter ogled ostankov gradu Kalc, kjer je živel Miroslav Vilhar. Po obisku v Knežaku so si ogledali še Postojnsko jamo. Niti se torej tkejo. Kako čudovita bo tkanina!
METKA ČELIGOJ
Mladinski raziskovalni tabor na območju Sečoveljskih solin
SEČOVLJE — Koprski klub mladih raziskovalcev bo v okviru gibanja znanost mladih pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije danes začel peti mladinski raziskovalni tabor na območju Sečoveljskih solin. Gre za začetek prvega od letos predvidenih enajstih mladinskih raziskovalnih taborov v Sloveniji. Predvidevajo, da se ga bo udeležilo približno 20 dijakov in študentov iz več slovenskih krajev, predvsem tistih, ki se usmerjajo na področje biologije, kajti letos bodo raziskovali le naslednja področja: ptice, male sesalce, plazilce, dvoživke in hidrofavno.
Tabor naj bi trajal deset dni in bi pomenil nadaljevanje raziskav, ki so jih na tem izjemnem dobrih 600 hektarov velikega prostora mladi opravili že v predhodnih štirih letih. Da tak mladinski raziskovalni tabor ne pomeni pretiranega stroška za družbo, pač pa lahko veliko pomeni bodočim morebitnim znanstvenikom, pove že podatek, da sta piranska in koprska raziskovalna skupnost prispevali za organizacijo tega vsega 100 tisoč dinarjev, da jim bo nekaj živil podarila portoroška Droga, za prenočišča pa bodo šotore in drugo posodili koprski taborniki.	(B. Š.)
V Jugoslaviji je v zadnjem času pogosto slišati ugotovitev o nekakšni razdelitvi, ki jo ponazarjajo z izrekom: Dva proti šestim. Marsikje ta izrek dobiva ostrejše tone. Govori se namreč tudi o uporu dveh republik oz. o uporu gospodarsko razvitih proti gospodarsko nerazvitim. Pogosto je slišati celo trditve, da gospodarsko razviti deli države izkoriščajo (eks-ploatirajo) gospodarsko nerazvite. Tuji komentatorji vse takšne misli vestno zapisujejo in napovedujejo politično krizo, ki da je skoraj neizbežna. Začuda pa do takšne krize, ki bi po njihovih napovedih morala izbruhniti na junijskih zasedanjih zvezne skupščine, ko so bila na dnevnem redu pomembna gospodarska vprašanja, ni prišlo. Jugoslovanski komentatorji so po teh zasedanjih zvezne skupščine celo pisali o strpnem, ustvarjalnem dialogu, ki napoveduje kompromisne rešitve.
Takšne ostre ugotovitve in presenetljive napovedi so bile vzpodbujene zaradi stališč dveh republik (Slovenije in Hrvaške). Ti dve republiki sta namreč zavrnili predloge novih deviznih predpisov, ki jih je pripravila zvezna vlada (gre za urejanje deviznega poslovanja, za trgovanje s tujino in za kreditne odnose s tujino). Zavrnile sta predlog, da — povedano zelo v grobem — izvozniki ne bi smeli več poslovati z devizami, pač pa bi država postala lastnica deviz in bi jih sama razporejala tistim, ki jih potrebujejo. Uvoz bi morali zaradi tega določati z najrazličnejšimi u-voznimi dovoljenji, kvotami in kontingenti. Omogočili pa bi, da bi se — posebno nadzorovano — v glavnem tujini zadolževala država, ki bi ta posojila delila tistim, ki so jih najbolj potrebni.
Takšne predloge sta omenjeni dve republiki kategorično zavrnili — pristali nista niti na skupščinsko raz-
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Dva proti šestim?
JOŽE PETROVČIČ
pravo o teh deviznih predpisih. Doslej se kaj podobnega še ni zgodilo, zato so tuji komentatorji napovedo vali politično krizo. Do nje pa ni prišlo, ker je bila najdena dokaj učinkovita rešitev. Ker so imele vse republike in pokrajine na predloge zvezne vlade veliko pripomb (resnici na ljubo je treba povedati, da so nekatere pripombe celo diametralno nasprotne), je bil celoten paket zunanjetrgovinskih predpisov vrnjen v nekakšno javno razpravo. V republikah naj bi proučili, kaj posamezne pripombe jiomenijo, skušali najti dovolj močne argumente za podporo svojih predlogov ali za spodbijanje predlogov drugih. Predlogi novih predpisov torej niso šli v normalno skupščinsko proceduro, delegati svojih mnenj niso u-sklajevali, pač pa proučujejo raznovrstne predloge.
Kako to, da je zvezna vlada želela spremeniti devizno zakonodajo in je pripravila predloge, s katerimi ni nihče zadovoljen (ali bolje rečeno: s katerimi bi bili nekateri še kar zadovoljni, drugim pa prav nič ne ustrezajo)? Nove predloge je morala pripraviti zato, ker je zvezno ustavno sodišče po nekaj letih veljavnosti teh zakonov ugotovilo (v bistvu so bili. ti zakoni sprejeti že leta 1977!), da so nekateri členi teh zakonov v nasprotju z ustavo. Določilo je, da je treba te spornosti odpraviti do srede letošnjega leta. Zakaj pa je zvezna vlada
pripravila take predloge, da jih dve republiki nočeta sprejeti niti kot podlago za razpravo?
Odgovor je izredno težak. Zdi se najbolj verjetno, da je zvezna vlada padla pod močan vpliv tistih gospodarskih in političnih krogov, ki zagovarjajo centralizacijo v gospodarstvu, ki hočejo »močno državo«, sposobno narediti ved v jugoslovanskem gospodarstvu. Tisti, ki najbolj ostro nasprotujejo novim predlogom deviznih zakonov — to pa nista zgolj dve republiki, kot zmotno navajajo nekateri, ampak ves tisti del gospodarstva, ki je izvozno usmerjen — namreč trdijo, da so se pogoste razprave o jugoslovanskem družbenem in političnem sistemu, katere so rodile tudi zahteve po spremembi samoupravnega sistema, zdaj prenesle v gospodarsko sfero. Etatizem, ki je bil v političnih razpravah zavrnjen, zdaj išče oporo in možnost za uveljavitev v spremembi gospodarskih predpisov in celotnega gospodarskega sistema. Ali z drugimi besedami: če popustimo zahtevam, ki stojijo v ozadju novih deviznih zakonov, bomo popustili tistim, ki jim samoupravljanje ne. leži.
Talcšne — vsaj tako se zdi — so politične dimenzije spora. Ker ugotavljajo, da so zdajšnji predlogi deviznih predpisov na las podobni onim, ki so veljali leta 1973, torej preden je začela veljati nova ustava (1974) in zakon o združenem delu (1976), ki je
sistemska izpeljava ustave, dobijo u-gotovitve o vnovičnem poizkusu prodora etatizma dokaj trdno podlago, kajti nova ustava je bila predvsem obračun s tistimi etatističnimi družbenimi modeli.
Omeniti kaže še nekaj. Argumenti, ki jih uporabljajo zagovorniki novih predlogov, vselej ne držijo. Zato skušajo vsa ta vprašanja zagovorniki spraviti na raven politike. Gosp)lar-ska vprašanja skušajo kar se da spolitizirati. Parole o uporu razvitih (ki da jim gre v časih zdajšnje gospodarske krize več kot dobro) in o separatizmu dveh republik izvirajo prav iz takšnih krogov. Zato je nadvse dobrodošlo, da'v zvezni skupščini še ni prišlo do usklajevanja, saj bi bilo takšno usklajevanje najbrž precej o-barvano * pisanimi političnimi barvami, vsekakor pa bolj kot s treznimi ekonomskimi dokazi. V takšni razpra vi, kakršna teče zdaj — torej pro učevanje predlogov — bodo najbrž e konomski argumenti imeli večjo veljavo.
Kot vse kaže, tak predlog, kot ga je izoblikovala zvezna vlada, ne bo mogoče uveljaviti. Nova devizna zakonodaja bo slej ali prej nekakšen kompromis med enimi in drugimi zahtevami. Kompromise pa je moč sklepati le tako, da vsaka stran nekaj izgubi. Kaj bo izgubil razviti, izvozno usmerjeni del gospodarstva? Zdi se, da bo moral popustiti na drugem področju. Prav zdaj se namreč končuje razprava o gospodarsko manj razvitih v Jugoslaviji. Te razprave so se začele zato, ker so skušali zmanjšati klub nerazvitih, s tem pa zmanjšati tudi prispevke, ki jih razviti deli države dajejo za gospodarski razvoj manj razvitih. Najnovejši predlog je namreč tak, da bi vsi gospodarsko manj razviti deli države obdržali tudi naslednjih pet let svoj dosedanji status.
Sinovi izseljencev na letovanju v Gradežu
GORICA — Okrog štirideset mladih sinov izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine, ki živijo v Belgiji, Franciji in Švici, je v teh dneh dopotovalo v Gradež, kjer se bodo zadržali na letovanju, ki ga je priredila goriška pokrajinska uprava s prispevkom deželne ustanove. Pobuda sodi v okvir smernic, ki jih predvideva deželni zakon o izseljenstvu : njen cilj je namreč omogočiti stike med sinovi izseljencev in rodno zemljo.
Med bivanjem v Gradežu, ki bo trajalo do 20. julija, bodo sinovi izseljencev obiskali tudi Trst, Gorico, Belo peč, Tolmeč, Čedad, Pordenon in Sesto di Reghena, to je kraje, iz katerih so se njihovi očeftajc izselili v tujino.
Mladinci so se naselili v raznih re-zidenčnih centrih Gradeža v organizaciji ekipe goriške pokrajinske uprave pod vodstvom predsednika Mauri-zia Fabbra, ki se je ob tej priložnosti sestal s predstavniki izseljeniških organizacij tako italijanskega kot slovenskega izvora, ki delujejo v Franciji in Belgiji.
Rock koncert jutri v Izoli
TRST — Jutri ob 21. uri v Parku Arrigoni v Izoli, bo na sporedu rock koncert s skupino »Videosei« iz Ljubljane. Na koncertu bo igrala tudi skupina »Giacomo e i Leopardi«, ki deluje v okviru glasbenega koordinacijskega odbora »II posto delle fragole« iz Trsta.
MIŠKO KRANJEC
Povest o dobrih ljudeh
41.
Znamenja so kazala, da se Marta in Ivan ne bosta mogla dolgo kujati. Sicer pa je njun spor trajal kar dolgo in Jožef in Ana, ki sta spremljala razplet tega spora z veliko skrbjo in včasih že z nejevoljo, sta dognala konec koncev:
»Midva se nisva nikdar tako dolgo jezila drug na drugega.«
»Enkrat samkrat, »je menil Jožef in posegel v daljno preteklost, »si se tudi ti dolgo upirala. Ko si bila že mlada, kmalu potem, ko si prišla k nam. Celo pobegnila si in te ni bilo nazaj.«
»Čakala sem, da prideš pome!«
»Pa me ni bilo, kajne?«
»Ti nisi prišel, mati je prišla.«
»Da, ker nisem vedel, da gre pote; vsem sem prepovedal, so me pa ogoljufali. Bi bil videl, kako bi bila prišla nazaj!«
Stare so bile te stvari, vendar je Ana sprevidela, da je v njem ostalo nekaj zadovoljstva, ker je takrat zmagal in ker je ona klonila. Zato je bila nekoliko užaljena in je rekla:
»Le ponašaj se s tem. Kakor bi bilo to kaj velikega in lepega!«
»Ne, veliko ni in ne lepo,« je priznal. »Toda lahko bi se prav tako vprašali: ali je bilo lepo in veliko, da si pobegnila? Le spomni se, da pravi sveto pismo o
ženi... in pozabila bo svoje starše in svoj dom in bo svojemu možu dekla.«
Presenečeno ga je pogledala. »Rada bi vedela, na kateri strani pravi sveto pismo tako; mnogo sem ga prebrala, lahko bi rekla vsega, zapomnila sem si mnogo rekel, a tega nisem našla med njimi, ker kaj takega bog ni mogel reči.«
Zastran tega nista mogla priti do kraja, ker se nista mogla prepričati o resničnosti trditve ne enega ne drugega. Nato sta se vrnila na spor med Ivanom in Marto, ki ju je že mučil in vznemirjal, zakaj Jožef je bil prepričan, da se tak dolg spor ne more srečno končati, temveč lahko zapusti neizbrisne sledove v njunem življenju. Kakor jima je v začetku dajal ta spor mnogo razvedrila, ko sta videla skoraj v podrobnostih, kako se razvija, ju je zdaj že skrbelo, ker se je predolgo zapletal.
»Saj sva se tudi midva jezila in kujala,« je menila Ana, »pa sva se le pobotala in potem je bilo celo lepše. Še rajši sva se imela in vse se mi tako zdi, da so taki spori v vsaki družini neizbežni, da, celo več ko prepotrebni, toda ne smejo predolgo trajati.«
Zato sta premišljevala na vse strani, kako bi mogla stvar naravnati na pravo pot. Ana je bila za to, da bi kratko in malo posegla vmes neposredno in odkrito in Jožefu se je še komaj posrečilo, da jo je odvrnil od česa tako blaznega.
»Kaj pa misliš,« je vzkliknila, »le kako bi smela posegati v to stvar? Še delati se morava, ko da doslej sploh nisva opazila, da je kaj med njima. Prepričan sem, da ta ali oni prej ali slej omaga in če ne bo našel sam poti do drugega, da bi se vdal, bo prišel k nama in naju zaprosil za pomoč. V takem primeru ne samo, da bova lahko pomagala z nasveti in z vsem,
kar premoreva, celo dolžna bova pomagati. Priznam, da bom rad storil vse, kar bo v mojih močeh, da pomagam življenju. Ako me vsa znamenja ne varajo, je ta čas blizu; kar zdi se mi, da obema vsa zadevščina že močno preseda; zdaj le še tekmujeta, kateri bo odpornejši; zakaj tisti, ki bo prej odnehal, bo izgubil s tem za vedno premoč; tako bo potem ostalo vse življenje. Tako je, kakor lahko veš, pri vsaki družini, kar je docela v redu, ker sicer spori ne bi nikdar prenehali. Slabotnejši se zaveda, da mora nekega dne klpniti. In ko se njegovemu srcu zdi že zadoščeno, se vda. Priznati si moramo tudi, da je drugemu prav tako nerodno in težko pri srcu, vendar mora vzdržati do kraja, čeprav ga često obide, da bi se sam ponižal.«
Njuna pomoč ni bila potrebna, kar je Koštrčeva nekoliko poparilo. Vendar brez njiju tudi ni šlo, čeprav se nista zavedala tega. Dan pred božičem, ko je nebo pošiljalo zemlji mir in spravo in ko so ljudje postajali voljnejši, je stara Koštrčka povabila vse Korenove k sebi; na čaj, je rekla. V resnici pa jima je bilo le dolgčas in čaj je bil neizbežno potreben pri takem večeru, a tudi edina stvar, ki so si jo revni ljudje vedno znova enako želeli.
Sedeli so torej ves večer pri peči in Jožef je prinesel v velikem loncu čaja, da bi ga bilo dovolj za vse in to ne enkrat, temveč da bi ga spili vsak vsaj po dva lončka.
Jožef in Ivan sta sedela na eni strani peči, vendar tako, da se je Ivan skoraj dotikal Marte, ki je sedela drugi strani proti Ani, kjer je bila še Katica. Katica je bila nekoliko bolna in se ji ni ljubilo peti. Nasprotno, ko je spila prvi čaj, je naslonila glavo mamici na kolena in zahotelo se ji je, da bi sladko zadremala.
V spomin na žrtve
tržaške Rižarne
V noči med 21. in 22. junijem leta 1944 so v tržaški Rižarni zažgali v krematorijski peči 40 slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov ■— 20 žensk in 20 moških, ki so jih v glavnem odpeljali iz tržaških koronejskih zapjorov.
Dolgo po vojni smo menili, da je bil to uradni začetek delovanja krematorija v Rižarni. Potem pa je prišlo na dan, da so nacistični krvniki že v začetku aprila 1944 v tamkajšnji peči zažgali trupla 71 talcev, ki so jih ustrelili na Opčinah.
41. obletnice spomina na tisto strašno noč, ko je z vso paro deloval krematorij in se je iz njegovega dimnika vil gost z ostrim vonjem, ki je opozarjal ljudi, da se v tem kraju dogajajo strašne stvari, so se včeraj, s kratko spominsko svečanostjo, spomnili predstavniki pokrajinskega odbora VZPI-ANPI, Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED in političnih preganjancev, ki so položih venec pred spominsko obeležje za katerimi je pepel zadnjih žrtev Rižarne, in z enominutnim molkom oddolžih spominu tisočev in tisočev žrtev, ki so končale svoje življenje v tem groznem kraju smrti.
Tega žalostnega dogodka sta se v kratkih govorih spomnila v italijanščini predsednik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Arturo Calabria, v slovenščini pa časnikar Franc Udovič, ki sta še posebej tiste čase povezala tudi z današnjimi razmerami v svetu.
Izidi matur na učiteljišču in znanstvenem liceju
Na »realni« tri šestdesetice
Ogled izidov zrelostnih izpitov na znanstvenem liceju
Medtem ko se na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois še nadaljujejo ustni izpiti, so včeraj na znanstvenem liceju Prešeren in na učiteljišču Slomšek objavili izide zrelostnih izpitov. Po stoodstotnih uspehih na klasičnem liceju in na poklicnem zavodu za industrijo in obrt, smo zabeležili včeraj prve »defaillace« letošnjih slovenskih maturantov. Na učiteljišču tri dijakinje in privatistka niso opravile mature, na znanstvenem liceju pa sta potegnila krajši konec dva dijaka. Po drugi strani so prav na tej šoli trije dijaki dosegli najvišjo oceno, šestde-setico, kar letos ni uspelo še nobenemu od kandidatov.
Učiteljišče Slomšek
4. A razred: zrelostne izpite so o-pravili: Irina Antoni (38/60), Katja Dolhar (38), Breda Kozina (44), Catia Legiša (37), David Pupulin (44), Martina Sardo (40), Maja Škrk (48), Erika Veglia (43), Adele Vodopivec (36) Sabrina Zidarič (48), Sara Zobec (42). Ena dijakinja ni izdelala.
4. B razred: Femanda Blasina (42), Maida Bordon (36), Damiana Colarich
Uprava občine Dolina sporoča, da danes, 4. julija, na dan sv. Urha, dohnskega patrona, ne bodo delovale občinske službe in uradi bodo zaprti ves dan.
Deloval bo samo poletni center, ki ga dolinska občinska u-prava prireja v sodelovanju z miljsko.
(43), Claudia Coren (43), Nataša Kemperle (38), Romina Maver (42), Klena Paulina (36), Livia Pertot (48), A-lenka Sancin (52), Annamaria Scabar (42), Dunja Sosič (47), Nadia Stocca (37), Erika Štoka (39). Dve dijakinji nista izdelali; privatistka jet pri-puščena k obiskovanju 4. 'razreda.
Znanstveni licej
France Prešeren
5. A razred: Alessandro Bravar (60), Riccardo Callin (40), Tanja Cossutta (36), Irene Crovatini (38), Elisabetta Fischer (43), Andrea Furlan (46), I-
vana Gerdol (45), Martina Grahonia (56), Henrik Gruden (58), Marco la-godic (60), Giorgio Jerman (42), Igor Milic (38), Andrea Sik (48), Marco Temovec (54), Tatiana Usenich (45), Jana Veijak (43), Pavel Volk (45), Daniela Zetko - Starec (36). Dva dijaka nista izdelala.
5. B razred: Mirjam Braicovich (58), Egon Grilanc (39), Roman Gruden (56), Tomaž Petaros (47), Nataša Pecenik (52), Livio Salvi (46), Ivo Sedmak (48), Nataša Smotlak (52), Busanna Strain (60), Daniela Birsa -Sedmak (priv. - 42).
Razstava lesenih predmetov v zgoniškem centru dokaz velike zavzetosti dijakov mizarskega tečaja
Danes začetek pogajanj za pogodbo delavcev avtoprevozništva
Danes dopoldne se bodo formalno začela pogajanja za obnovitev pogodbe o deželnem dodatku na dohodke špe-didjskih in avtoprevozniških podjetij, ki jih sindikat Federazione trasporti CGIL - CISL - UTL terja že tri mesece. V središču zahtev, ki jih je posredoval delodajalcem, sta zaposlitev in preobrazba sektorja, ki ga ta čas označuje tehnološka prenova in prestrukturacija podjetij na eni strani, na drugi pa procesi drobljenja in razprševanja dejavnosti, katerim želijo dati na pogajanjih konkretnega odgovora. Sindikat zato trdi, da je nujno odgovorno odprtje delodajalcev in njihovih združenj, od industrij-cev do obrtniških ter tistih, ki so povezani v CONFETRA, ne* glede na predsodke, ki izhajajo iz zapore pogajanj in iz odpovedi sistema premične lestvice
Sindikat Federtrasporti ob tem o-pozarja, da bodo združenja delodajalcev morala pokazati zelo konkretno pripravljenost za dosego sporazuma, če se bodo hotela izogniti sindikalnemu boju delavcev in torej blokadi špedicij, zlasti v tržaškem pristanišču.
Konec šolskega leta je čas obračunov. Eden od vidnih pokazateljev tega, kaj je šola med letom sejala in kaj je požela, je tudi šolska razstava. To velja zlasti za poklicne šole, Eno takšnih razstav so odprli v torek zvečer v Športno - kulturnem centru v Zgoniku. Priredil jo je Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, da bi pokazal javnosti uspešnost letošnjega mizarskega tečaja. Nà o-gled so izdelki dijakov prvega in drugega letnika tega tečaja. Pravzaprav je to že druga letošnja razstava, kar priča o plodovitosti tečaja. O razstavljenih predmetih bj lahko veliko napisali. Predvsem to, da bi o marsikaterem izdelku prej rekli, da je proizvod izkušene mizarske roke, kot mladega mizarskega vajenca začetnika. Če kažejo izdelki dijakov prvega letnika še nekoliko okornosti, so predmeti leto starejših tečajnikov že zelo dovršeni. Posebno zanimanje številnih obiskovalcev razstave vzbujajo zlasti večji skupni izdelki, kot so dva skobeljnika, velika miza, stol, razne police in podobno. Skratka, razstava je že na
prvj pogled dokaz ne le dobrega strokovnega pristopa temveč tudi precejšnje marljivosti in zavzetosti, ki so dijaki pod dobrim vodstvom profesorjev vložih v svoje delo.
Povedati je treba tudi, da so dijaki pred kratkim opravili kvalifikacijski izpit, kar je bilo,za Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prva tovrstna izkušnja, ki jo je tudi nadvse uspešno prestal, tako da je bil deležen pohvale tudi s strani zunanje izpitne komisije, kot je med predsi-nočnjo otvoritvijo razstave v Zgoniku dejala ravnateljica Zavoda Tamara Blažina.
Ravnateljica je med drugim poudarila, da je tečaj sam po sebi precej zahteven in tak je bil tudi zaključni izpit. »Vsekakor smo mnenja, je dejala, da je treba težiti k določeni kvaliteti, tudi če naletimo pri tem na morebitna neodobravanja. Pravilno je namreč navajati mlade k odgovornosti, k trdnim delovnim navadam, k samostojnosti — to jim bo v bodoče prav gotovo še kako koristilo.«
»Pričakujemo, je med drugim še de-
jala Tamara Blažina, da bo tudi širša slovenska javnost razumela in upoštevala trud, ki ga vlagamo v poklicne in ostale tečaje. Skušali smo na tak način zapolniti vrzel v našem šolskem sistemu in istočasno nuditi enemu delu mladih možnost poklicnega izobraževanja v slovenskem jeziku. Zato' nam je še posebej pri srcu bodoča zaposlitev kvalificiranih dijakov. Kot Zavod bomo po tej poti še nada-Ijevali; v prihodnjem šolskem letu pa bomo začeli s prvim letnikom tečaja za kamnoseke. Upamo, da bomo v tem tudi uspeli.«
Ob koncu je ravnateljica izrekla zahvalo vsem, ki so pripomogli k uspehu tečaja, predvsem vsem profesorjem in posebej profesorju prakse mizarju Grilancu, ki je dal na razpolago tudi delavnico. Zahvala je šla seveda tudj dijakom samim, ki so pokazali veliko zavzetosti, ter njihovim staršem, ki so jim vse leto stali ob strani.
Razstava v Zgoniku je torej pobuda, ki izpričuje, da se naš družbeno - izobraževalni sistem širi in bogatj ter
pokriva doslej nepokrita področja v pokhcnem izobraževanju. Za prihodnje Šolsko leto izrečemo le željo, da bi na zaključni razstavi lahko občudovali poleg lesnih izdelkov tudi izdelke bodočih mladih kamnosekov, kot je bilo poudarjeno tudi med torkovo o-tvoritveno slovesnostjo v Zgoniku.
Drevi predstavitev alternativne liste
V hotelu Savoia bodo drevi ob 20. uri javno predstvili zeleno-alter-nativno listo, ki bo najbrž sodelovala na prihodnjih občinskih in pokrajinskih volitvah. Lista je nastala na pobudo tržaškega združenja proti nasilju, njen animator pa je tajnik te organizacije Maurizio Bekar. Dre-višnje predstavitve se bo udeležil tudi Marco Boato, nekdanji poslanec radikalne stranke, ki je član vsedržavnega koordinacijskega odbora zelenih list.
Zapis z enodnevnega obiska na letovanju naših otrok v Škofji Loki
Zabavne počitnice ob mnogih novih spoznanjih
Tržaški osnovnošolci in srednješolci so že dober teden dni na letovanju v Škofji Loki. Tam je letos 226 naših otrok, za katere skrbi 23 vzgojiteljev. Kot vedno je tudi letos letovanje organiziral dijaški dom Srečko Kosovel pod pokroviteljstvom odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ. Kaj počnejo, kaj so doslej doživeh, obiskali in kaj jih še čaka do konca letovanja, smo zvedeh na enodnevnem obisku * v Škofji Loki.
Ker je starost otrok zelo različna (od 7 do 16 leta), so razdeljeni v tri skupine, za katere so pripravljeni tudi trije različni programi. Te tri glavne skupine pa so razdeljene še na enajst podskupin. Da bi bilo v domu poskrbljena za red in čistočo so vpeljali tudi tekmovanje v pospravljanju sob, posebej pa ocenjujejo vsakega otroka iz vedenja, opravljanja raznih nalog, po športnem udejstvovanju, sodelovanju pri skupnih igrah in nastopanju na zabavnih večerih. Dobra ocena pomeni zvezdico
Naši najmlajši med izletom v Gorajte
in na koncu bodo vsi prejeli priznanja za tiste »predmete«, kjpr bjodo dobili zvezdico.
letovanje in Borisa Mihaliča, ki skrbi za organizacijo izletov ter domskega življenja, so se zelo potrudili, tako da imajo otroci priliko zvedeti dosti novih, za njih še nepoznanih stvari. Kot je povedala Sonja Pečar so doslej o-pravili že vrsto izletov na Kriško goro, Gabrovo, Lubnik, bili so v muzeju v Železnikih," kamor odhajajo tudi na plavanje, obiskali so čebelarske dneve v Škofji Loki, konec tedna pa bodo gostje izseljeniškega piknika. Dobro so se seznanili tudi s Škofjo Loko in njenimi znamenitostmi, včeraj pa so bili na celodnevnem, izletu v znani partizanski bolnišnici Franji pri Cerknem.
Do konca letovanja imajo v načrtu še planinsko turo za starejše na Ratitovec s prenočevanjem v planinskem domu, najmlajši pa bodo obiskali eno od kmetij, ki se ukvarja s kmečkim turizmom!, kjer bodo cel dan preživeli v igri in spoznavanju kmečkega življenja.
Pogovarjali pa se nismo le z vodstvom letovanja, ampak tudi z otroki, ki pa so vsi v en glas potrdili, da so nad letošnjo »kolonijo« navdušeni in da jim nič bistvenega ne manjka. Nekateri so imeli sicer prve dni nekaj domotožja, ki pa je kmalu minilo. Najbolj kritični so bili otroci do hrane, kar pa je že običajna pripomba naših otrok, ki pa je ne gre jemati preveč resno. Kuharice se trudijo, da ustrežejo vsaki želji in pripravljajo tudi pizze in pašta-šuto, če našim potomcem zrezki in gorenjska hrana , ne gredo preveč v slast.
Najbolj zadovoljni so otroci z družabnim življenjem. Vsi zelo aktivno sodelujejo v popoldanskem športnem udejstvovanju, največ zanimanja pa velja kultumo-zabavnemu delu, ki
djenje otrok je zelo pestro in organizator-
^ vnrtatvmm ^nn izv PoonT Izi vrrvrli’
Igranje v naravi
je na sporedu vsak večer in ga otroci pod vodstvom vzgojiteljev tudi sami pripravljajo. Otroci so pripravih razne zabavne igrice, vsak večer pa je tudi ples, kjer so kot kaže najbolj aktivni prav najmlajši. V kulturno zabavnem programu pa sodelujejo tudi gostje. V torek zvečer je otroke obiskal čarovnik Mario iz Sežane, jutri pa bo znani gledališki igralec Jurij Souček predstavil Balado o trobenti in oblaku. Za filmski program je poskrbela Viba film s filmom Nevidni bataljon in Učna leta izumitelja Polža. V torek je v Škofjo Loko prišla tudi animatorka Jagoda Kjuder, ki bo poskrbela, da se bodo otroci tudi glasbeno udejstvovah. Poseben program pa pripravljajo otroci za nedeljo, ko jih bodo obiskali njihovi starši.
Pri letovanju zelo dobro sodelujejo tudi domačini. Tako smo bili v torek priča izletu najmlajših, ki so se pod vodstvom škofjeloške biologinje podah na izlet v Gorajte. Po poti so na-
birali cvetice in druge rastline in se nato seznanih z njihovimi imeni, popoldne pa so te rastline preparirah, tako da si je vsak zase pripravil majhen herbarij. Pri ogledih Škofje Loke so sodelovah tudi učenci škofjeloške osnovne šole, ki so bili našim otrokom za vodiče.
Omeniti moramo še, da na letovanju sodeluje tudi nekaj prizadetih otrok, ki so se izredno dobro vključih v celotno življenje. Imajo svoje spremljevalce pa tudi ostali otroci so jih zelo lepo sprejeli, kar vse prispeva k ugodnemu počutju.
Tudi z zdravjem ni večjih problemov, za vse skrbi medicinska sestra, ki vsako jutro prihaja v dom in če je potrebno pride tudi zdravnik, tako da staršem res ni treba biti v skrbeh.
Edina »slaba točka« letošnjega letovanja je vreme, ki je muhasto, vendar za to ne moremo kriviti marljivih organizatorjev in vaditeljev letovanja. Nekaj pripomb je bilo glede telefona kjer pa je treba pojasniti, da gre za »tehnično težavo«. Telefon v domu ima namreč pet linij in ko je ena zasedena, na drugih zvoni, kot da bi bile proste in marsikdo je pomislO, da ob urah, ko naj bi starši klicali svoje otroke, ob telefonu ni nikogar. V resnici ni tako, saj je poskrbljeno za stalna telefonska dežurstva, ki neprenehoma sprejemajo telefonske pozive. Zato bi staršem svetovali nekoliko vztrajnosti in predvsem potrpežljivosti, da bodo končno le priklicah svojega otroka.
Za konec pa še pojasnilo. Morda zveni zapis iz Škofje Loke nekoliko preveč pohvalno. Toda povedati je treba, da ima tudi pisec tega prispevka svojega otroka v Škofji Loki in da na enodnevnem obisku ni našel ene bistvene stvari, ki bi jo lahko očital vodstvu letovanja.
RADO GRUDEN
Pomembno srečanje o usodi napredne domače uprave
V Nabrežini se bodo drevi vendarle
sestali predstavniki KPI,
Kulturno delovanje v Barkovljah je bilo letos bogato in pestro
V Nabrežini se bodo drevi vendarle srečale delegacije KPI, PSI in Slovenske skupnosti, da skoraj dva meseca po upravnih volitvah preverijo, ah obstajajo možnosti za potrditev domače napredne uprave, ki je vodila devinsko - nabrežinsko občino zadnja štiri leta. Nedvomno bo drevišnji sestanek zelo pomemben, tudi zato, ker so se nekdanji zavezniki po volitvah skupno srečali samo enkrat in od tedaj posredno komunicirah samo s tiskovnimi sporočih, čeprav ni med tem časom manjkala neformalnih srečanj med predstavniki treh občinskih sekcij. Komunisti in Slovenska skupnost so se že nedvoumno izrekli za potrditev naprednega občinskega odbora, veliko neznanko pa še predstavljajo socialisti, ki niso še jasno povedali ah so za napredno koalicijo ah pa so za sodelovanje z melonarji in z demokristjani. Iz njihovega zadnjega tiskovnega sporočila se da med vrsticami razbrati, da ne marajo avantur v sklopu morebitne petstrankarske večine, imajo pa hkrati še velike rezerve in pomisleke za potrditev levičarske koalicije, za katero so se baje na eni izmed zadnjih sej odločno izrekli slovenski socialisti.
Sinoči pa so se v Miljah drugič sestale delegacije Liste Frausin, PSI,
PSDI in PRI. Bolj kot o programu morebitnega zavezništva teh štirih skupin je tekla beseda o porazdehtvi mest v občinskem odboru ter zlasti o tem, kdo bi vodil občino v primeru podpisa političnega sporazuma med komunisti in laiko - sociahsti. Slednji so na prvem sestanku zahtevah zase župansko mesto, istočasno pa podčrtali, da ne sme iz teh pogajanj nihče
PSI in SSk
poražen in ponižan, kot si nadejajo demokristjani in melonarji, ki bi si morebitni Bordonov umik šteh v lastno zmago. Zaradi tega je pričakovati, da se bodo pogajanja nadaljevala še dolgo, treba pa je podčrtati, da razpolaga lista Frausin s kar polovico mandatov v miljskem občinskem svetu in da lahko upravičeno stremi po potrditvi Bordona.
S koncertom v Dolenjskih Toplicah je mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj uradno zaključil svojo letošnjo zelo uspelo sezono, kajti neuradno se bodo vsi pevci in še drugi
Barbaro Bavdaž in Martina Kralja je razveselilo rojstvo pr-vorojenčka
IVANA
Z njima se veselijo sorodniki in prijatelji, malemu Ivanu pa želijo sončno življenjsko pot.
člani zbrali jutri (petek) na skupni večerji, si voščili prijetne počitnice in zaželeli srečno snidenje na jesen v domačem društvu.
članica pevskega zbora Vera Poljšak, ki je tudi sicer vedno prisotna pri delovanju domačega društva, nam je rade volje postregla s podatki o letošnjem delovanju zbora in društva.
»Koncert, ki smo ga imeli v Dolenjskih Toplicah je bil zadnji in zelo lepo uspel. Peli smo domačinom in številnim gostom, ki se tam zdravijo. Z veseljem so nam prisluhnili in nas ob koncu nagradili z aplavzom.^
Koliko ste imeli v tej sezoni nastopov in kje?
Deželna uprava bo krila deficite tržaških gledališč
Deželna uprava bo sanirala hudo finančno stanje, ki teži opemo gledališče Verdi, Stalno gledališče in Slovensko stalno gledališče. Zagotovila v tem smislu sta v preteklih dneh dala deželna odbornika za finance Rinaldi in za šolstvo Barnaba, ki sta se srečala z ravnatelji treh gledaliških ustanov. Srečanja se je udeležil tudi tržaški župan Richetti.
Na sestanku so podrobno obravnavali finančno stanje posameznih gledališč in posege, ki naj bi jih v okviru nove zakonodaje reših iz hude krize. Skupno naj bi dežela krila okrog 24-25 milijard deficita, vendar ob zagotovilu, da bodo gledališke hiše v bodočem delovanju uravnovesile izdatke s prejemki. Ravnatelji gledaliških ustanov so predlog osvojili in ga bodo formalizirah v prihodnjih dneh, v času, ko bo deželni odbor pripravil ustrezni zakonski ukrep za finančno pomoč. Sicer je deželna uprava v preteklih letih že priskočila na pomoč, deficiti pa so bili — še posebno zadnje leto — tako hudi, da so gledališča z velikimi težavami zagotavljala redno delovanje, še posebno kritično je bilo stanje v SSG, saj je prav zaradi finančne stiske bil okrnjen letošnji abonmajski program.
Z zadnje seje zahodnokraškega sveta
Na sporedu bodo od 12. do 16. septembra
Občina bi morala bolje skrbeti za stanje cest
ZE V TEKU PRIPRAVE NA KMETIJSKE DNEVE 85
Zahodnokraški rajonski svet je v posebnem pismu, ki ga je podpisal predsednik Slavoljub Štoka, spet o-pozoril občinskega odbornika za javna dela Barija na »črne« točke na castali Križa, Proseka in Kontove-la, kjer pride ob vsakem deževju do velikih luž, ki močno ovirajo promet in včasih celo onemogočijo prehod pešcem. Predsednik Štoka je temu pismu priložil tudi nekaj fotografij, ki zgovorno pričajo, da je položaj ponekod res nevzdržen in da so prizadeti prebivalci naveličani obljub občinske uprave, ki je v prvi osebi, odgovorna za stanje svojih cest. »Črne« točke so dejansko tri: na cesti, ki povezuje Prosek z naseljem Sv. Nazarija (v višini hišne številke 22), na proseški Kržadi (h. š. 150) in pred avtobusnim postajališčem v Križu (v višini gostilne pri Vereni). Posebno kritično ko dežuje je v Ul. sv. Nazarija, kjer je voda že nekajkrat docela preplavila cestišče, kjer dnevno vozijo številni avtobusi in ki trenutno predstavlja tudi edino povezavo s svetiščem na Vejni. Kritično je tudi v Križu, kjer zahodnokraški rajonski svet predlaga upravi ureditev pločnika vzdolž glavnega avtobusnega postajališča.
Rajonski svet je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o dokumentu, ki priča, da se tudi po naših vaseh nevarno širijo ilegalna odlagališča smeti. Eden takih simbolov nekulture in nemarnosti ljudi je vsem na ogled tudi v Križu na »Fmačah«, prav na obronku, kjer se domačini v starih časih prižigali kresove in ki ga je mladina letos spet izbrala za prvomajski kres. Omenjeni dokument, ki temelji na pričevanjih tamkajšnjih prebivalcev, sta skupno pripravila svetovalca Ukmar (KPI) in Giona (L pT), rajonski svet p« ga je že posredoval županu s prošnjo, da poseže za odpravo odlagališča. Vzporedno s tem je svetovalec Ukmar tudi opozoril občino o stanju nekdanjega javnega stranišča v bližini kriškega no-
gometnega igrišča, ki je že dalj časa zaprto, ker dejansko ne služi več nikomur. Stavba je v obupnem stanju in lahko postane vir bolezni, je bil mnenja Ukmar, ki zato predlaga u-pravi, naj čimprej poruši to stranišče.
Ob tem naj še omenimo, da je zahodnokraški rajonski svet omenjene prošnje in zahteve tokrat prvič naslovil pristojnim občinskim odbornikom in ne županu, kot se je dogajalo doslej. Pred kratkim je namreč stopil v veljavo sklep občinskega sveta, ki daje pravico tem izvoljenim telesom, da neposredno vzdržujejo stike z posameznimi občinskimi odbomi-štvi, kar bo nedvomno olajšalo marsikatero delo teh organov. Gre sicer za majhen, a gotovo pomemben korak pri decentralizaciji občinskih pristojnosti, ki je sad dolgoletnega truda nekaterih rajonskih svetov, med katerimi je bil vedno v prvi vrsti zahodnokraški.
V dolinski občini že potekajo pospešene priprave za kmetijske dneve 1985. Manifestacija bo tudi letos i-mela pokrajinski značaj, saj bodo med pokrovitelji tudi vse občine s Tržaškega. Kmetijski dnevi se bodo odvijali od četrtka, 12. septembra do vključno ponedeljka, 16. septembra. Osrednja misel kmetijskih dnevov bo letos posvečena negi in vzdrževanju okolja z gledišča kmetijskih dejavnosti. Osnovna postavitev prireditve bo v največji meri takšna kot lani, razen obrobnih sprememb logističnega značaja. Glavno težišče kmetijskih dnevov bo na razstavah in na predavanjih ter okroglih mizah. V sklopu teh dveh nosilnih opornikov celotne strukture kmetijskih dnevov pa se bodo odpirale še številne dopolnilne prireditve kulturnega, informativnega, poučnega in strokovnega značaja, ki so v preteklih izvedbah dajale ton in barvo manifestaciji, ki vztrajno prerašča lokalne okvire in dobiva vse večjo odmevnost zunaj meja Tržaške pokrajine. Odbor kmetij-
Hudo se je ranil v nesreči pri Miramaru
Motociklist podlegel poškodbam
JNa oddelku za življanje je vč raj, kljub prizad vanju zdravniko da bi mu reši življenje, izdihr 26-letni motocikli Ezio Tandoi iz L del Pucino 73. Ki
smo poročali včerajšnji števili je. Tandoi doživel predvčerajšnji strahovito prometno nesrečo, ki je povzročila neprevidna vožnja C letnega avtomobilista Leopolda Serg Tandoi je namreč vozil s svojo caf vo po obalni cesti proti Trstu, ko n je v višini odcepa za Miramar pr šakal pot fiat 127, s katerim je Se
go zavijal na U. Kaže, da je avtomobilist spremenil smer vožnje, ker je opazil parkirni prostor. Tandoi je z motorjem trčil v zadnji del avtomobila, od koder ga je s silo vrglo ob asfalt. Motorno kolo je nadaljevalo divjo vožnjo in udarilo v fiat uno, ki ga je v nasprotni smetti upravljal 21-letni Gianpaolo Dominici iz Vidma. Medtem ko se je slednji le laže ranil, je bilo reševalcem RK takoj jasno, da je Tandoievo zdravstveno stanje izredno hudo.
Utrpel je namreč prebitje lobanje in ko so ga sprejeli v katinarsko bolnišnico, je bil v globoki komi. Smrt sina-edinca je globoko prizadela starša, lastnika znane tržaške tiskarne.
skih dnevov se toplo priporoča kmetovalcem., vrtnarjem, živinorejcem, trgovcem s kmetijskimi stroji in si-tofarmacevtskimi pripravki, mlekarnam in sirarnam, da se tudi letos u-deležijo in pripomorejo k nadaljnjemu razvoju prireditve.
Na obsežnem razstavnem seznamu so tudi letos predvidene razstave in prodaja sadja, zelenjave, rož, meda, perutnine, malih živali, prašičev, krompirja, poljščin, mleka in mlečnih izdelkov, olja, goveje živine ipd. Ena od novosti letošnjih kmetijskih dnevov pa je ta, da bodo vinogradniki lahko prodajali svoje vino, kar bo občutno doprineslo k pristnosti praznika. Vinogradniki, ki nameravajo razstavljati in prodajati svoj pridelek na kmetijskih dnevih, naj se prijavijo na občini v Dolini, urad št. 32, kjer bodo dobili natančna pojasnila. Javijo se lahko vsak dan, tudi ob sobotah od 8.30 do 11.30. Rok za prijavo poteče v petek, 19. julija. Prav tako se lahko vsi ostali razstavljal-ci in vsi, ki želijo sodelovati na kmetijskih dnevih 85, zatečejo na omenjeni urad po pojasnila in informacije. Za ostale razstavljalce bo zapadlost roka prijave pravočasno objavljena.
Generalni tajnik OZN jutri v našem mestu
V miramarskem centru za teoretsko fiziko tečejo zadnje priprave za jutrišnjo slavnostno otvoritev mednarodne konference o kooperaciji »Se-ver-Jug«, ki bo trajala do 10. julija. Jutrišnji slavnosti bo prisostvoval generalni sekretar OZN Perez De duellar, medtem ko skoraj gotovo ne bosta prisotna zunanji minister Andreotti in minister za znanstveno raziskovanje Granelli.
NA GRADU SV. JUSTA
Sinoči odprli razstavo hlebinskih naivcev
Trgovca Lichtenstein in Breiner ne tvegata več zapora
Tržaška trgovca s kavo Ernesto Lichtenstein in Enrico Breiner se lahko vrneta domov, kajti zaporna naloga, ki ju je proti njima izdalo državno pravd-ništvo, je prizivno sodišče na včerajšnji obravnavi preklicalo. Oba sta se namreč takoj po uvedbi sodnega postopka, ki ju je obtoževal nedovoljenega izvoza valute, zatekla v Švico. Tam sta pred meseci izvedela, da ju je tržaško prvostopenjsko sodišče obsodilo na leto dni zaporne kazni in na plačilo 165 milijard in 200 milijonov lir globe za vsakega. Prizivno sodišče je sklep sprejelo na predlog branilke Benussijeve, kljub negativnemu mnenju glavnega tožilca. Na včerajšnji obravnavi so prizivni proces preložili na oktober, da bi imenovana izvedenca imela dovolj časa za ogled in prevod dokumentov, ki jih je odvetnica Benussijeva predložila sodišču v ob.rambo svojih varovancev. V proces sta vpletena tudi Rimljan Luciano Techner in trgovec Paul Andres iz Bočna.
Po obtožnici namestnika državnega tožilca Driganija sta tržaška trgovca kupovala ogromne količine brazilske kave prek svojih anonimnih podjetij s sedežem v Švici, nato pa sta kavo preprodala spet svoji družbi »Tropical« s sedežem v Italiji. Prodajna cena je bila seveda veliko višja in prav s tem prebitkom naj bi v Švici nezakonito ustvarila kapital 119 milijard lir.
V nesreči na delu hudo ranjen zidar
Med delom za restavriranje hotela Riviera ob obalni cesti se je včeraj popoldne ponesrečil 43-letni zidar Lanfranco Maccari iz S. Donaja di Piave. Podrobnosti nesreče niso znane, kaže vsekakor, da je Maccari padel z zidarskega odra. V bolnišnico na Katinari ga je s svojim avtom nemudoma peljal njegov kolega Luigi Pe-ruffo. Ranjenca so s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdravniki so ugotovili, da ima hudo poškodovano desno stran lobanje in da si je zlomil čelno kost.
Sinoči so na Gradu sv. Justa odprli reprezentativno razstavo z naslovom »Slavni hlebinski naivci«. Gre za zares veliko, bogato razstavo del iz slovite hlebinske šole, saj bo do 4. avgusta na ogled kakih sto olj in dvajset skulptur, ki jih je naslikalo na steklo oziroma izrezalo iz lesa ali izdelalo iz žgane gline kakih 25 mojstrov iz podravskega naselja Hle-bine, med katerimi so tudi slavni Ivan Generalič, njegov sin Josip ter nečak Milan, tu so še sloviti Mijo leovačič, Ivan Lackovič in drugi.
Reprezentativno razstavo, ki je največja razstava naivne likovnosti, kar jih je bilo doslej prirejenih izven meja Jugoslavije in ki jo bodo iz Trsta prenesli v glavno mesto Ljudske republike Kitajske Peking, je pripravila ustanova za turizem za tržaško obalo ob sodelovanju hlebinske galerije, mestnega muzeja iz Koprivnice ter turistične ustanove iz Opatije.
»Pod vodstvom naše pevovodkinje Aeksandre Pertot, ki ima prav gotovo največ zaslug za uspeh našega zbora, smo v tem letu nastopili na Prešernovi proslavi, ki je bila na sedežu Kluba slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti, na spominski svečanosti na barkovljanskem pokopališču v počastitev 40. obletnice osvoboditve, v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah, kjer smo imeli celovečerni koncert, ki smo ga nato ponovili kasneje tudi v barkovljanski cerkm, kjer nam je prisluhnilo tudi italijansko občinstvo. Nastopili smo na letošnji reviji »Primorska poje« in sicer tokrat v Dekanih, peli smo še ob ustoličenju novega župnika v Barkovljah, 27. junija smo imeli zopet celovečerni koncert v domačem društvu, nastopili pa smo v tem letu tudi v Pobegih pri Kopru.«
Kar bogata in pestra sezona torej, v kateri je zbor pokazal velik napredek ter se predstaml javnosti z bogatim in zahtevnim programom.
Tudi društvena dejavnost je bila letos pestra in bogata?
»Naj samo omenim filmski večer, pa predavanja in srečanja v namiznem tenisu, ki so jih organizirali naši mladi, skupno z mladimi iz Rojana, ki nimajo srnjega sedeža. Upamo in želimo, da bi to dejavnost v prihodnji sezoni mladi še okrepili. Društvo je pripravilo tudi svojo Prešernovo proslavo, v gosteh smo imeli dramsko skupino kulturnega društva iz Pivke, ki je nastopilo z »Županovo Micko«, priredili smo tečaj modemih in latinskoameriških plesov, ki ga je vodila prof. Zagorc, organizirali smo praznik za barkovljanske petdesetletnike ter smo izvedli že drugi pohod po starih Barkovljah.«
Člani društva in pevci si bodo torej privoščili počitnice, toda v domu, oziroma na dvorišču doma bodo še tekla dela, da bi bilo vse nared za prihodnjo dejavnost, ki bo, upamo in želimo, prav tako plodna in uspešna, kot je bila ta, od katere se bodo jutri vsi člani z družabnim večerom poslovili.
N. L.
Na sliki: barkovljanski pevski zbor Milan Pertot.
Tiho nas je zapustila naša draga žena, mama in nona
Dorotea Deško
(DORKA)
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bol junec.
Žalostno vest sporočajo: mož Marjo, hči Jolanda, sin Vittorio, snaha Branka ter vnuka Tanja in Mitja.
Boljunec, 4. julija 1985
Lep zaključni nastop gojencev Glasbene šole GM iz Ricmanj
Nastop mladinskega pevskega zbora gojencev ricmanjske glasbene šole
Prejšnjo soboto se je v Kulturnem domu v Ricmanjih odvijala zaključila prireditev gojencev Glasbene šole iz Ricmanj. Ta šola deluje v sklopu Godbe na pihala iz Ricmanj, njen namen pa je v glavnem ta, da pripravlja gojence za aktiven pristop k godbi. V glasbeno šolo je bilo letos vpisanih 20 gojencev, 'poučevalo pa je 5 učiteljev in 2 profesorja. V šolo se lahko vpišejo vsi, ki jim je glasba pri srcu in se po dveh letih teorije lahko izberejo štrument, ki se jim zdi najprimernejši, naj si bodo to pihala, tolkala ali trobila, šolsko leto traja 9 mesecev z zaključkom junija, ko imajo gojenci možnost, da pokažejo, kaj so se med letom naučili.
Na letošnji zaključni prireditvi smo se skušali otresti tradicionalnega načina in moram reči, da nam je to u-spelo. Koncert je bil razdeljen na dva dela. V prvem so nastopili gojenci; najprej so se občinstvu sami predstavili, nato pa so, posamezno in v duetu, zaigrali svojo skladbo in so se vsi kar dobro odrezali. Med tem pa so se na platnu vrstile raznovrstne diapozitive, ki nam jih je prostovoljno pripravil in podajal oče enega izmed gojencev Glasbene šole. Da bi občinstvu pokazali tudi delovanje naše godbe smo izkoristili 10-minutni odmor tako, da smo z
diapozitivi prikazali nekaj koncertov v lanskem in letošnjem letu.
Po tem pa je bil na vrsti pevski zborček naših gojencev, ki so nam pod vodstvom in s spremljavo na harmoniko Norine Dobrilla, zapeli dve pesmi, ki sta presenetili in razvedrili občinstvo. Nato so bili zopet na vrsti gojenci, tokrat s Strumenti, ki so nam skupno zaigrali, pod vodstvom prof. Ennia Krisanow-skega, dve skladbi. Za zaključek pa je poskrbela Norina s svojim zborčkom in s pesmijo, katere besedilo je sama napisala in ga poklonila našemu neutrudljivemu Enniu Krisanow-skemu. Njegovo presenečenje in veselje ter topel aplavz občinstva je poplačalo za ves trud, ki ga je odbor skupno z gojenci in učenci vložil za uspeh tega praznika. Da bi gojenci odnesli tudi spomin, so prejeli priznanje za obiskovano šolo. No, dodati moram, da sta ves program o-kusno in veselo povezovali članici godbe in odbora, Rossana Komar in Sonia Zupin, ki sta skupno z lepo sceno dodali proslavi to, kar smo sicer želeli občinstvu pokazati, z u-panjem, da ne bosta šola in godba šla mimo vas, saj se po našem mnenju tudi tako prispeva k razvoju glasbene kulture med slovenskim ljudstvom.
S.M.
Glasba, ribe in vino na Kontovelu
Na kontovelskem košarkarskem igrišču je priredilo domače ŠD Kontovel v sodelovanju z Godbenim društvom Prosek in Mladinskih krožkom Prosek -Kontovel v torek zvečer vaški praznik, ki se ga je udeležilo lepo število domačinov. Proseška godba na pihala je pod vodstvom Slavka Luksa poskrbela za prijetno vzdušje s koncertom veselih koračnic in zahtevnejših skladb, po .koncertu pa so se lahko prisotni okrepčali z ribami in odžejali z vinom.
Prispevki za proslavo 40. obletnice obnovitve slovenskega šolstva v Italiji
Osnovna šola Finžgar (Barkovlje) 10.000 lir .osnovna šola A. Sirk (Križ) 6.000 lir, osnovna šola A. Sirk (Križ) 10.000 lir, Darka Bresciani Foraus 10.000 lir, Paolo Hrovatin (Briščki) 10.000 lir, osnovna šola P. Tomažič in vrtec Trebče 200.000 lir.
		
izleti		razstave
KRUT prireja dne 24. julija izlet na Nevejsko sedlo (Sella Nevea). Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Montecchi 6 (tel. 040/795-136), od 8. julija dalje od 9. do 12. ure.
SPDT prireja v soboto, 13., in v nedeljo, 14. julija, dvodnevni avtobusni izlet na črno prst (1844 m) ob priliki 20. obletnice smrti Zorka Jelinčiča. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767-304)
4
Na tržaškem konservatoriju G. Tartini je 25. junija diplomirala v oboi
KATJA GREGOM Pri klavirju jo je spremljala prof. Barbara Opeka. Ob uspehu najtopleje čestitajo
starši in Natalija
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 pregledna razstava grafičnega opusa Vladimira Makuca.
V	prostorih Tržaške kreditne banke, v Ul. F. Filzi 10 razstavlja svoja najrazličnejša olja Patrizia Devide.
V	športno-kultumem cbntru v Zgoniku je od 18. do 20. ure odprta razstava lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki tečaja za mizarje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
čestitke
Ob uspešno opravljenem izpitu v oboi čestita KATJI GREGORI KD Slovan.
Danes je postala polnoletna naša draga ELIZABETA CESAR. Vse najboljše ji želijo očka, mama in sestrica Martina.
gledališča
ROSSETTI
Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bodo »Frasquita« F. Lebarja, »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Frimla in H. Stot-harta.
V soboto, ob 20.30 četrta predstava Lebarjeve operete »FRASQUITA«. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212492 ab 221-121, int. 432 in 433.
GRAD SV. JUSTA
MEDNARODNA REVIJA BALETA
Danes 4. t.m. nastop baletne skupine Northen Balet of Great. Britain.
kino
YZPI - ANPI
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR EV MLADINSKA SKUPINA P. TOMAŽIČ
vabijo na
SREČANJE ZA MIR MED NARODI
ki bo v Bazovici 5., 6. in 7. julija 1985
JUTRI, 5. julija — ob 16. uri odprtje kioskov, ob 21. uri tržaška sekcija za kulturne izmenjave Itabja - ZSSR bo predvajala film »Balada nekega vojaka«;
SOBOTA, 6. julija — ob 16.30 odprtje kioskov, ob 18. uri folklorni večer AKUD OSLOBODIOCI BEOGRADA, ob 20.30 prosta zabava z ansamblom AKORDI;
NEDELJA, 7. julija OSREDNJA PREREDITEV — ob 16.30 odprtje kioskov, ob 18. uri folklorni ansambel OSLOBODIOCI BEOGRADA, slavnostni govori: tov. Federico Vincenzi - predsednik VZPI - ANPI Furlanije - Julijske krajine, tov. JOŽE UTENKAR - delegat v zveznem zboru SFR Jugoslavije, koncert pihalnega orkestra iz Postojne, sledi: 'RECITAL »21. marec« v izvedbi TPPZ, sodelujejo člani SSG, ob 20.30 prosta zabava z ansamblom AKORDI.
Ariston 21.30 »Carmen« (Francija 1984), režija Francesco Rosi - J. Migenes-Johnson, P. Domingo. R. Raimondi -6 nagrad »David di Donatebo« 1985.
Eden 15.30 — 22.10 »Amorevole porno libidinosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00—22.00 »La medusa«. Pre-oovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.00 »Biade Run-ner«. Harrison Ford.
Nazionale Dvorana št. 1 16.15—22.00 »Sete di sangue«.
Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »II diavolo neba signora Jones« — parte II. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »Oltre le sbarre«.
Mignon 16.30 — 22.15 »La donna in fiamme«.
Grattacielo 18.00 — 22.00 »Agente 007 -La spia che mi amava«.
Capito! 16.30 — 22.00 »Starman». J. Bridges, K. Aben.
Vittorio Veneto 16.00—22.00 »II corpo del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Rocky«.
Alcione 17.00 — 22.00 »Victor Victoria«.
Radio 15.30—21.30 »I piaceri privati di mia moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
šolske vesti
Vpisovanje za šolsko leto 1985-86 na Državnem trgovskem' tehničnem zavodu z oddelkom za geometre »žiga Zois« v Trstu poteka vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 6. jubja.
Državni poklicni zavod J. Stefan javlja, da poteka vpisovanje za šolsko leto 1985-86 do 6. jubja v tajništvu šole <5d 9. do 12. ure.
prispevki
V	spomin na Stankota Caharijo darujeta Nada in Herman Pertot 20.000 br za Godbeno društvo Nabrežina.
Družina Gomizelj (Repen 32) daruje
50.000	br za popravilo repentabrske cerkve.
Ob 4. obletnici smrti Marjota Škabarja daruje družina Škabar (Repen 45)
30.000	br za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na gospo Bredo Rauber daruje Jana Ban 30.000 br za KD I. Cankar.
Namesto cvetja na grob drage Brede Rauber darujeta Romana in Franc Juriševič 20.000 br za KD I. Cankar.
menjalnica
3. 7. 1985
Ameriški dolar							1.920.—
Kanadski dolar			•				1400,—
švicarski frank			•				755,—
Danska krona ,			•				174,—
Norveška krona							218,—
Švedska krona .							218,—
Holandski florint							562,—
Francoski frank			•				206,—
Belgijski frank			•				29.50
Funt šterling .			•				2.500.—
trski šterling .			•				1980.—
Nemška marka			•				632,—
Avstrijski šiling			•				89,75
Portugalski eskudo			•				10.-
Japonski jen .			•				7,-
španska peze ta							10,-
Avstralski dolar							1.180,—
Grška drahma .							14,—
Debeb dinar							6,10
Drobni dinar .							6,10
1*
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
_TRST - ULICA F. FILZI ID - (SS* 61-446
razna obvestila
TPPZ »P. TOMAŽIČ«, VZPI - ANPI, in MLADINSKA SKUPINA P. TOMAŽIČ vabijo na SREČANJE ZA MIR MED NARODI, ki bo v Bazovici 5., 6. in 7. julija 1985. Vabljeni borci, antifašisti in prijatelji.
Sekcija VZPI-ANPI Bazovica, KD Lipa in ŠD Zarja obveščajo, da je odhod avtobusa za izlet na Brione 7. julija ob 7.30 iz Krvavega potoka. Za tiste, ki nimajo prevoznega sredstva je zborno mesto ob 7. uri na trgu v Bazovici.
Starši prizadetih otrok in sklad M. Čuk prirejajo poletni center na Opčinah od 19. do 30. avgusta. Cena 30.000 lir. Odprto otrokom od zadnjega leta vrtca do 2. raz. srednje šole. Predvpis opravite čimprej po telefonu ob delavnikih št. 211-691, 212-138, 212-175 med 14. in 15. ure, ab pismeno z navedbo imena, priimka, datuma rojstva, razreda in šole, bivabšča in telefona, možnosti prevoza in zaposlenosti staršev na naslov sklad »Mitja čuk« p.p. 2046 34016 Opčine.
ŠZ Gaja vabi na šagro, ki bo do 7. jubja na športnem igrišču na Padri-čah. Vsak večer ples z ansamblom TAIMS.
Društvo Ekonomist vabi vse člane na košarkarsko tekmo: Diplomirani proti študentom, ki bo jutri, 5. jubja, ob 19.30 v Dijaškem domu v Gorici. Odhod ob 18.45 z osebnimi avtomobib z Oberdanovega trga. Sledi družabnost.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 4. julija
UROŠ
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57. — Dolžina dneva 15.36. — Luna vzide ob 22.59 in zatone ob 6.58.
Jutri, PETEK, 5. julija CIRIL in METOD
Vreme včeraj: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1020,6 mb narašča, vetèr zahodnik, severozahodnik 10 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo oblač no, morje skoraj mimo, temperatura morja 21 stopinj.
RODILI SO SE: Michela Maisto, Cristina Bassetto, Mitja Brezich, Riccardo Bilotta, Matej Iscra, Arianna Ghiadi, Matteo Cadenaro .
UMRLI SO: 61-letna Maria Rosaria Rimenti por. Salotto, 63-letna Maria An-tonelb por. Carmi, 79-letna Lina Fran-Ceschinis por. Turco, 65-letni Umberto Viali, 84-letm Giambattista Lorusso, 70-letni Mario Pertot, 84-letni Ugo Casati, 47-letni Imperio Santin. 88-letni Giovanni Battista Suppani, 84-letna Angela Brioimi, 87-letna Anna Piuk vd. Devescovi, 76-Ietni Antonio Corazza, 94-letna Olga Flak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor San Piero 2, Ul. Febuga 46, Ul. Mascagni 2, Se-sljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Giuba 1 in Ul. San Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Se-sljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
Canon
proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«:
fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material.
C. M D
Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231
mali oglasi
PRODAM motor cagiva 250 enduro v zelo dobrem stanju. Tel. 040/211158.
PRI DOMJU je odprl osmico Severino Uzenič. Toči belo in črno vino.
PRODAM fiat 127 - šport, 58.000 km, letnik 1980. Tel. 040/ 571574.
PRODAM vhodna vrata hrastova/macesnova, visoka 2,20 m, široka 98 cm. Tel 040/226113
PRODAM jadrnico tipa EAU VIVE po zelo ugodni ceni. Tel. v urah kosila 040/745547.
PRODAM citroen GS pabas, svetlopla-ve barve, 92.000 km, letnik 77, 2.500.000 br. Tel. 040/228779.
PRODAM steklenice za ustekleničenje belega in črnega vina po 100 lir vsako. Tel. 040/288779.
PRODAM motor kavasaki ZH 400, letnik '81, zelene barve. 7.500 km kot nov samo za 2.200.000 br Tel. 040/288749.
PRODAM A-112 elegant, letnik 1978 v dobrem stanju. Tel. 824915 — ob uri kosila
PRODAM kamper fiat 242 dizel, letnik 1979, prevoženih 50.000 km. Tel. na št. 040/228-390 ab 214-190,
SKLADIŠČE pri Sv. Jakobu dajem v najem ab prodam. Tel. 040/70135.
VZGOJITELJICA z izkušnjo v otroških vrtcih in jaslih išče zaposbtev kot varuhinja. Tel. 040/820947.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PRI MIŠKOTOVIH na Opčinah tudi letos odprta osmica. Zagotovljen tudi prigrizek.
IŠČEM v bližnji okobci Trsta hišo l vrtom, tudi staro, ab zazidljivo zemljišče. Tel. Alpe-Adria št 794-672.
OSMICO je odprl Just Hrvatič v Rie-manjih.
IŠČEM ploščo za štedilnik na drva, v dobrem stanju, 41x48 cm. Tel. na št. 040/228-728.
POTOVALNI URAD
»Aurora«
vabi na naslednja potovanja in izlete:
20. in 21. julija:
CELJE in ROGAŠKA SLATINA Cena 76.000 Kr Od 8. do 21. avgusta: križarjenje po VOLGI in DONU s 3-dnevmm bivanjem v MOSKVI Cena 1.310.000 lir Od 8. do 18. avgusta: CARIGRAD ter 1-tedensko bivanje ob EGEJSKEM MORJU
Cena 660.000 br Od 14. do 21. avgusta: KIJEV - LENINGRAD - MOSKVA Cena 895.000 lir Od 15. do 18. avgusta: BLED - ZAGREB . PLITVIČKA JEZERA
Cena 215.000 lir 15. avgusta:
enodnevni izlet na BRIONE
Cena 59.000 lir 15. avgusta:
enodnevni gastronomski izlet v TOLMIN
Cena 30.000 lir
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA« - Ul. Milano 20, Trst, tel. 60-261.
CENTRO HOBBY LEGNO
(ZA LJUBITELJE MIZARSKIH DEL)
9 ladijski podi 9 razni furnirji 9 iverice različnih vrst rezane po meri 9 raznovrstni pripomočki
TRST — Ul. Errerà 8 Tel. 040/823-553
(Industr. cona pri Itacementiju)
Ženska in njena stvarnost
radiotelevizija
0 jezikovni enakopravnosti
Gospa predsednik ali gospa predsednica? Vprašanje so si zastavili italijanski novinarji ob izvolitvi Nilde dotti za predsednico poslanske zbornice in ga v italijanščini rešili v glavnem z moško inačico. Seveda to ni bilo prvič, ko so se morali komentatorji posvetiti tudi jezikovnim problemom, kajti ženske se na odgovornih mestih, ki so jih nekdaj zasedali samo moški, pojavljajo že nekaj časa. Tako dolgo dejansko traja tudi »boj za uveljavljanje jezikovne enakopravnosti med moškim in žensko« v italijanskem jeziku, ki so ga najprej sprožile feministke, sedaj pa ga vodijo razne organizacije in komisije. V to se je pred meseci spustila tudi komisija za uresničitev načel o enakopravnosti med moškim in žensko, ki so jo ustanovili lani pri predsedstvu italijanske vlade.
Pravzaprav je bil seminar, ki ga je pred dnevi organizirala komisija, namenjen osvetliti lika ženske kot izhaja iz italijanskih učbenikov, sredstev javnega obveščanja in pa izrazoslovja. Vsakemu poglavju je bila namenjena posebna debata, izhodišče pa so bila poročila, ki so jih pripravile skupine žensk in so jih na posvetu prebrale. S poročili, ki so med drugim že objavljena v posebni publikaciji, se marsikdo od prisotnih (mimogrede povedano je veliko polemik povzročilo prav pravilo, da se, ko spol ni izrecno določen, uporablja moške inačice) ni popolnoma strinjal, češ da so bila nekoliko površna in premalo analitična. Takšne ocene so letele tudi iz ženskih vrst, ki pa so takoj pripominjale, da je bila vsekakor debata izredno zanimiva, oziroma, da je predmet razprave vsekakor vreden takšne pozornosti.
Kajti takoj je treba povedati, da je največ prahu v splošnem javnem mnenju dvignilo prav jezikovno vprašanje. »Jezik ne more biti ne mashi-listično ne feministično obarvan,« so se oglasili znani strokovnjaki, »jezik pač upošteva določena pravila in navade.« ženske pa so se obregnile prav ob navade, ki kažejo na malomarnost in na neobčutljivost, češ saj forma ni vsebina in osnovni problemi so drugje. Tokrat o jeziku in njegovi anti-feministični usmerjenosti ne bi razpravljali, tudi zato, ker se italijanščina in slovenščina ne krijeta povsem (veliko polemik je na primer v italijanščini vzbudila beseda »deputata« - poslanec in njegova ženska inačica »deputata« ali »deputatessa«, v slovenščini pa lahko mirno rečemo poslanka); vendar je zelo značilen odnos do tega vprašanja, ki ne kaže na posebno dobro voljo, da bi tudi takšne »nesmisle« odpravili.
Da forma razgalja vsebino, pa je dokazala raziskava o ženskem Uku v učbenikih: ženske so še vedno le mame, učiteljice, prodajalke, mogoče zdravnice; deklice se igrajo s punčkami, če uporabljajo računalnike jih zato, da sestavljajo jedilnike in vodijo domače gospodinjstvo, luno pa gledajo le zvečer in sploh ne mislijo, da bi lahko na njej (razen v sanjah) tudi pristale. Prav takšen odnos je tudi med vzroki, je dejala na posvetu poročevalka, da pri dekletih zatirajo razcvet odlik, kot so samostojnost, samozavest in volja po uspehu, ki so seveda nujne, če se hočeš uveljaviti v današnji družbi. Zato ni nič čudnega, da v splošnem moški kot ženske z nerazumevanjem sprejemajo ženske, ki so si omenjene kvalitete le prisvojile. Svoj del odgovornosti za neustrezen prikaz ženske v današnji družbi pa so organizatorke posveta naprtile tudi sredstvom javnega obveščanja, ki se še vedno prerada držijo starih kalupov pri ocenjevanju in poročanju o dogodkih, ki se nanašajo na žensko. Ob nujni ugotovitvi, da so kritike povsem upravičene, pa je potrebna še jezikovna igrica: kot pravi ime so sredstva javnega obveščanja, ne pa osveščanja (o vlogi teh sredstev pa kdaj drugič), (bip)
novost na knjižni polici
Rudolf Hribernik
Opredelitev
i.
Z zadnjimi boji na štajerskem se je po štirih letih, enem mesecu in o-smih dneh ali natanko po 1.500 dneh končala narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda.
Boji v Evropi v drugi svetovni vojni so najdlje trajali prav na slovenskem ozemlju.
Narodnoosvobodilna vojna predstavlja v slovenski zgodovini obdobje, ki se je najbolj globoko zarezalo v narodovo življenje. Bila je totalna teritorialna ljudska vojna.
Narodnoosvobodilna vojska, partizanski odredi in narodna zaščita —• vojska delavcev, kmetov in delovne intebgence, nastala na pobudo Komunistične partije, je predstavljala najbolj množično in v globino naroda vraščeno bojno organizacijo Slovencev.
Kot sestavni del narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ter z udeležbo Slovencev v številnih enotah NOV in PO Jugoslavije izven Slovenije, kakor tudi z u-deležbo drugih narodnosti Jugoslavije v enotah narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, je ta vojska imela globok internacionali-stičen duh osvobodilnega gibanja.
Ves čas vojne — razen zadnjih tednov — je narodnoosvobodilna vojska Slovenije, zaradi znanih geostrateških in drugih razlogov, delovala popolnoma samostojno, in to na najbolj izpostavljenem, severozahodnem delu jugoslovanskega bojišča. Pri vsem tem je ves čas obdržala kontinuiteto svojega razvoja in nenehne krepitve, kar velja tudi za celotno narodnoosvobodilno gibanje v Sloveniji.
Poleg tega je narodnoosvobodilno gibanje Slovenije s svojo partizansko vojsko vsa štiri leta nesebično nudilo pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju na Primorskem, v Benečiji, Reziji in na Koroškem.
Prav tako je uspešen boj narodnoosvobodilne vojske Slovenije predstavljal pomembno oporo protifašističnim silam v sosedstvu; pri italijanskem, avstrijskem in madžarskem ljudstvu.
Vse to je imelo velik strateški pomen za razvoj narodnoosvobodilne vojske v Jugoslaviji kot celoti.
Kljub dokaj slabi operativni povezanosti z glavnino narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije je narodnoosvobodilni boj Slovencerv ves čas vojne
vsem, tako doma kot v tujini, jasno izpričeval enotnost jugoslovanskih narodov v boju proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Zelo pomembna je bila tudi medsebojna pomoč narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije in Hrvaške v boju proti skupnemu sovražniku v vsem stičnem prostoru od Istre do Prekmurja.
Ljudje iz Slovenije so bili v svojem narodnoosvobodilnem boju deležni obsežne pomoči italijanskih protifašistov. Njih več tisoč se je borilo z ramo ob rami s slovenskimi partizani. Poleg tega so italijanske protifašistične organizacije v Furlaniji in v drugih predelih vzhodne Italije dajale materialno in drugo pomoč pripadnikom narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije. Pomagali so tudi tisočem internirancev, zapornikov in vojnih ujetnikov, ko so se po kapitulaciji Italije vračali v domovino.
Dragocena je bila tudi pomoč in podpora avstrijskih, nemških in madžarskih protifašistov.
Nesporno je, da so v času narodnoosvobodilnega boja italijanski, avstrijski in madžarski ljudje podprli pravičen osvobodilni boj Slovencev in jugoslovanskih narodov in s tem oteževali agresivno pobtiko lastnih vlada1 jočih fašističnih sil.
S svojim oboroženim bojem so Slovenci prispevali pomemben delež v skupnem taboru protifašističnih sil sveta.
Glede vloge velikih zaveznikov v narodnoosvobodilnem boju slovenskega naroda je potrebno posebno poudariti rdečo armado in narode Zveze sovjetskih socialističnih republik, ki je nosila glavno brame druge svetovne vojne proti fašističnemu nasilju. Res pa je tudi, da je boj slovenskega naroda v skupnem boju vseh jugoslovanskih narodov predstavljal veliko in konkretno pomoč narodom Sovjetske zveze v njihovi domovinski vojni. Posebno v začetnem obdobju.
Za naš boj sta bila dragocena tudi pomoč in podpora, ki so jo nam nudili svobodoljubni ljudje Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Slovenski partizani in prebivalci so jim pomoč vračali s svojim zavezniškim bojem, reševanjem zavezniških letalcev in z obveščevalno dejavnostjo.
(Nadaljevanje jutri)
italijanska televizija
Prvi kanal
11.15	Televideo
13.00	Voglia di musica - simfonična glasba
13.30	Dnevnik
14.00	La donna è mobjle - film
15.20	Dokumentarec o fotografiji 16.10 Pravljice
16.30	II grande teatro del West - TV film
17.00	Love story - TV film 17.50 L’orso Smokey - risanke 18.40 Linea verde speciale - tednik o
poljedelstvu
19.35 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Visite a domicilio - film 22.05 Dnevnik
22.15	Mister O - oddaja o paraspiho-logiji
23.20	Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere
23.30	Rim: Literarna nagrada »Strega«
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	I Buddenbraok - 1. nadalj.
14.55 L’estate è un avventura
Koper
15.00	Most, film
16.40	Sužnja Isaura - TV film
17.15	Morski psi, dok. oddaja
17.30	Smithovi - TV film
18.00	Nepremagljivi Shogun - risanka
18.30	Čudoviti ranč rumene žolne -TV film
19.00	Beograd: Mednarodno srečanje v atletiki
med odmorom: TVD Stičišče
Današnja oddaja ODPRTA MEJA odpade, ker je na sporedu prenos mednarodnega atletskega mitinga v Beogradu. Zato bodo tudi italijanska poročila okrnjena.
20.25	Hudičeve igre - nanizanka
21.30	Dan borca
22.00	TVD Vse danes
22.10	Kaj bomo pili nocoj, variete
23.10	West side medicai - TV film
24.00	Most - filrp
Ljubljana
8.25	Teletekst RTV Ljubljana
8.40	Poročila
8.45	F. Bevk: Črni bratje, mladinska oddaja
9.25	Republiška revija MPZ - Zagorje 84
9.55	Sedma vžigalica, risani film
10.55	Igman: XV. tradicionalno srečanje rezervnih vojaških starešin »Bratstvo in enotnost 85«
13.00	Poročila
CANALE 5
8.30	Ralphsupèrmaxieroe - TV film
9.30	Prima di sera - film
11.00	Lou Grant - TV film
12.00	Peyton Place - TV film
13.00	Tuttinfamiglia - kviz
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV roman
16.30	Divji svet živali - dokumentarec
17.00	Lobo - TV film
18.00	I ragazzi del sabato sera - TV film
18.30	Nove in famiglia - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	Festivalbar
23.45	Prima pagina - intervjuji
• 00.15 Bentornato Picchiatello - film
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
8.50	La fontana di pietra - TV novela
9.40	Malù - TV novela
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - TV novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.10	Thundaar il barbaro - risanke
15.45	Space Ghost and Dino Boy -risanke
16.10	Lancer - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Malù - TV nove-la
19.45	Piume e paillettes - TV novela
20.30	Mike Hammer - TV film
21.30	Matt Houston - TV film
22.30	Pugni pupe e pepite - film
1.00	L’ora di Hitchock - TV film
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari -TV film
9.30	II comandante Johnny - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Camion - TV film
16.45	Scappamento aperto - film
- Igrajo:	Jean-Paul Beimondo,
Jean Soberg, Jean-Pierre Ma-rielle
18.25	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40 L’asso della Manica - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - šport
20.30	I giochi della vendetta - 1. del 21.50 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.00	Dnevnik 2 - šport Helsinki: atletika Milan: konjske dirke
23.15	Milan 1980: jazz koncert 00.10 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Televideo
14.25	Pediater, drugi oče
14.55	Mednarodni turnir v tenisu
19.00	Dnevnik 3
19.20	Dnevnik 3 - Deželni programi
20.00	Šola in vzgoja: Itabjani in o-stali
20.30	Europei contro - 5. nadaljevanje
21.30	Dnevnik 3
21.55	Filmska kamera in spomini
22.10	La collezione - film
Igrajo: Laurence Olivier, Alan Bates, Malcolm Me Dowell
23.10	Speciale Orecchiocchio
in orkester
15.55	Prišel je pevec slovenske dežele
16.15	Tone Seliškar: portret pisatelja
16.30	Poročila
16.35	M. Vučetič: Rdeča baraka - dok. drama
18.00	Pot k svobodi, dok. oddaja
19.15	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.05	S. Lukič: Sanje in spori,
21.15	C. Amiredžibi: Bregovi, 1. del
22.35	Poročila
Zagreb
9.55	Poročila
10.00	TV koledar
10.10	Domovini in svobodi, glasbena oddaja •
10.55	Igman: XV. srečanje rezervnih vojaških starešin
13.00	Dnevnik
13.15	Mi poznamo našo pot, glasbena oddaja
13.30	Vrhovi Zelengore - film
15.05	Titovo Užice, reportaža
15.35	Zabavno popoldne
16.55	Ljubezenska kletka, film
18.30	Tito v Zagrebu 1941
19.30	Dnevnik
20.00	S. Lukič: Sanje in spori, dok. drama
21.10	Zabavnoglasbena oddaja
21.40	Za kaj gre, kviz
22.40	Dnevnik
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	Kung Fu - TV film
15.30	Gli eroi di Hogan - TV film
16.00	Bim Bum Barn
Nanà supergirl - risanka La famiglia Mezil - risanka Goldie Gold - risanka Shazzan - risanka
18.00	Quella casa nella prateria - TV film
19.00	Fantasilandia - TV film
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	II mucchio selvaggio - film
23.15	Gin Gin - TV film
23.45	Premiere
00.05 L’umanoide _ fantastični film
1.50	Mod Squad i ragazzi di Greer -TV film
TELEPADOVA
13.00	Le avventure di Huckfinn - risanka
13.30	Coccinella - risanka
14.00	Luisana mia - TV film
15.00	Adolescenca inquieta - TV film
15.30	Operazione ladro - TV film
16.30	Risanke
18.00	Nove Ostržkove dogodivščine -risanka
18.30	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
19.00	Le avventure di Huckfinn - ri-sanka
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Caprice: la cenere che scotta -film
22.30	Avstralski football
TELEFRIULI
14.00	Victoria Hospital - TV roman
14.30	Capriccio all’italiana - film
16.00	Risanke
17.30	The Bold Ones - TV film
18.00	La città di Don Bosco 19.20 Športne vesti
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.15	Glasbena oddaja
20.30	Revival 80
21.30	Furlanski zbori in folklora
22.15	5 donne per l’assassino - film
23.45	TV roman
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00, Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček, Narodnozabavna glasba; 8.10 -
10.00	Poletni mozaik; Potovanje po
Veliki Britaniji; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike:	Franjo Kumar:
»Čmuh« - 4. in zadnji del; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 D svetovne zakladnice pripovedništva - vmes: Glasbeni potpori ; 13.20 Slovenske popevke; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Naša vina; 14.30 Diskorama;
16.00	Beležke za zgodovino otroštva;
16.15	Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja;
18.30	Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
7.50, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Koledar; 8.00 Zaključek; 8.00 - 13.00 Val 202; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.00 - 16.00 Glasba, Reportaže; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 - 17.30 Glasba; 17.30 Utrinki iz zamejstva: harmonikarski orkester GM Trst; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček;
7.00	Dober dan; 9.30 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Posebna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice v Jugoslaviji; 18.30 G. F. Handel: Julij Cezar; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu;
9.00	Radio anch’io 85; 10.30 Popevke; 11.00 Opereta v tridesetih minutah; 11.30 Trentatrè trentine - variete; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.15 Poštna kočija; 13.23 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.00 Motel - Radio 1 po itahjanskih cestah; 16.00 D Pagino-ne - poletni program; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.10 Srečanje z. . .; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.23 Audiobox Desertum; 20.00 Radijsko gledališče : Sogno di una notte di mezza estate; 22.00 Radio-condominio; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 18.30, 19.30, Poročila;
6.00	Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj. . .; 8.05 Napoved programa; 8.45 Quarto piano intero 9 - soap-opera;
9.10	Tuttitalia. . . parla; lO.'OO Dnevnik 2 - poletni program; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Tuttitalia. . . gioca;
15.00	Accordo perfetto - popevke; 15.42 La controra - glasbena oddaja;
16.35	La strana casa della formica morta; 17.30 II risveglio - 4. nadaljevanje; 18.32 Saltimbanchi dell’anima; 19.50 Šolski radio; 20.10 Radio 2 - jazz; 21.00 Serata a sorpresa; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.45 Skladbe za klavir.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Dodbo jutro, otroci; 8.05 Posebna otroška oddaja; 9.05 Praznična glasbena matineja; 10.05 S slovenskimi pevci zabavne glasbe; 11.05 Prenos proslave ob dnevu borca; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Z mladinskega pevskega festivala v Celju - 85; 14.45 Naš gost; 15.00 Parodije melodij;
15.30	Informativna oddaja; 15.45 Za mladine - Pop delavnica; 17.05 Praznična reportaža; 18.00 S plesnim orkestrom RTV; 18.30 V razpoloženju upora in ljudskega izročila; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z. . .;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.05 Našim po svetu - Iz naših sporedov; 22.20 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
Il cucciolo - risanka Simpatiche canaglie - TV film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
15.20 Mladi mladim: Koncert za oboo
ZASEBNE POSTAJE
Podrobna razprava v občinskem svetu
Kmalu se bodo lotili urejevanja okolice Doberdobskega jezera
Ustanavlja se center za preučevanje divjadi
Zaščita narave je prvenstveno vprašanje s katerim se že od nekdaj u-badajo ne samo naravoslovci in e-kologi, temveč tudi javni upravitelji in politični zastopniki. Samo v povojnih letih koliko je bilo zapisanega o našem Krasu, koliko predlogov izrečenih in koliko načrtov predstavljenih. Da le bežno omenimo razne razlastitvene postopke za več ali manj upravičene posege na Krasu, kraške rezervate, zakon Belci, ustanovitev Kraške gorske skupnosti in nazadnje deželni dekret, ki prepušča krajevnim upravam posege v prid naravnim lepotam. Za takšen poseg se je že pred leti odločila tudi občinska uprava v Doberdobu za preureditev in sanacijo Doberdobskega jezera in njegovega okolja.
Na prvi delovni seji novoizvoljenega občinskega sveta, ki je bila v torek zvečer, je vprašanje preureditve Doberdobskega jezera bilo glavni predmet sicer bogatega dnevnega reda. Do prvih povojnih let so domači poljedelci skrbno negovali je-,zero. Vse poljske poti in steze vzdolž jezera so bile čiste in prevozne, klaje, ki se največ zarašča v vodi. skrbno spravljeno na dom in pašniki negovani in obzidani, čim so domačini našli zaposlitve v indu-triji je poljedelstvo začelo hirati in vse naravno bogastvo je bilo prepuščeno usodi. Obrežje jezera je postalo vedno bolj zaraščeno, do lepših površin so prihajali le priložnostni izletniki, ki so za nameček še puščali tam odpadke in naravni videz še bolj skvarili. Razumljivo je postalo, da mora občinska uprava nekaj ukreniti. Prvi korak je bil stor-
jen že pred petimi leti, ko je uprava postavila zapornice pri vseh vhodih za avtomobile. Občinski upravitelji so se tedaj spoprijeli z najobšir-nejšim načrtom, ki ga je kdaj občina opravila v svoji zgodovini. Prvotna zamisel je bila strniti vse v en okvirni načrt od domačega do Sabeljskega jezera; od zapuščenega kamnoloma Solvay in tam obstoječih zgradb do razvaline Cadorna, od povezav vseh teh krajev preko Kož-nika, Prederij do Gradine in preko Glavnice in Stubelj do nogometnega igrišča v samem Doberdobu. Seveda so se takšni računi kaj kmalu zaključili z devet in tudi več ničlami. Občinska uprava pa ni iz svoje bilance mogla jamčiti niti najmanj^ šega posega, zato so prve prošnje romale na deželno upravo. Dežela je zagotovila najprej 100 milijonov, naknadno še 170 milijonov lir. Gorska skupnost pa 41 milijonov lir. Na podlagi teh nakazil je občinski odbor poveril nalog tehničnemu uradu Naturstudio naj pripravi načrt za uporabo tega denarja, upoštevajoč, mnenje domačinov in navodila občinske uprave. Ta načrt ne predvideva nikakršne razlastitve, saj bodo vsi posegi narejeni na občinskem ozemlju.
Občinskemu svetu je celotno zamisel in posebej ta prvi načrt obširno obrazložil odbornik prof. Karlo Černič. Prva faza del predvideva ureditev klanca na levem bregu jezera s postavitvijo lesenega mostička na kraju, kjer se zniža v močvirje; postavitev mostička z opazovalnico nad vodo gladino nekje v »peljudih«; ureditev opazovalnic ob desni cesti,
ki pelje v Jamlje; postavitev opazovalnice vrh bivše vodne črpalnice ter tam urediti okolje, zazidavo z roštiljem, namestitev rekreacijskega orodja za odrasle in otroke. Ves načrt je sprožil pri svetovalcih SSk ostro reakcijo. Pri dodelitvi denarja je namreč dežela zahtevala od občinske uprave, da tudi sama prispeva 10 odstotkov naložbe, zato bo morala občina iz lastnega proračuna kriti 24 milijanov lir, kar je po opazkah SSk v nasprotju s prej prejetimi obvezami občinske uprave. Sicer sta oba prisotna svetovalca SSk oporekala tudi vsem drugim posegom, ki jih omenjeni načrt predvideva. Primerjava je šla s Sabeljskim jezerom in njenim okoljem ter predlogom, da so vsa dela odveč, če ne upoštevamo vodne gladine ko ta naraste zaradi deževja in pa predvsem na ohranitev vode v samem jezeru, ker se le ta prerada izteka v Sabeljsko jezero zaradi 4 metre nižje lege v kateri se to jezero nahaja. Naj o-menimo še, da ta prvi načrt predvideva 70 milijonov lir samo za očiščenje glavnega kanala Doberdobskega jezera, ki povezuje izvire na Grulji z jameljskim zaledjem.
Tako se je prvi korak posega v našem jezeru začel dokaj polemično in protislovno. Občinski svet je z glasovi večine sicer načrt sprejel, ostajajo pa diametralno nasprotna stališča med svetovalci Občinske e-notnosti in SSk. Sodeč po tonu in zavzetosti predstavnikov SSk bo naše jezero še dolga leta jabolko spora v občini čeprav nas jezero kliče po nujnih ukrepih preden nam za večno zamre.
Tudi v goriški pokrajini nameravajo ustanoviti, tako kakor v Vidmu, Trstu in Pordenonu, center za zbiranje podatkov o staležu divjadi, o vremenskih in klimatskih pogojih, o morebitnih boleznih in drugih pojavih. Tako so sklenili na zadnji seji pokrajinskega odbora za lov, ki ji je predsedoval Renato Cisilin. Zbrane podatke bodo iz goriškega centra poslali v Videm, kjer jih bodo, v sodelovanju z Državnim institutom za biologijo divjih živali iz Bologne, analizirali.
Na omenjeni seji so razpravljali tudi o tem, kje naj bi bjl sedež centra. Kot najhitreje izvedljiva se ponuja rešitev, da bi ga uredili v enem od poslopij bivše psihiatrične bolnišnice.
Telegram Cumpete predsedniku Cossigi
Predsedniku republike Cossigi je predsednik goriške pokrajine Cum-peta poslal pozdravni telegram. V njem se spominja njegovega obiska pred letom in pol dni v Gorici, ko je znal razumeti kompleksno goriško realnost. Zaradi tega upa, je rečeno v telegramu, da se bo Cossiga zavzel za rešitev tukajšnjih vprašanj in da bo posvetil našim krajem veliko pažnje, saj se tu, na stičišču zahodne in vzhodne Evrope, še bolj ovrednoti evropska vloga.
KZE mora preklicati ukrep o spremembi delovnega urnika
Pretor dr. Manfred Klammer je u kazal odgovornim pri goriški Krajevni zdravstveni enoti, da prekličejo de-
lovni nalog s katerim so 20. aprila letos na oddelku medicine v goriški splošni bolnišnici uvedli nov umik, brez posvetovanja in soglasja s sindikalnimi predstavniki uslužbencev. S tem je pretor dejansko razsodil, da so vodilni funkcionarji pri KZE ravnah v nasprotju z ustaljeno prakso v odnosih med uslužbenci in funkcionarji javnih ustanov.
Kakor smo že poročali so se za poseg pri sodišču odločili v sindikatu F1SOS CISL, potem ko so propadli poskusi, da bi zadevo uredih s pogovori.
Skupni nastop v turizmu
O smotrnosti zaokrožene turistične ponudbe na Goriškem so razpravljali pred kratkim na sestanku predstavniki treh letoviščarskih avtonomnih u-stanov in goriške pokrajine. Pobudo za sestanek je dala goriška pokrajinska uprava, udeležili pa so se ga Francesco Moise, predsednik goriške avtonomne letoviščarske ustanove, Alberto Rissdorfer, predsednik podobne ustanove za Gradišče in Foljan, ter Franco Lauto, ravnatelj letoviščarske ustanove za Gradež in Oglej. Pokrajinsko upravo je na srečanju predstavljal odbornik Enzo Bevilacqua.
Med pogovori so ugotovili, da je turistična pwnudba v goriški pokrajini pravzaprav zelo raznolika, od možnosti, ki jih nudi Gradež in obalno območje, do zanimivosti Krasa in Brd ter raznih večjih urbanih središč. Treba je le pioiskati način za ovrednotenje teh možnosti, so pxmdarili na srečanju, kjer so tudi razpravljali o tem, da bi izdah skupen koledar vseh prireditev na Goriškem. Govor je bil tudi o izdaji turističnega vodnika po Goriškem. Pobudo bi px>dprla tudi pokrajinska uprava.
Likof na stavbišču bo letos 28. septembra
Vrhovci s pospešenim tempom urejajo kulturno-športni center
Stavka delavcev tovarne Ansaldo
V Tržiču je bil včeraj protestni shod delavcev tovarne Ansaldo. Šli so v sprelvodu p>o mestu, zatem poslušah na glavnem trgu govor sindikalnega predstavnika. Dveumo stavko so proglasih skupno z delavci koncema Ansaldo v drugih krajih Italije. Kar se tržiške tovarne tiče so delavci zelo zaskrbljeni zaradi načrtov ravnateljstva. Pred dvema letoma je bilo tu zaposk nih več kot tisoč ljudi. Sedaj se je njih število zmanjšalo za več kot dvesto enot.
Kmalu nov most pri Rupi
Na gradbišču novega mosta na Vipavi pri Rupi so te dni začeli delati na dveh cestnih odsekih pred mostom, kjer bodo cestišče razširih, ublažili in višino vodnega pasa prilagodili novemu mostu, ki bo za približno dva metra višji od starega.
Na gradbišču samega mosta pa te dni pripravljajo ležišče za železo-betonske nosilce, ki jih bodo pripe-Ijah na gradbišče že izdelane. Most bodo, kot kaže, dogradih v predvidenem roku, to je do konca poletja.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Enrico Toti 52, telefon 72-701.
Ob tem času pred dvema letoma so na Vrhu pričeli s prostovoljnim delom za ureditev zemljišča, kjer naj bi zgradih kulturno-športno središče. Od takrat do danes se je na delovišču skoro vsako soboto in nedeljo zbiralo veliko domačinov, ki so s prostovoljnim delom že opravili velik ded načrta. Danes stoji novi objekt, okoli njega pa še urejujejo balinarsko steze, odbojkarsko, košarkarsko in teniško igrišče ter prostor, kjer bodo igrah mah nogomet.
Skratka okoli patdeset domačinov je doslej opravilo več kot tri tisoč prostovoljnih delovnih ur za gradnjo središča. Dela so sicer le na polovici poti, saj so doslej na stavbi izvedli le groba zidarska dela ter so na tem, da V najkrajšem času pokrijejo streho.
Da bi na poseben, slovesen način počastili pokritje strehe z likofom so se prejšnji večer v prostorih središča zbrali člani zadruge, ki skrbi za gradnjo objekta. Pod predsedstvom prof. Leopolda Devetaka so se prisotni (bilo jih je več kot trideset) seznanih o raznih tehničnih delih, ki jih bo treba čimprej opraviti. Gre
v prvi vrsti za ureditev električne napeljave in ogrevanja. Beseda je tekla tudi o notranji ureditvi, oziroma o čimboljši uporabi prostorov za dejavnost tako na kulturnem kot na športnem področju.
Drugi del sestanka pa je bil namenjen likofu, ki ga bodo pripravili v soboto, 28. septembra. Za to priložnost bodo pripravili tudi krajši kulturno-športni spored. Na počastitev pomembnega delovnega dosežka pa bodo povabih vse, predvsem tiste, ki so z denarno pomočjo prispevali, da bodo Vrhovci čimprej dobih primerne prostore za razvoj kulture, družabnosti, športa in vsega ostalega, kar tak objekt lahko nudi. Gre v bistvu za primerno veliko dvorano z odrom, društvenim sedežem, slačilnicami, in sanitarijami. V ta kompleks je vključena tudi pokrita prodajna miza, ki bo služila predvsem za poletne, prireditve.
Na odprtem pa bo več objektov za razvoj številnih športnih panog. V prvi vrsti gre tu za odbojkarsko in košarkarsko igrišče, ki bo istočasno služilo tudi za vadbo tenisa, oziro-
ma za vse tiste panoge, ki rabijo betonsko ploščo, kot je na primer kotalkanje. Ob tem igrišču pa bodo uredih igrišče za mah nogomet. Na drugi strani pa so že skoraj docela dokončali dela za bahnarsko stezo, ki že danes privablja veliko domačinov.
Kot so nam povedah na sestanku, bo treba še veliko prostovoljnih ur in razumevanja občanov s finančnimi prispevki, da bodo dokončah to, za kar so se odločih. Optimistično gledano naj bi kulturno-športno središče bilo nared čez dve leti. (pr)
Matura na učiteljišču
Včeraj so bili objavljeni izidi uspo-sobljenostnega izpita na slovenskem učiteljišču Simona Gregorčiča v Gorici. Komisija je bila letos skupna za tržaško in goriško učiteljišče. Izidi so naslednji: Mirjam Conzutti 56/60, E-rika Kojanec 43/60, Marta Pahor 50/ 60, Marko Teman 45/60 in Sonja Volk 40/60.
Ce bi morali verjeti statističnim podatkom
Živimo na Goriškem res bolje kot drugje v Venetu?
Statistika je tista veda iz katere izveš, da si pojedel enega piščanca na teden, to pa zato, ker je tvoj sosed jedel četrt piščanca vsak dan sedem dni, ti pa si ga imel na krožniku, četrt piščanca namreč, samo enkrat v vsem tednu. Ker osem četrtin piščanca mi da dva piščanca, osebi pa sta dve, ergo, vsakdo je pojedel enega piščanca na teden. To je statistika, temu se strokovnjakom, ki se s tem ukvarjajo, ne moreš umakniti.
Tako je najbrž tudi s tistimi strokovnjaki trgovinskih zbornic, ki se ukvarjajo s statistiko. Pred kakim dnevom je predsednik zveze italijanskih trgovinskih zbornic Bassetti v Rimu predstavil statistično študijo o gospodarskem položaju v državi. Iz nje izveš, da so velika mesta in pokrajine pustile prva mesta malim krajem, oziroma pokrajinam v državi. Da uspevajo mala in srednja industrijska ter obrtna podjetja, kar je sicer obče znano, da se velika industrija nahaja v težavah. Kraji v
katerih so velike tovarne, so v krizi. To se seveda odraža tudi v številu zaposlenih, v gospodarskem razvoju itd.
Vse to so ugotovitve katerim verjamemo. Zaradi tega najbrž verjamemo tudi, da je na prvo mesto v državi prišla pokrajina Aosta, kjer lepo uspevajo tako industrija kot stacionarni in prehodni turizem. Izvemo, da se je na prva mesta na lestvici uvrstila kaka pokrajina na Jugu. Nič čudnega, saj so se tja dol desetletja stekale obilne državne dotacije, in kot smo sami med turističnim obiskom ugotovili, imajo dandanes zelo razvito drobno obrtno, kmetijsko in industrijsko gospodarstvo.
Kar nas nekako preseneča v teh statistikah zveze trgovinskih zbornic je to, da je Gorica nekje na prvih mestih v lestvici. Če je med pokrajinami Treh Benečij na prvih mestih Trst je to kar razumljivo. V Trstu so se v enem stoletju nakopičila
velika bogastva, izhajajoča tako iz trgovskih, kot pomorskih in industrijskih virov, in to se v blagostanju tega mesta tudi pozna. Pa čeprav je' danes industrija pri njih v krizi.
Industrija pa je v krizi tudi pri nas na Goriškem. Pri nas še bolj kot kjerkoli drugje v naši deželi, v Venetu in v Tridentinski - Južni Tirolski. Kako torej, da smo med pokrajinami teh treh dežel kar na drugem mestu, takoj za Trstom, pred Trentom, Pordenonom, Verono, Bočnom, Vidmom, Vicenzo, Trevisom, Bellunom, Padovo in Benetkami? Kako to, da smo na Goriškem na petindvajsetem mestu med sto italijanskimi pokrajinami, kar se gospodarskega razvoja tiče, ko vendar pri nas gospodarstvo stagnira? Tega ne trdimo zaradi kakega jokajočega ali cvilečega protesta. To ugotavljamo, ko vidimo da mladi ne dobijo zaposlitve niti v industriji niti v trgovini in da je ta mladinska brezposelnost zajela tudi mlade slovenske
narodnosti, ki s'o bili doslej tega i-muni prav zaradi bližnje meje z Jugoslavijo.
Težko verjamemo v te statistične ugotovitve, saj vendar, vsakokrat ko gremo v Videm, v Pordenon, v Pa davo, Treviso ali katerokoli drugo mesto Veneta na ulici vidimo kako se gospodarstvo razvija, kako so polne trgovine z modnimi izdelki, koliko denarja ljudje porabijo v barih in gostilnah, kako so oblečeni, s kakšnimi avtomobili se vozijo. Pre pričani smo, da živijo bolje od nas.
Kako torej s temi statistikami iz katerih izhaja, da imamo take dohodke, ki so pri nas kar za petindvajset odstotkov višji od tistih s katerimi naj bi razpolagali prebival ci Benetk in Trevisa? Najbrž se je nekje v teh statističnih podatkih kaj zataknilo. Sicer, resnici na ljubo, zelo zadovoljni bi bili, če bi bila resnica, da živimo bolje od prebivalcev Padove in Vidma. Najbrž pa ni tako. (mw)
• V uradnem listu št. 129 z dne 3. junija letos, je razpisan natečaj za deset delovnih mest v goriškem oddelku državnega podjetja Manifattura Tabacchi, ki ima sedež v Trstu.
razna obvestila
Pri sindikalni zvezi UIL za Goriško so se odločih, da bodo svojim članom priskočili na pomoč glede izpolnitve obveznosti v zvezi z zakonom o legalizaciji črnih gradenj in drugih nepravilnosti. Interesentom je na razpolago urad UIL v Gorici, Korzo Italia 54 ter v Tržiču v Ulici E. Giacich 12.
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 341 mest strojepisca v javni upravi. Interesenti, ki morajo imeti dokončan študij višje srednje šole, bodo vsa podrobnejša pojasnila doibh na posebnem uradu na goriški prefekturi vsak dan med 10. in 12. uro.
Na trgovinski zbornici imajo nove telefonske številke. Centrala odgovarja na številko 3841. Posebne številke imajo: generalni tajnik 384222; register tvrdk 384232; urad za kmetijstvo 384234; urad za zunanjo trgovino 384228; urad za prosto cono 384250; tehnični urad in ekonomat 384245.
Goriška prefektura opozarja, da je bil v Uradnem hstu štev. 126 z dne 30. maja letos objavljen dekret Predsednika ministrskega sveta, ki ureja podeljevanje nagrad in prispevkov pisateljem, izdajateljskim hišam, prevajalcem in drugim operaterjem s področja knjižnih izdaj, zlasti kar zadeva prevode knjig italijanskih avtorjev v tuje jezike.
Uprava dijaškega doma Simon Gregorčič v Gorici obvešča vse, ki žehjo prijaviti učence in dijake kot notranje ah zunanje gojence v šolskem letu 1985-86, da to lahko napravijo do 13. julija. Informacije v pisarni Dijaškega doma, tudi po telefonu 83495 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Knjižnica Damira Feigla v Gorici bo od 1. juhja dalje poslovala po sledečem umiku: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 13. ure.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Adulterio alla spagnola deha donna padrona«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Rambo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Pohiti, zabava se pričenja«.
SVOBODA 20.30 »Reši se kdor more«.
DESKLE 19.30 »Nočna patrola«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni & Bassi, Raštel 52, telefon 833-49.
Vošcilni zapis Cirilu Zlobcu ob njegovi šestdesetletnici
Izšle so likovne monografije ob 40-letnici Mladinske knjige
V slovenski literaturi poznamo dva Cirila: prvi, Kosmač, se je nosil kot star očak že takrat, ko mu še ni bilo toliko let, kot se jih je na današnji dan nabralo drugemu Cirilu — Zlobcu. Temu pa so tako rekoč še včeraj povsod po Jugoslaviji pravili »mladi slovenski pesnik«, morda mu še danes kje tako rečejo. Te oznake si seveda ni prislužil s svojimi vranjimi lasmi, dobroćudno brado, sinji-
mi očmi, čeprav lep videz vedno nekaj zaleže.
Mladost, ki se ga tako dolgo oklepa, je ostala pri njem od njegovih prvih pesniških nastopov, ko je nasproti graditeljstvu in idejnosti v literaturi že na začetku petdesetih let, nastopil s poezijo, ki je bila zavezana čustvu, osebnemu in zasebnemu, ljubezni. Veliko poguma je bilo tedaj za kaj takega treba. Pogum in ljubezen pa sta vrlini mladosti.
In tak je ostal odtlej: pogumno zvest avtentičnemu osebnemu življenju in kulturi srca, vsemu krhkemu duhovnemu tkivu, ki sestavlja človekovo notranjo podobo. Samo iz tega tkiva, v to Zlobec neomajno verjame, se lahko razvijejo prave medčloveške vezi, se srečno uresničuje človekova družbena bit. Če ga je v taki ognjeviti veri in angažiranosti na pesniškem in družbenem področju zalotil šesti križ, se seveda to nje-
gove mladeniške narave ne tiče.
Naj mu to milost zavidamo? Tudi taki se najdejo, kar je razumljivo: v zadnjih petih letih so mu založbe izdale pet samostojnih pesniških zbirk (Pesmi, Glas, Pesmi ljubezni, Besede, čez kak teden pa izide še peta), prav toliko je bilo objavljenih pesniških knjig v prevodih (v hrvaščini, italijanščini, rusinščini, makedonščini, srbščini so izšle); v knjigah je ta čas predstavil Ungarettija, Alija Po-drimjo, Carduccija. Prejel je veliko Prešernovo nagrada (1982), Disovo plaketo za poezijo, dve mednarodni nagradi v Italiji (Montalejevo in »Città dello stretto«), prejel zlato priznanje OF za literaturo in kulturno delo, postal »commendatore al merito della Repubblica Italiana«. Sprejeli so ga v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, izvolili za predsednika Zveze jugoslovanskih pisateljev. Ob tem je seveda še vedno glavni urednik Sodobnosti in opravlja odgovorno službo vodstvenega delavca na Radiu Ljubljana.
Vse to v zadnjih petih letih! In vendar — vsi, ki ga poznamo, vemo, da je to plod in sad vsega njegovega dosedanjega dela, zagnanosti. Da mu nič ni bilo poklonjeno. Spomnimo se le na njegove nastope v zvezi z zloglasnimi enotnimi jugoslovanskimi šolskimi jedri, in ob takih ali drugačnih unitarističnih tendencah, ob raznih monopolističnih, avtoritarnih, totalitarnih poizkusih u-ravnavanja živega toka življenja — ko je recimo gostoljubno omogočil v Sodobnosti dolg polemični nastop Hribarju, medtem ko ta v svoji antologiji »sodobne slovenske poezije« sploh
ne prizna njegove eksistence; ali v nedavni razpravi SKS o kulturi.
In prav tako poznamo njegovo dejavno navezanost na naše kraje, probleme, ljudi. Velikokrat je zadnji čas tod nastopil: pred šolniki na njihovih seminarjih, v društvih (nedavno na Opčinah z Rebulo o politiki in kulturi, o spravi, pluralizmu), na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, še najbolj mi je v spominu nastop pred nekaj leti v Slovenskem klubu v Trstu, ko je prišel z vaškim zborom iz Ponikev in vpletal v ljudski pevski izraz domačega kraja svojo umetno besedo in s tem izpričeval tankočutno zavest o dolgu do svoje rodne o-kolice. Pa kako bi drugače: kot Kosmaču so tudi njemu dali ime Ciril, to pa je v naših krajih tisti čas pomenilo, da ga starši zapisujejo skrbi za usodo slovenstva. Temu znamenju se ni izmaknil ne kot predvojni »zamejec« ne v partizanih ne ves čas do današnjih dni, ne ob velikih ne ob malih dogodkih. Vemo, da mu ta ljubezen, in vse druge tudi, nikoli ne usahnejo.
V Ponikvah na Krasu, v teranskem trikotniku med Štanjelom, Dobravljami in Dutovljami, je marljivi in sentimentalni Ciril postavil novo streho na očetovo in svojo rojstno hišo: ne za počitnice, za mirno delo. V njej piše, prebarva kako staro omaro, popravi kako sto let staro uro, v vrt zasadi oreh, se na večer z ženo Vero sprehodi skozi vas, med ljudmi in polji.
Streha, ura, oreh in ostalo, vse naj mu bo trdno, rabno, živo še na mnoga leta!
MARKO KRAVOS
Dočakati, uspeti, doživeti.
Zmerom spregamo jih le v prihodnjem času.
Jutri je najlepši; ko postane danes,
nihče prav ne ve, kaj včeraj v njem je videl.
Razočaranje je naše bistvo, ne slabost.
V dokaz nam je, da znamo sanjati, v dokaz, da še prenašamo udarce.
To sem najbrž hotel ti povedati.
iz čudovite pustolovščine
V počastitev štiridesetletnice Mladinske knjige so v ljubljanski galeriji Ars ođprli razstavo likovnih monografij te založbe s predstavitvijo izbora del avtorjev, predstavljenih v monografijah. Ob jubileju prodajajo dela z 20 odstotnim popustom. Na otvoritvi razstave, s katero založba obeležuje tudi 16. mednarodni grafični bienale, je spregovoril Zoran Kržišnik in opozoril, kaj je bilo že storjenega na tem področju, a tudi opomnil, da so bili prvotni načrti večji in pričakovan tempo izida posameznih knjig hitrejši. Toda ne glede na težave je MK vztrajala pr generalni liniji: sistematično prikazati pomembne slovenske in jugoslovanske likovne umetnike ter nekatere tuje v obliki monografij, katerih nekakšen model je nakazala knjiga o slikarju Janezu Berniku.
Kržišnik je menil, da gre pri tej založbi za prvo in edino tovrstno sistematično založniško koncepcijo pri nas. Kljub težavam (pomanjkanje sredstev, stabilizacija) bo MK nadaljevala s to dejavnostjo, ki je izjemnega pomena ne samo za afirmacijo likovne umetnosti, temveč širše, za prodor naše kulturne misli v široki svet.
Monografije s kar najbolj kvalitetnimi reprodukcijami avtorjevih del ostanejo trajen vir informacij in lahko dosežejo tudi najbolj oddaljenega interesenta. »Že dolgo iščemo čim bolj učinkovito obliko za direkten, živ prodor naše umetnosti v svet. Za začetek je videti v ta namen posebno prikladna reproduktivna grafika, saj se spričo svoje »demokratičnosti« (se pravi preproste distribucije in široke dostopnosti), posebno lahko uveljavi tudi kot visoko kvalitetno umetniško blago, ki najde doma in v tujini svojega kupca,« je dejal Kržišnik.
»Grafika je že večkrat utirala pot tudi ostalim izraznim oblikam umetnosti, kar je posebno pomembno, ker vemo, da so malodane vsi izredni grafični ustvarjalci tudi umetniki na drugih področjih: slikarji, kiparji, načrtovalci tapiserij,« je menil Zoran Kržišnik. »Ljubljanski grafični bienali so opozorili na zakladnico naše sodobne ustvarjalnosti. Zdaj gre za to, da to poznavanje utrdimo in librati zbudimo interes še za druge veje likovnega ustvarjanja.«
Poleg Mladinske knjige likovne monografije zalagajo tudi druge naše založbe: Cankarjeva založba, Državna založba Slovenije, Obzorja v Mariboru, Lipa Koper, Delavska enotnost in druge, število publikacij je celo visoko, kar pa ne preseneča, če pomislimo, da je trenutno v Sloveniji okoli 270 razstavnih prostorov z različnimi razstavnimi koncepti in da je interes posameznih avtorjev, predstaviti se tudi v monografiji, izredno velik. Žal pa je treba priznati, da je bilo spremljanje naše likovne tvornosti dokaj slu-čajnostno, se pravi, da niso bili vedno v ospredju strogo umetniški kriteriji ter strogo kvaliteten zbor. Vendarle pa kažejo sistematična prizadevanja MK z začeto serijo monografij najvidnejših sodobnih umetnikov, (pri teh delih so sodelovali sami umetniki) možne vezi z bodočim Grafičnim centrom v Tivoliju. Kržišnik je opozoril, da so na primer Belgijci svojim umetnikom prav z monografijami okrepili pozicije v evropski kulturi.
V katalogu, ki spremlja razstavo, so predstavljene vse monografije, od treh del Janeza Bernika, nemške knjige o češkem avtorju Jiriju Ander-leju (sedaj izide še slovenska in angleška verzija), knjige o Mersadu Ber-berju, Dževadu Hozu, Vasiliju Jordanu, dveh knjig o Francetu Siam, razkošne knjige o Lojzetu Spacalu, Rudiju Španzlu, Maksimu Gaspariju, Ivanu Napotniku, Ivanu Lackoviču Croati, Vangelu Naumovskem (iz Makedonije), Karlu Zelenku, Viktoriju Magyarju (pokojni slovenski naivec je dobil le angleško knjigo) in Ivanu Rabuzinu.
Mladinska knjiga pa napoveduje še vrsto novih knjig, tako o pokojnem primorskem. slikarju Silvestru Komelu, o znanem kiparju in grafiku Janezu Boljki, naivcu Ivanu Generaliču, v Parizu živečem srbskem slikarju in grafiku Vladu Veličkoviču, slovenskem naivcu Jožetu Tisnikarju, knjigo akvarelov Franceta Slane, knjigo del Franceta Miheliča ter znane avtorice tapiserij Jagode Buie. Znano pa je, da zbirajo gradivo tudi za nekatere druge knjige, ki pa jih za zdaj še ne napovedujejo. Tako se knjižnica likovnih monografij pomembno, dopolnjuje. In kar je pomembno: nobena izdaja ni namenjena samo slovenskemu ali jugoslovanskemu trgu. Nekatere izdaje gredo v celoti na tuje (Anderle, ameriška verzija knjige o Janezu Berniku, Viktorju Magyarju. Ivanu Rabuzinu, ameriška verzija knjige o Francetu Slani...).
MARIJAN ZLOBEC
Kaštelir nad Korošci ponovno v središču pozornosti
Kaštelir nad Korošci je spet v središču zanimanja arheologov. Od začetka meseca junija raziskuje na tem prazgodovinskem najdišču arheološka ekipa pod vodstvom arheologinje tržaškega Nadzomištva za arheološko dediščino, dr. France Maselli-Scotti, Rekli smo Kaštelir (ital.: Monte Castelber degli Elleri), ne torej Gradišče, Gradec, Grad, Gradina, Ajdovski gradeč, kakor je namreč domačin poimenoval vrhove, kjer so stale utrjene naselbine iz bronaste in železne dobe na tržaškem Krasu in drugod po Sloveniji. Toponim Kaštelir nam torej o-značuje, da smo na meji med slovanskim in romanskim svetom, oziroma na mestu, kjer se ta dva svetova prepletata med seboj.
Kaštelir nad Korošci spada v manjšo skupino prazgodovinskih naselbin tržaške pokrajine, ki so postavljene na flišnatih tleh. Dobro vemo, da je velika večina tržaških gradišč namreč na Krasu, ki zavzema po površini največji del tržaškega zaledja. Kaštelir se dviga torej na kraju, kjer so tla neprimerno bogatejša z zemljo v primerjavi s kraškimi gradišči. Na Krasu so po gričih in vzpetinah skale in kamenje skoraj povsod na površju. Prav ta prisotnost zemlje je dovolila, da so se na Kašte-lirju prazgodovinski ostanki ohranili v številnih plasteh do današnjih dni.
Po vrhu vzpetine (244 m. nad m.v.), kjer je stala prazgodovinska naselbina teče danes meja med Italijo in Jugoslavijo in sicer tako, da je nekako polovica tega arheološkega objekta na italijanski strani, ^polovica pa na jugoslovanski.
Prvi, ki je izkopaval na Kaštelirju nad Korošci je bil arheolog L. K. Moser leta 1889, torej pred skoraj 100 leti. Točen opis gradišča s skico obrambnega nasipa je podal znani tržaški naravoslovec in arheolog C. Marchesetti že leta 1903 v svoji monografiji: »I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia. Med leti 1946 in 1954 je na tem mestu uspešno izkopaval arheolog B. Lonza. Leta 1976 in 1981 je na Kaštelirju izkopavala tržaška »Società per la preistoria e prostoria del Friuli Venezia Giulia« pod vodstvom oddelka za arheologijo univerze iz Pize. V letih 1980-1982 moramo zabeležiti odkritje in izkopavanje žarnega grobišča iz starejše železne dobe. ki je nedvomno pripadalo temu gradišču.
Da bi izvedel kaj več o letošnjih izkopavanjih na Kaštelirju sem se napotil na sedež deželnega Nadzorništva za naravno, arhitektonsko, arheološko, umetniško in zgodovinsko dedišči-
no, kjer sem glavnemu nadzorniku, prof. Lui-giju Pavanu zastavil nekaj vprašanj.
Kakšni so prvi izsledki letošnjih izkopavanj na Kaštelirju?
Prav v teh dneh smo naslovili na Ministrstvo za kulturno dediščino dopis s katerim naprošamo, da se pri odgovornem Ministrstvu za zunanje zadeve sproži postopek, s katerim bi se s pristojnim ministrom bližnje republike Jugoslavije sestavil skupni protokol za meddržavna arheološka izkopavanja prav na italijansko-jugoslovanski meji na Kaštelirju nad Korošci. Upam, da ne bo večjih ovir in bi bil to, kolikor vem, prvi primer tovrstnega arheološkega izkopavanja v Evropi. In ni morda naključje, da bo do tega izkopavanja prišlo prav na meji med Italijo in Jugoslavijo, za katero je že uveljavljen pojem »odprte meje«.
Odločili smo se za ta korak, ker so rezultati letošnjih sondažnih izkopavanj, sicer skromnih po obsegu, zelo zgovorni in potrjujejo, kar so že delno nakazala prejšnja izkopavanja. Odkrili smo namreč bogate keramične najdbe, tlak in del obzidja najstarejše faze obstoja te naselbine, ki sega v dobo srednje bronaste dobe, torej v čas pred približno 3.500 let. Prazgodovinska naselbina in najdbe same torej nakazujejo zelo oddaljena kulturna žarišča, ki jih moramo iskati v mikenskem in egejskem kulturnem krogu.
Verjetno to ne bo edino arheološko izkopavanje pod vodstvom vašega Nadzomištva letos na Tržaškem. Kje boste še izkopavali?
Med najbolj zanimive letošnje arheološke raziskave moramo uvrstiti podvodna raziskovanja, ki jih bomo izvedli v morju pred Grade-žem, v tržaški pokrajini pa ob izlivu Timave, točneje v enem izmed rokavov te reke. Tu so nam že iz prejšnjih let znane zanimive najdbe. Preprečiti namreč moramo, da bi le najdbe prišle v roke nepoklicnim raziskovalcem, oziroma potapljačem.
Da bi si ogledali izkopavanja »v živo« sem se podal še na Kaštelir s katerega se razteza krasen razgled na Miljski in Tržaški zaliv. Tu sem srečal arheološko ekipo na delu le kakih 30 metrov oddaljeno od državne meje. Vodja izkopavanja, dr. Franca Maselli - Scotti z geologom, sedimentologom, risarjem in drugimi sodelavci in študenti poskuša z izkopom skozi obzidje prazgodovinske naselbine ugotoviti razne faze graditve obrambnega sistema in časovno opredeliti zemeljske plasti in najdbe. Izkoristil sem pribko in tudi njo zaprosil za odgovor na nekatera vprašanja.
Prof. Ravan je nakazal arheološko važnost tega najdišča in načrt o italijansko - jugoslovanskih skupnih izkopavanj. Kaj bi temu še vi dodali?
Kaštelir nad Korošci je najbolje ohranjen arheološki spomenik te vrste v tržaški pokrajini. Kontinuiteta naselitve iz srednje bronaste pa do rimske dobe, katero dokazujejo najdbe na Kaštelirju postavlja ta spomenik v sam vrh arheoloških najdišč Furlanije - Julijske krajine. Pa ne gre samo za naselje, gre za cel arheološki kompleks, ki se razteza na samem vrhu in na višjih pobočjih te vzpetine. Da samo omenimo grobišče, ki smo ga raziskali na nižjem obronku Kaštelirja, okoli 300 m proti severu. Tik pod vrhom in ob državni meji so tudi ostanki rimskodobnega kompleksa, verjetno je bila to »villa rustica«. Raziskano grobišče sega v obdobje železne dobe (900-700 let pred n.št.), kje pa je starejše grobišče iz srednje in končne branate dobe? Kje iz končne železne ali celo rimske dobe? Z jugoslovanskimi kolegi bo mogoče raziskati celotna območje gradišča, ki ga danes seče mejna črta, pa tudi bližnjo
Izkopavanja na obzidju Kaštelirja na Korošcih
okolico. Le obsežna izkopavanja bodo dala čim popolnejšo sliko o takratnem življenju v raznih obdobjih, zelo verjetno bomo odkrili tudi ostanke stanovalskih zgradb.
Poleg obzidja in drugih kamnitih struktur, kaj ste letos še izkopali?
Največ smo izkopali raznovrstnih odlomkov gilnastih posod. Večina jih pripada bronasti dobi. Posode so bile raznih oblik in velikosti. Izdelane so bile prostoročno, nekatere so bile tudi okrašene z raznimi motivi. Odkrili smo tudi posamezne elemente nakita, kot na primer preluknjan merjaščev zob, ki sega v najstarejšo poselitveno fazo, nato bronasto fibulo itd. V prvi plasti, takoj pod površino smo odkrili rimski novec iz republikanske dobe, točneje iz 2. stol. pred n. št. Mnogo je tudi ostankov kosti živali in školjk, ki dokazujejo s čim so se prebivalci gradišča hranili. Največ je ostankov ovc in koz pa tudi goveda in svinje, bolj malo pa je ostankov divjačine, predvsem sta tu zastopana srnjad in jelenjad. Kovinskih predmetov je bolj malo. Dosti več predmetov (sponke, ogrlice, zapestnice) je prišlo na dan pri raziskovanju grobišča. V grobove so namreč polagali k sežganim ostankom pokojnika predmete, ki jih je umrli v življenju uporabljal ali nosil.
Vemo, da ste v prejšnjih letih izkopavali tudi na Gradišču nad Katinaro. Katero izmed teh dveh gradišč je po vašem mnenju zanimivejše?
Nedvomno je zanimivejši Kaštelir nad Korošci in to zaradi starosti odkritih najdb in zaradi kontinuitete naselitve, ki jo to najdišče izpričuje. Bilo je poseljeno celih 1500 let! Najstarejše najdbe iz Gradišča nad Katinaro so iz končne bronaste dobe, so torej 300-400 let mlajše od najstarejših najdb na Kaštelirju.
Ob prijetnem kramljanju sem še izvedel, da so se izkopavanja ogledali številni ugledni gostje, med katerimi tudi nekateri arheologi iz Slovenije in sicer: Stane Gabrovec iz Narodnega muzeja Ljubljana, Matej Župančič iz Pokrajinskega muzeja Koper, Drago Svoljšak in Betka Žbona iz Goriškega muzeja Kromberk, Dragan Božič iz Inštituta za arheologijo SAZU Ljubljana.
Ko sem se vračal proti Trstu sem premišljeval, kako lahko tudi arheologija na našem obmejnem področju pripomore do zbliževanja med dvema državama, katerih meja teče prav po prazgodovinskem naselju.
STANKO FLEGO
Po sinočnji zasluženi zmagi proti Milanu
Sampdorii italijanski pokal
V1. jugoslovanski nogometni ligi
Bosanski klubi v ospredju
Sampdoria — Milan 2:1 (1:0)
STRELCI: Mancini v 41. min. (11-metrovka), Vialli v 61. min., Virdis v 65. min.
SAMPDORIA: Bordon, Paganin, Remca, Pari, Vierchowod, Pellegrini, Scanziani, Souness, Mancini, Salsa-no (v 86. min. Casagrande), Vialli.
MILAN: Terraneo, Baresi (v 76. min. Evani), Russo (v 46. min. Scar-necchia), leardi, Di Bartolomei, Tas-sotti. Incocciati, Wilkins, Hateley, Battistini, Virdis.
SODNIK: Agnolin; GLEDALCEV: 48 tisoč; OPOMIN: Paganin, Scar-necchia in Mancini.
GENOVA — Sampdoria je na najboljši način zaključila letošnjo izredno uspešno sezono: na končni prvenstveni lestvici je namreč pristala na četrtem mestu, kar ji je že zagotavljalo pravico do nastopa v pokalu UEFA, s sinočnjo zmago tudi v po-
Danes žrebanje v nogometnih pokalih
RIM — Danes opoldne bo v Ženevi žrebanje parov za evropske nogometne pokale. Italijo bosta kot znano v pokalu prvakov zastopala Juventus in Verona, v pokalu pokalnih prvakov pa po sinočnji zmagi proti Milanu bo igrala Sampdoria, v pokalu UEFA Torino, Inter ter Milan.
Jugoslavija bo v pokalu prvakov imela Sarajevo, v pokalu pokalnih prvakov Crvdno zvezdo in v pokalu UEFA splitski Hajduk, beograjskega Partizana in skopski Vardar.
UEFA se bo danes tudi morala o-dločiti, če bo vpisala štiri bolgarske enajsterice (Trakijo iz Plovdiva, Lokomotivo iz Plovdiva, Pirin in Lokomotivo iz Sofije), ki jih je bolgarska nogometna zveza izbrala, potem ko je razpustila Levski Spartak in CSKA iz Sofije.
LONDON — Presenečenja v letošnji izvedbi wimbledanskega turnirja so na dnevnem redu. Včeraj je žrtev postal nič manj kot McEnroe, št. 1 na svetovni lestvici, tako da sta se od skupno 16 nosilcev skupin do polfinala prebila le Connors (št. 3) in mladi Jarryd (št. 5). Kar pa še najbolj preseneča je način, kako je Mc Enroe izgubil, saj ga je Curren (do pred kratkim z južnoafriškim državljanstvom, sedaj pa ameriškim) izločil v samih treh setih. Vsekakor si je Curren prav v Wimbledonu pred časom privoščil tudi Connorsa, vendar je včerajšnji uspeh daleč bolj odmeven.
Curren je včeraj sicer bil odličen, vendar je tudi McEnroe igral daleč pod svojim običajnim nivojem, kar je po srečanju tudi sam priznal, čeprav ni niti skrival zaslug nasprotni-
vratnem finalnem srečanju italijanskega pokala proti Milanu pa si je izborila nastop v pokalu pokalnih prvakov, Milan bo tako skupaj s Torinom in Interjem igral v pokalu UEFA.
Sampdoria, ki je že zmagala v prvi tekmi v Milanu, je bila tudi sinoči odločno boljša. Že od vsega začetka je začela silovito a urejeno napadati in je spravljala v velike težave vratarja Terranea. Vrsto ugodnih priložnosti je imel najprej Re-nica, kateremu je žoga po prostem strelu za las šla mimo vrat, Viallijev strel pa je Terraneo s težavo odbil. Na vrsti je bil Mancini, kateremu je Milanov hranilec žogo preusmeril prav na prečko.
Priložnosti sta imela še Saisano in znova Renica. Prvo nevarno akcijo je Milan izvedel le proti koncu, ko je Di Bartolomei s prostega strela zadel drog. Tri minute pred izte-
ROBAIX — Včerajšnje 5. etape se je marsikdo bal, saj so morali del proge prevoziti po s kamenjem tlakovanem cestišču. Za nekatere se je tudi slabo končalo, kot na primer za Bontempija, ki je zaostal za več kot 10 minut, pa še Kuiperja, Carola in Cassanija, Id so tudi nekajkrat padli.
Srečno so na cilj privozih rumena majica Andersen, Hinault, Visentini. Etapa se je v bistvu odločila, ko je do cilja manjkalo kar 160 km, ko sta srečo poskusila Nizozemca Manders in Van Vliet, ki sta si nabrala tudi 20 minut prednosti. Proti koncu sta se začela prepirati, Manders ni več sodeloval in je tudi soubežnika na koncu pustil na cedilu.
ka. McEnroe je v Wimbledonu od leta 1980 kar petkrat igral v finalu, trikrat pa je tudi zmagal.
V	polfinalu se bo Curren pomeril s Connorsom, ki je brez težav premagal Acuno, v drugem polfinalu pa bosta igrala Becker in Jarryd.
V	ženskem delu turnirja teče vse po predvidevanju. Navratilova in Ever-tova sta včeraj zmagali brez posebnega naprezanja, skuj»j z njima pa bosta v polfinalu igrali še Garrso-nova in Ronaldijeva, Spored polfinala: Navratilova - Garrison, Evert Lloyd - Rinaldi.
IZIDI ČETRTFINADA
MOŠKI: Jarryd (Šve.) - Gunti-hardt (Švi.) 6:4, 6:3, 6:2; Curren (ZDA) - McEnroe (ZDA) 6:2, 6:2, 6:4; Connors (ZDA) - Acuna (Čile) 6:1, 7:6, 6:2; Becker (ZRN) - Levante (Fr.) 7:6, 3:6, 6:3, 6:4.
kom prvega polčasa pa je Sampdoria vendarle zasluženo povedla: Russo je v kazenskem prostoru sicer povsem brez potrebe podrl Viallija in najstrožjo kazen je uspešno izvedel Mancini.
Tudi v začetku drugega polčasa je Sampdoria nadigrala Milan ter z lepim zadetkom Viallija povišala na 2:0. Scamecchia je kmalu zatem zaostanek znižal na 2:1. Sampdoria odtlej ni nadaljevala z istim silovitim ritmom, pobudo je prevzel Milan, ki pa rezultata ni več spremenil.
Zmagovalci italijanskega pokala v zadnjem desetletju (v prejšnjih izvedbah se Sampdoria ni nikoh uveljavila): 1974/75 Fiorentina, 1975/76 Napoli, 1976/77 Milan, 1977/78 Inter, 1978/79 Juventus, 1979/80 Roma, 1980-81 Roma, 1981/82 Inter, 1982/83 Juventus, 1983/84 Roma, 1984/85 Sampdoria.
VRSTNI RED
1. Manders (Niz.), ki je 224 km od Neuchatel En Braya do Tourcoinga prevozil v 6.27’25; 2. Kelly (Ir.) po 11”; 3. Anderson (Avs.); 4. Vander-aerden (Bel.); 5. Hinault (Fr.); 6. A. Wijnands (Niz.); 7. Van Vliet (Niz.); 8. Peiper (Avs.); 9. Demies (Bel.); 10. Gauthier (Fr.) isti čas. SKUPNA LESTVICA 1. Andersen (Dan.) 27.40’16”; 2. Vanderaerden (Bel.) po 19”; 3. Hinault (Fr.) 1’01”; 4. Bauer (Kan.) 1T2”; 5. Lemond (ZDA) 1’19”; 6. Veldscholten (Niz.) 1’22”; 7. Anderson (Avs.) 1’31”; 8. Ruttimann (švi.) 1’35”; 9. Gomez (Fr.) 1’37”; 10. Kelly (Ir.) 1’49”; 27. Visentini (It.) 2’35”.
ŽENSKE:	Navratilova (ZDA) -
Shriver (ZDA) 7:6, 6:3; Evert Lloyd (ZDA) Potter (ZDA) 6:2, 6:1; Rinaldi (ZDA) - Sukova (ČSSR) 6:1, 1:6, 6:1; Garrison (ZDA) - Van No-strand (ZDA) 2:6, 6:3, 6:0.
Protest nogometašic
RIM — Zveza italijanskih nogometašic je ostro protestirala, ker niso rezultatov italijanskega ženskega nogometnega prvenstva upoštevah pri poletnem stavnem stolpcu Totocalcia in so se raje odločili za švicarsko prvenstvo ali formulo ena in kolesarstvo.
UTAT sponsor Triestine
TRST — Turistični urad UTAT, katerega vodi Giorgio Cividin, bo novi sponsor Triestine. Zadnji dve leti je Triestino sponsoriziral Fissan.
Posebej za Primorski dnevnik
FRANCI BOŽIČ
Senzacionalna zmaga nogometašev Sarajeva v 39. jugoslovanskem prvenstvu je v Jugoslaviji močno odjeknila. Nogometna sezona 1984/85 je dokazala, da bosanski nogomet prevzema primat v Jugoslaviji, čeprav je bil ta še pred kratkim globoko v senci srbskega in tudi hrvatske-ga. Dva sarajevska kluba sta bila namreč najuspešnejša. Sarajevo v domačem prvenstvu. Željezničar pa v mednarodni konkurenci (prišel je do polfinala pokala UEFA).
Nogomet v Srbiji je tokrat doživel padec, kakršnega ne pomnimo. Partizan in Crvena zvezda sta si sicer s 3. in 4. mestom na lestvici ter z zmago v pokalu zagotovila nastopa na mednarodni sceni, toda to sta glede na nekdanje razmerje moči bolj slabi uvrstitvi. Pravi polom je doživel niški Radnički, ki je bil še pred dvema letoma polfinalist pokala UEFA, zdaj pa se je moral celo posloviti od prve lige. Srbija bo z vstopom Beograda sicer spet imela tri člane v prvi zvezni ligi, toda Bosna in Hercegovina bo s petimi seveda uspešnejša. To je preobrat, ki je za mnoge nepričakovan, še zlasti pa zato, ker klubi Bosne in Hercegovine zaradi skromne materialne o-snove nimajo možnosti za angažiranje že uveljavljenih igralcev od drugod. Bosanski nogometni prostor se napaja izključno z igralci iz te republike, medtem ko v Beograd prihajajo igralci praktično iz vseh republik. Željezničar je z izjemnimi u-spehi v pokalu UEFA nakazal, da bi bosanski nogomet utegnil visoko seči tudi v Evropi, potreboval pa bi seveda več materialnih sredstev, vsaj toliko, da bi lahko obdržal zvezdnike, ki so se v ospredje prebili v zadnjem času: Pašiča, Hadžibegiča, Jo-ziča, Baždareviča, Baljiča, čapljiča, Škora in druge. Toda žal se bo bržkone zgodilo obratno. Mladi reprezentant čapljič iz željezničarja se je že prvi dan prestopnega roka preselil iz Sarajeva k beograjskemu Partizanu. Na okrepitve od zunaj pa Bosanci seveda ne morejo računati, čeprav je na primer Ljubljančan Srečko Katanec, ki je služil vojake v Sarajevu, izjavil, da bi prav rad prestopil k Željezničarju, če bi mu ponudili vsaj polovico toliko denarja kot pri Dinamu ali Hajduku, še bolj iluzorna pa je seveda želja trenerja novega prvaka Sarajeva — Boška Antiča, ki bi v pokalu prvakov v svojem moštvu rad videl Spličana Sli-škoviča in Zlatka Vujoviča.
Sarajevo ni kako veliko moštvo, bržkone za odtenek slabše od Željezničarja, toda naslov prvaka je o-svojilo povsem zasluženo. Vodili so ga trije trenerji, šef Antič ter Fazla-gič in Bajič, vsi trije pa so bili igralci ekipe, ki je leta 1967 osvojila prvi naslov za Sarajevo. Novi prvak ima le dva reprezentanta: Had-žibegič v jugoslovanskem moštvu igra štoparja ali libera, Jožic pa je navadno rezerva. Po igrah bi se mesto v reprezentanci zaslužil tudi Pašič, morda pa še Musemič, ki sodi med najboljše jugoslovanske strelce.
Hajduk je za Sarajevom zaostal za 4 točke, toda za petami mu je
bil vse do zadnjega kola. Spličani so igrali zelo spremenljivo, to velja predvsem za reprezentante Sliškovi-ča, Miljuša in Zorana Vujoviča, medtem ko je bil golgeter Zlatko Vujovič ves čas r>na ravnic, saj je konkuriral celo za najboljšega evropskega strelca. Mladi splitski trener Poklepovič je pokazal nekaj kvalitet, vendar najbrž nikoli ve bo dosegel znanja in sposobnosti svojega vzornika Tomislava linča. Uveljavil je sicer nekaj mlajših igralcev, kot so Asanavič, Adamović, španjić, šušnjara in Vulič, toda veliko napako je napravil, ko je angažiral nekdanjega reprezentanta Bakrača iz Titograda, ki ga po enem letu Hajduk že prodaja.
Zagrebški Dinamo tudi sodi med razočaranja prvenstva, sicer pa to ni nič čudnega, saj so ga v prvenstvu vodili kar trije trenerji: Zeb-ca so odstavili, Ivič je pobegnil, tekmovanje pa je končal Kobeščak. Zagrebčani se tako niso uvrstili niti v pokal UEFA, računajo pa, da bodo imeli v prihodnji sezoni spet poln stadion v Maksimiru, saj prihaja na krmilo znova Miroslav Bla-ževič, specialist za ustvarjanje pravega nogometnega vzdušja Dinamo bo imel sicer težave z igralskim kadrom, saj se poslavljajo Čerin, Petrovič, Stojič in Džeko. Tudi Rijeka je za las zgrešila uvrstitev v pokal UE FA, toda mladi trener Jožko Skoblar je vendarle dobro delal z ekipo. Uveljavil je dva mlada asa Valenčiča in Škerjanca, žal pa ni znal najti pravega jezika s Fegicem in Malbašo. Zaradi tega je Rijeka najbrž tudi zamudila veliko priložnost za uvrstitev na mednarodno prizorišče. Pravo presenečenje prvenstva pa je Vardar, ki bo prvič v zgodovini igral v pokalu UEFA, trener Dimoski pa je i-mel srečo, da mu je njegov predhodnik Višnjevac pred enim letom pripravil zelo ugoden teren, se pravi selekcioniral prave igralce. Največje razočaranje je željezničar, ki ga je pokopala dvotiranost nastopov. Trener Ivica Osim preprosto ni imel dovolj igralcev in motivov, da bi bil lahko v prvenstvu vsaj približno tako uspešen kot v pokalu UEFA.
Dinamo iz Vinkovcev je napravil največ ji podvig: z zadnjega mesta ob polovici prvenstva se je povzpel na 14. mesto in si zagotovil zanesljiv obstanek v ligi. Največ zaslug za ta uspeh pripisujejo ljubljanskemu trenerju Nedeljku Gugolju, ki je v Vin-kovcih spravil na kolena kar tri velika moštva — Crveno zvezdo, Sarajevo in Hajduka. Izmed igralcev iz Slovenije je Elsner igral zelo spremenljivo za Crveno zvezdo, Fegic je bil — kljub temu, da v finišu ni igral — najboljši strelec Rijeke, nekdanji igralec Olimpije Petrovič je bil eden najboljših pri Dinamu, to pa velja tudi za nekdanja »olimpijca« Budinčeviča in Borovnico pri Vinkov-čanih. Kot vse kaže, pa se bo »slovenska kolonija«, igralcev v prvi ligi že jeseni precej povečala. Novo prvenstvo se bo začelo 11. avgusta, potekalo bo po starem tekmovalnem sistemu, medtem ko bodo v sezoni 1986/ 1987 vpeljali prvo B ligo z 20 člani ter štiri medrepubliške lige. V prvi B ligi bodo zastopane vse republike in pokrajini, tako da bo napredoval tudi en slovenski predstavnik: Koper ali prvak slovenske nogometne lige.
Kolesarska dirka po Franciji
Andersen še v vodstvu
Na teniškem turnirju v Wimbledonu
Tudi McEnroe gladko izločen
kratke vesti - kratke vesti
Na odbojkarskem turnirju ob Dnevu borca v Novi Gorici
Za prvo mesto (ženske) Slovenija in F-JK
Koprčani odlični
V Koprskem zahvu se je včeraj končalo letošnje mednarodno prvenstvo Jugoslavije v jadranju za olimpijski razred 470. V peti regati je zmagala italijanska posadka Bratos -Chiessi, ki je bila peta na zadnjih olimpijskih igrah, pred izolsko posadko Antonaz - Furlan, kar je bilo največje presenečenje zadnje regate. Vodilna po štirih regatah Madžara Nyari - Koles sta bila šele 16. Kljub temu pa sta prepričljivo osvojila mednarodno prvenstvo Jugoslavije. Naslov jugoslovanskih prvakov sta o-svojila Koprčana Stojan Maljevac in Alan Cerkvenik. Splošen uspeh Koprčanov sta pjotrdila še Mitja Kosmi-na - Goran Sosič z bronastim odličjem ter mladinska posadka Boštjan Antončič - Andrej Borštnar, ki je o-svojila naslov prvaka Jugoslavije v tej konkurenci.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Nyari -Koles (Madž.) 10 točk, 2. Maljevac -Cerkvenik (Jadro Koper) 17,7, 3. Noe - Favretto (Italija) 31,7.
Cerezo ostane
RIM — Včeraj je predsednik Rome Viola potrdh, da bo Brazilec Ce-rozo tudi v prihodnji sezoni igral pri Romi. Skupaj z njim bo Boniek, katerega so včeraj tudi uradno pred-
stavili. Kako bo s tretjim tujcem, Fal-caom, pa še ni znano, saj se še vedno pravdajo in Viola je potrdil, da je vso dokumentacijo izročil odgovornim organom.
V zvezi z drugimi prestopi treba omeniti, da bo vratar Garella od Verone prestopil k Napoliju. Verona je od Coma kupila vratarja Giuhani-ja, Galbiati pa se je up>rl, da bi i-gral pri Udineseju.
Serena k Juventusu
RIM — Po zadnjih vesteh se je Serena odločil, da prestopi k Juventusu in sicer na piosodo za dve leti. Za njegov prestop naj bi Juventus plačal šest milijard lir in p»l.
V Novi Gorici se je v znamenju kakovostne igre začel dvodnevni mednarodni mladinski odbojkarski turnir za moške in ženske v počastitev Dneva borca, ki ga prirejata odbojkarska zveza Slovenije in OK Nova Gorica, kot tehnični organizator.
Pred pričetkom tekmovanja je bila v telovadnici šole IX. korpusa skupna otvoritev turnirja, ki je bila še posebno slovesna, saj je p» uvodnih mislih predsednika skupiščine OZ Slovenije Dolenca in predsednika občinske zveze telesne kulture Nova Gorica Žigona, OZ Slovenije s plaketo
nagradila OK Nova Gorica za zasluge pri razvoju ženske odbojke, priznani strokovnjak Viktor Krevselj, sicer trener jugoslovanske mladinske reprezentance, p>a je bil deležen reda dela s srebrnim vencem, kar je visoko državno odlikovanje.
V ženski konkurenci sta se v finale za parvo mesto uvrstih mladinska reprezentanca Slovenije in paa Furlanija - Julijska krajina. Deželna reprezentanca F-JK je z veliko težavo v dopadljivi tekmi paremagala kadetsko reprezentanco Slovenije. V si cer okrnjeni ekipi F JK so se ob neustavljivi Pordenončanki Gerolamije-vi izkazale predvsem slovenske igralke, zlasti Garbini jeva in Pertotova, v napadu pa tudi Ukmarjeva.
Zelo dobra je bila v moški konkurenci tekma med selekcijo Jugoslavije in F-JK, ki je »plavim« nudila več kot dostojen odpior.
IZIDI
Moški: Slovenija - Avstrijska Koroška 3:0 (15:4, 15:5, 15:4); Jugoslavija - F-JK 3:1 (14:16, 15:9, 15:4, 15:6).
Ženske: F-JK - Slovenija (kadetinje) 3:1 (16:14, 12:15, 15:9, 15:12); Slovenija (mladinke) - Avstrijska Koroška 3:0 (15:1, 15:0, 15:6).
DANAŠNJI SPORED MOŠKI (OŠ Štrukelj): 9.00 finale za 3. mesto: FUK - Koroška, 11.00 finale za 1. mesto: Slovenija - Jugoslavija.
ŽENSKE (OŠ IX. korpusa) : 9.00 finale za 3. mesto: Slovenija (kadetinje) - Koroška, 11.00 finale za 1. mesto: Slovenija (mladinke) - F-JK. (ak)
obvestila
PRIMOTOR KLUB
vabi svoje člane na redni tedenski sestanek, ki bo drevi ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju. Vabljeni!
ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA vabi člane in prijatelje na občni zbor, ki bo jutri, 5. julija, ob 20.30 na društvenem sedežu v Ljudskem domu. Na dnevnem redu je izvohtev novega odbora.
ODBOR ZDRUŽENE EKIPE MEBLO sporoča, da bo seja vodstva Mebla jutri, 5. julija, ob 20. uri na stadionu »1 maj«.
Z S Š D I
obvešča, da bo v juliju in avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto.
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo jutri, 5. julija, ob
20.00	na stadionu »1. maj« seja odbora.
Kar 16 ekip na nogometnem turnirju ŠZ Gaja
V okviru tradicionalne šagre je tudi letos ŠZ Gaja organiziralo nogometni turnir 4:4. Odzvalo se je kar 16 ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine. Turnir poteka po italijanskem sistemu, kar pomeni, da vsaka ekipa igra z vsako iz svoje skupine. Iz vsake skupine bo torej napredovala v polfinale ena sama ekipa. Doslej so odigrali 12 tekem.
IZIDI PRVEGA IN DRUGEGA KOLA:
SKUPINA 1: Lugari - Crvena zvezda 6:4, Gaja 2 - Settore 6 7:0, Settore 6 - Crvena zvezda 4:3.
SKUPINA 2: Gaja »1« Trebče 0:0, Terčon - Autocamp 6:0.
SKUPINA 3: Gostilna Pavletič - Gaja »3« 2:1, Zarja »2« - Confezioni Robi 3:0, Zarja »2« - Gaja »3« 3:1, Gostilna Pavletič - Confezioni Robi 0:2.
SKUPINA 4: Dino Conti - Fulminai 10:2, Gigi aha Griglia - Dino Conti 9:2, Gaja »4« - Fulminai 2:1. (Kalc)
Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena
Zanosa in uspehov ne manjka
»Na našem sedežu je vseskozi živahno, vse več je novih obrazov,« je pogovor začela tajnica Tržaškega pomorskega kluba Sirena iz Barkovelj Majda Gerdol. »še zlasti smo zadovoljni, ker je vedno več mladih, posebno višješolcev, medtem ko so pred časom k nam zahajali le nižje-šolci in osnovnošolci. V glavnem se na sedežu razumljivo zbirajo člani, ki pa povabijo tudi prijatelje in tako se krog širi. Ne manjka tudi znancev sosednjega društva Società Velica.«
Tudi drugače ne more biti. Kdor je kdaj obiskal Sireno, se gotovo rad vrača, že prvi korak čez res lepa vhodna vrata naredi na obiskovalca močan vtis: zemljišče je izredno o-kusno in funkcionalno urejeno. Desna stran vhoda je trenutno zasedena z motornimi čolni, levo pa so olepšali s travo in drugim zelenjem. Obiskovalca kar samo od sebe potegne do ograje, pod katero je drča in od koder pogled seže čez vse obzorje od Mramarskega gradu do istrske o-bale.
»Seveda še marsikaj manjka«, je pojasnil Livij Pertot, ki odgovarja za gradbeno dejavnost in vzdrževanje, »začenši z zunanjo razsvetljavo. Seveda se ne bomo ustavili pri tem. V načrtu, ki so nam ga že odobrili, imamo tudi 20-, 30-metrski pomol ,ki naj bi ga potegnil od zidu, kjer se konča naše zemljišče. Razumljivo gre za načrt, ki je v prvi vrsti vezan na nadaljnje zasipanje morja pred našim sedežem in pa na finančna sredstva, saj tak pomol terja res veliko denarja.«
Poglavje zase je društveni sedež, modema montažna zgradba. Tudi tu je očitna požrtvovalnost in delavnost članov. Prostora, kjer je bar in majhen urad, sta že lično dokončana. »Dela pa je še veliko,« je takoj pristavila Majda Gerdol. »Dokončati moramo fasado, pa dvorano, jo opremiti. Manjka še pohištvo, zlasti stoli in mize. Urediti moramo slačilnice, o-grevanje. Sedaj si pač pomagamo, kot moremo in znamo, zlasti ko imamo večjo prireditev. Vse delo je pač prostovoljno.«
»Člani radi priskočijo na pomoč?«
»Radi prihajajo, vendar ima vsak svoje obveznosti. Kljub temu korak za korakom le gremo naprej.«
»Kdaj bo uradna otvoritev novega sedeža?«
»Upajmo prihodnje leto. Glede o-preme bi še dodala, da bomo stole in mize postavili tudi pred sedež.«
Že sedaj pa smo videli, da si za silo pomagamo, saj je skupina članov, sedela ob mizi pred vhodom in prijetno kramljala. Pristavili bi še, da je društvo odprto od jutranjih pa do poznih večernih ur.
Seveda skrb za društveni sedež, za družabno dejavnost, od društvenega praznika, ki se je začel s kresovanjem in se bo končal avgusta s tradicionalno kalamarado, ni vse. Tu so še jadralni tečaji in agonistična dejavnost.
»Med optimisti,« je pojasnila Ger-dolova, »imamo osem aktivnih tekmovalcev, v razredu evropa tri, v razredih finn in med deskarji pa po enega. Vsi imajo treninge skozi vse leto in nastopajo na krajevnih in mednarodnih regatah. Zanje skrbijo Romeo Ferfolja, Bruno Bogateč, Andrej Praše!j, Bogdan Stanič, Marko Zubalič in Boris Debeljuh. Poleg teh tekmovalcev so še starejši člani, ki v razredu finn in na večjih jadrnicah zastopajo barve Sirene na raznih tekmovanjih.«
»Ste zadovoljni z dosedanjimi u-spehi?«
»Kako ne bi, saj so si naši člani priborili tudi mesto v državni reprezentanci, s katero bodo šli tudi na evropsko (finn) in celo svetovno prvenstvo (evropa). Zlasti dobro so se doslej odrezah optimisti.«
»Kakšno je zanimanj^ za pomorske športe?«
»Zadnja leta imamo več ali manj stalno število aktivnih članov.«
»Kako skušate privabiti nove tekmovalce?«
»V glavnem s tečaji, 'ki jih prirejamo v poletnih mesecih. Prav te dni so v teku tečaji za jadralne deske In optimiste, ki bodo trajali do konca meseca.
»So tekmovanja za društvo1 veliko breme?«
»Nedvomno. Brezplačno namreč nudimo vso opremo. Poleg tega seveda treba tekmovalce tudi spremljati.«
»Kaj bi lahko povedali o sodelovanju z drugim zamejskim pomorskim društvom. Čupo?«
»Sodelovanje je dobro. Pravkar smo skupno proslavili 40-letnico o-svoboditve. Imeli smo tudi skupni1 10-dnevni trening za optimiste. Poleg tega jim nudimo možnost, da se pod našim imenom udeležujejo tekmovanj, ker Čupa še ni vpisana v italijansko jadralno zvezo.«
»In vaši stiki z društvi iz matične domovine?«
»V glavnem sodelujemo z Burjo iz Izole in Jadrom iz Kopra. Pri slednjem smo v zimskih mesecih imeli tudi treninge. Stiki in odnosi so vsekakor že od vsega začetka zelo tesni. Treninge pa smo imeli tudi pri tržiškem SVOC, dobrososedske odnose pa negujemo tudi z Barcolano.«
»Ste v kakšni obliki prisotni v šolah?«
»Smo člani Športne šole, preko katere v šolah reklamiziramo svojo dejavnost. Kot novost bi omenila, da bo letošnja zaključna regata optimistov prišla v poštev tudi za lestvico osnovnošolske olimpiade, ki bo ob koncu prihodnjega šolskega leta. Poleg tega nam je Športna šola lani priskrbela trenerja za telovadbne tečaje optimistov. Tako bo tudi letos. Poudarila bi„ da so ti tečaji odprti vsem in zato ob tej priložnosti vabim vse zainteresirane, da se vanje vpišejo.«
»Še zadnje vprašanje. Od kod v glavnem prihajajo otroci na vaše tečaje?«
»Predvsem iz mestnih šol, ki sodijo v okvir Športne šole. Seveda pa so vrata odprta vsem, ki bi se želeli poskusiti na tečajih in regatah.«
D. BIZJAK
Ekipa doberdobske Mladosti v Vojvodini
Nepozabno gostovanje v Titovem Vrbasu
Ekipi Mladosti in Vrbasa pred pričetkom srečanja
Moštvo Mladosti je pred kratkim gostovalo v Titovem Vrbasu v Vojvodini. Pobudo je dal domači nogometni klub Vrbas, ki nastopa v 2. jugoslovanski ligi.
Vožnja, čeprav dolga, ni bila nikoli enolična, bodisi zaradi spreminjanja pokrajine (najzanimivejša je bila seveda Dolenjska), bodisi zaradi »klape« ki je bila res »ta prava«. Da pa ne bi koga zgrabil »kompleks tekme«, je za to poskrbel sam trener Mattiussi, ki zna biti zelo priljubljen med igralci in ostalimi navijači.
Kljub veseli družbi pa smo precej utrujeni dospeli do hotela »Bačka« v centru Titovega Vrbasa. Tam nas je čakal predsedlnik kluba Vrbas in nam: izrekel dobrodošlico. (Velik letak z napisom »Dobrodošli« je bil tudi ob vhodu v mesot). Takoj smo opazili plakat, ki je napovedoval nogometno srečanje. Na njem je med drugim pisalo: »Mladost — Doberdob Gorica Italija — 2. amaterska italijanska liga«...
Titov Vrbas je lepo mestece, brez hrupa in brez večjega prometa. V njem živi okrog 25.000 prebivalcev, ki so razdeljeni v 28 narodnostnih skupnosti, med katerimi so Črnogorci, Madžari, Rusi in Ukrajinci. Prebivalci mesta in okolice živijo v glavnem od poljedelstva, začenja pa se razvijati industrija, predvsem prehrambena, tekstilna in metalurgična.
Potem ko smo se v svojih sobah malo osvežih in si opomogli, smo se zbrali pri večerji. V imenu nogometnega kluba nas je pozdravil sam predsednik in nam zaželel dobro počutje v njihovem mestu.
V soboto smo se zbrali pri kosilu. Prisoten je bil tudi predsednik krajevne skupnosti, ki nas je najprej lepo pozdravil, nam želel dobro počutje v mestu in voščil mnogo športnih u-spehov. Nato nam je prikazal mesto v svojih raznih aspektih. Nato je spregovoril še predsednik ŠZ Mladost
Nordio Gergolet, ki se je zahvalil za topel sprejem, katerega smo bili deležni, obenem je prinesel tudi pozdrave s strani ZSŠDI. Karel Ferletič pa je spregovoril v imenu občinske u-prave naše občine in na kratko predstavil našo občino ter vso našo zamejsko stvarnost, katero so gostitelji, čeprav v grobih obrisih, že poznali.
Po obedu smo se odpravili na glavno igrišče šlajz. Tribune niso velike, držijo le kakih 5.000 gledalcev, igrišče pa je bilo precej podobno angleškemu travniku. Pred tekmo je skupina deklic zaplesala po ritmu slovenske pesmi, nato so se deklice razpršile po igrišču in prinesle vsakemu igralcu svoj nagelj.
V nedeljo zgodaj zjutraj je bil čas slovesa. Marsikdo je ob spominu na prejšnji večer imel rosne oči. Naša pot pa se je nadaljevala v Beograd. Avtobus smo parkirali na široki ulici, vodič pa je povedala, da je prelep park, ki so je mogotil pred nami Spominski park Josipa Broza Tita. Tam smo si precej podrobno ogledali Titovo residenco, njegov grob, njegove lovske trofeje, darila, ki so mu jih poglavarji raznih držav prinesli, med katerimi tudi srebrn krožnik bivšega italijanskega predsednika Pertinija.
Na koncu naj gre zahvala goriške-mu podjetju Blobtrade, ki je s svojimi sredstvi omogočil gostovanje v Titovem Vrbasu, ki je imelo le eno hibo. Potovanja se namreč niso udeležili vsi nogometaši Mladosti. Pa tudi več navijačev in prijateljev bi lahko prišlo z nami. Nekateri se niso mogli udeležiti izleta, drugi ne marajo dolgih potovanj, spet nekatere pa je pritegnil v Milan ameriški rock pevec Bruce Springsteen. Tudi meni je ta pevec, oziroma njegova glasba zelo všeč, toda odločil sem se za to, morda enkratno srečanje v Titovem Vrbasu in ni mi žal.
ZVONKO FRANDOLIČ
Do skrajnosti veselo je bilo po zadnji tekmi turnirja v igri med dvema ognjema. Nasproti sta si stali ekipi Dijaškega doma in druga postava Cankarja. Primorski dnevnik je o tej tekmi zapisal: »Šentjakobski mladinci so bili že na tem, da zmagajo, toda Radovič jim je prekrižal vse račune... mladega Radoviča so njegovi tovariši dvignili na ramena in ga veselo razpoloženi prenašali po dvorani«.
Odlomek smo prebrali tedanjemu junaku Ivanu Radoviča iz Nabrežine.
»Kako je bilo tepo! Tekme se še kako spominjam. Ostal sem sam proti štirim cankarjašem in jih po vrsti vse zbil.«
Poleg Radoviča so za Dijaški dom igrali še Zvonimir Danev, Janez Florjančič, Ivan Fergolja, Stojan Kafol in Jadran Žerjal.
Nogomet, ki je zaradi dežja tudi zakasnil določitev zmagovalca za teden dni, je zaključil 4. športni teden. V dveh polfinalnih srečanjih so najprej Križani po streljanju enajstmetrovk s 4:3 premagali Trebence, Prosečani pa-so proti Nabrežini imeli zelo lahek posel in jih pregazili s točo 7 golov (7:0).
Prvi polfinale je bil zelo oster. Trebenci so najprej zahtevali priznanje gola, ker so menili, da je kriški vratar žogo prestregel za usodno črto, sodnik pa se s tem ni strinjal. V resnici so Trebenci prvi prišli v vodstvo in nekatere Križane je zajela živč-
nost. Eden od njih je moral predčasno v slačilnico zaradi »glasnih protestov, kričanja in nešportnega vedenja«. Pri odločanju o streljanju enajstmetrovk je še enkrat prišlo do sporov in kričanja, sodnik pa se je znal uveljaviti.
Finale je bil ponovitev turnirja iz leta 1958 in kot tedaj so Križani že v prvi minuti igre povedli. S hitro in odločno igro so povsem zmedli Prosečane, ki so po zveneči zmagi nad Nabrežino veljali za favorite. Rezultat 3:0 ni dopuščal dvomov in turnir so že drugič osvojili Križani.
PD Škamperle je zmagalo tako v tekmovanju za najboljše dosežke kot na lestvici za najbolj številno predstavništvo (69 nastopajočih). Leto prej je Prosek - Kontovel zmagal s 50 tekmovalci. Izdelana je bila tudi neuradna lestvica o učinkovitosti poprečnega člana vsake ekipe. Boršt, katerega je zastopal v avtogimkani le en predstavnik in tudi zmagal, je dosegel naj višjo storilnost s 6 točkami na tekmovalca. Rocol je zabeležil poprečje 2,5, Škamperle 2,45, Nabrežina 2,23, Cankar 2,11 itd.
Na drugem občnem zboru Bora je prišlo do zamenjave na predsedniškem mestu, katerega je za daljšo dobo zasedel Dušan Košuta. S sekcijami namiznega tenisa, odbojke in atletike, prijavljenimi v državne športne zveze in z organizacijo dveh mednarodnih turnirjev, je Bor opazil tudi CONI, katerega tržaška sestava tedaj gotovo ni bila naklonjena Slovencem. CONI je za športno leto 1961 prispeval... 11.140 lir, kar tudi 'tedaj ni bilo posebno veliko.
Medtem ko je že vpeljana namiznoteniška ekipa Bora nekoliko popustila zaradi zamenjave generacije in bolj malo nastopala, je predstavljala rdečo nit delovanja in zanimanja moška odbojkarska vrsta, ki je gladko zmagala v deželni C-ligi in si priborila pravico do nastopa v kvalifikacijskem turnirju za vstop v B-ligo. V Padovi Boru tedaj ni uspelo. Premagalo ga je moštvo CIAM iz Modene, ki je bilo rezervna ekipa državnih prvakov. Tako prestižna
uveljavitev domače odbojke pa je dokazala, da pohvalni komentarji o kakovosti, ki je bila razvidna na športnem tednu leta 1961, niso bili pretirani. V deželni ligi je spomladi leta 1962 Bor izgubil samo dve od desetih srečanj.
Četrti športni teden — 1961: zagrizene borbe ob mreži
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st viš 23 mm) 43 000 lir finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 hr beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18% Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlamie • Julijske krapne se naro-čaio pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v ltali|i pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni uradnik Bogumil Samsa
Izdaja V A ZTT	Član Italijanske
in tiska Pr ^ Trst	[Ml9*] Časopisnih
!	založnikov FIEG
4. julija 1985
Govorice o vojaškem udaru na pragu volitev
Bolivijski demokraciji preti velika nevarnost
Filipinski »proces stoletja« nič drugega kot politična farsa
Morilci Benigna Aquina ostanejo po Marcosovi zaslugi nekaznovani
LA PAZ — Dne 14. julija bi morale v Boliviji biti volitve, v resnici pa je možno, da jih odložijo, oziroma, da jih sploh ne bo kljub nasprotnemu zatrdilu notranjega ministra Sanche-za. Huda gospodarska stiska z revščino in lakoto v močno spolitiziranih proletarskih plasteh prebivalstva, pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, ki pesti tudi srednje in bogatejše sloje, nezadovoljstvo zasebnega podjetništva vpričo vladnih drastičnih ukrepov v smeri varčevanja, pa še revanšistična ofenziva skrajne dlesinice in reakcionarnih vojaških krogov, vse to je v državi ustvarilo kaos in demokraciji spodkopalo temelje.
Ljudje so naveličani, na trgih se množijo demonstracije, ki jih policija ostro zatira, okenca državne banke so zaradi stavke zaprta, delavski sindikat grozi s splošno stavko za nedoločen čas, če vlada ne sprejme zahteve po zvišanju mezd in nacionalizaciji bank ter manjših rudnikov, a ob vsem tem je predsednik vlade Heman Siles Zuazo (ki je oktobra 1982 zrušil fašistično diktaturo gene-
rala Luisa Garcie Meze) še tarča prav zloglasnega Meze.
Ta se je po izgnanstvu skrivoma vrnil v Bolivijo in zdaj grozi z vojaškim udarom, pri čemer ima zaslombo v določenih krogih, ki skušajo preprečiti skorajšnje volitve. Bo Bolivija kos vsemu temu?
Smrt
v Bhopalu
INDORE (Indija) - Strupeni plini, ki so lanskega decembra ušli iz tovarne multinacionalne družbe Union Carbide v Bhopalu, so zahtevali še eno človeško življenje. Njihova zadnja žrtev je 9 dni stara deklica, ki se je zaradi zastrupitve rodila slepa. Strupeni plini so prizadeli njeno mater, ko je bila v tretjem mesecu nosečnosti. Tragedija v Bhopalu je doslej zahtevala kakih 2.500 smrtnih žrtev, poleg tega pa veliko pohabljencev. Med slednjimi je mnogo novorojencev.
DŽAKARTA — Na predvečer nadaljevanja filipinskega »procesa stoletja« proti morilcem vodje opozicije Benigna Aquina vse kaže, da se bo tudi to sojenje končalo tako, da bodo znane samo žrtve, krivci pa ne. Odkar se je februarja začel ta proces, se je v teh dneh prvič spet prikazal nasmeh na resnem obrazu glavnega obtoženca, nekdanjega poveljnika oboroženih sil in šefa filipinske varnostne službe generala Fabiana Vera. To pa zato, ker je posebno tričlansko sodišče sprejelo nepričakovano in dokaj kontroverzno razsodbo. Sodišče je namreč zavrnilo osnovne dokaze preiskave, ki so pričali o tem, da je bil Aquino žrtev tipičnega političnega obračuna, za katerim so bili vojaški in politični vrhovi; ne pa žrtev »komunističnega gangsterja Rolanda Gal-mana«, kot bi hoteli dokazati Verovi odvetniki pa tudi sama Marcosova vlada.
Sam predsednik Ferdinand Marcos je imenoval člane omenjenega posebnega sodišča, ki je te dni sprejel vse ostale dokaze preiskave, vključno s popolno fotodokumentacijo, iz katere izhaja povsem drugi zakljčuek umora, kot bi ga hotela vsiliti vlada. Vse je tako sai» monsko proučeno, da v sedanjem položaju ne bo dovolj dokazov, da bi sodišče potrdilo prvostopenjsko razsodbo, po kateri je bil Aquino žrtev zarote. Generala Vera in druge obsojence bodo tako osvobodili zaradi pomanjkanja dokazov.
Vse to priča o dejstvu, da sodišče ni sprejelo pričevanja Rebecce Quijano, 33-letne podjetnice, ki trdi, da je z lastnimi očmi videla kako je vojak iz Aquinove-ga spremstva potegnil samokres in streljal na vodjo fi-
lipinske opozicije. Quijanova je molčala polnih dvajset mesecev, ker ji je, tako je povedala na sodišču, polkovnik Vieente Tigas zagrozil, da se bo kesala, če bo kdajkoli povedala, kar je videla. Ko se je končno odločila, da pove, kar ve, je Verov policijski aparat predstavil zajeten dosje, iz katerega je bilo razvidno, da je ženska psihiatrična bolnica, da je večkrat skušala narediti samomor, da je bila devetkrat obtožena zločinskih dejanj in da ima tri potne liste s tremi različnimi imeni. Quijanovi je uspelo dokazati, da se je zdravila v psihiatrični kliniki zaradi hude depresije, ki jo je zajela po smrti očeta, da je v osmih od devetih obtožb utegnila dokazati, da je povsem nedolžna in da je imela tri potne liste z istim priimkom in z različnimi imeni, ker ji z imenom Rebecca ZDA niso hotele dati vstopnega vizuma.
Z Rebecco Quijano se dogajajo res čudne stvari, saj je nenadoma in brez kakršnekoli težave dobila potni list in druge dokumente ter odpotovala k svoji 11-članski družini, ki živi v Kaliforniji.
Sicer pa te dni napovedujejo, da bodo pripeljali na sodišče še enega očividca, čigar ime pa je strogo tajno, saj so Verovi policijski prsti res zelo dolgi. Če Vera ne bodo obsodbi, bo šla zasluga predvsem, kot se to čudno sliši, komunistom. Vojaška organizacija prepovedane komunistične partije povzroča toliko skrbi Mar-cosovemu režimu, da slednji enostavno ne more dovoliti, da bi v tem trenutku, ko je v teku krvavi boj s komunističnimi gverilci, padla senca na filipinske oborožene sile.
Wiarriet Beecher Stonato
e.	Koča strica Toma
Samey odločno zanikal govorice da Brazilija gradi atomsko bombo
RIO DE JANEIRO — Brazilski predsednik Josè Samey je v pogovoru s tujimi dopisniki zanikal trditve krajevnega. tiska, po katerih naj bi leta 1993 eksplodirala prva brazilska atomska bomba. Brazilija je podpisala sporazum o izkoriščanju jedrske energije v miroljubne namene, je poudaril Sarney s pripombo: »Naš edini cilj je obvladati tehnologijo atoma izključno v miroljubne smotre, oziroma v
korist našega industrijskega razvoja«. Predsednik je dodal, da je Latinska Amerika še edino območje sveta brez »jedrskih arzenalov«.
Zadolženost s tujino je Sarney o-značil kot političen problem in pristavil, da bo oblast kaznovala krivce za finančne škandale iz časa starega režima. V isti sapi je pripomnil, da je vojska zvesta demokraciji in da bo Brazilija kos vsaki krizi.
Ustanovni kongres »ARCI Donna«
RIM — Po štirih mesecih priprav se bo jutri v Rimu pričel ustanovni kongres ženskega združenja »ARCI Donna«. Udeležilo se ga bo 200 delegatk iz vse Italije, zaključil pa se bo v nedeljo zvečer. Obravnavale bodo naslednje teme: združevanje in storitve, ki naj izboljšajo kakovost življenja ženskega prebivalstva; razširjenost ženske kulturne produkcije; pravica do prostega časa.
Teme kongresa so bile določene na pripravljalnih sestankih. Na njem so predvideni posegi vsedržavne predsednice »ARCI Donna« Anne Corciulo, psihologinje Gigliole Lo Cascio s palermske univerze, predstavnice vsedržavnega vodstva »Donna UISP« Gigliole Venturini, Marie Capris skupine »Agorà« in še vrsta drugih. Kongres bo potekal v prostorih 'Residenze di Ripetta, vse tri dni pa bodo v večernih urah na sporedu gledališke predstave in nastopi glasbenih skupin, na katerih bodo seveda imele levji delež — ženske.
ati lati in tam
□	LONDON — Zavarovalnica General Insurance Corp. of India bo izplačala letalski družbi Air India 200 milijonov dolarjev kot odškodnino za bo-eing, ki je v nedeljo eksplodiral nad Atlantikom (329 mrtvih).
□	BOČEN — V Gornjem Poadižju je dovoljeno nabirati gobe le ob torkih, četrtkih in sobotah med 7. in 19. uro (največ 1 kg), drugače plačaš globo 40.000 lir.
□	MOSKVA — Legendarni ruski o-perni pevec Mprk Reisen bo danes praznoval 90. rojstni dan z nastopom v Bolšoju. Odpel bo vlogo generala Gremina v operi Čajkovskega »E. Onjegin«.
□	BARCELONA — Sodišče je obsodilo na šest mesecev zapora tri policijske funkcionarje, ki so 5. decembra 1982 hladokrvno ustrelili vodjo teroristične skupine Grapo, Juana Martina Luno. Obsojeni bodo morali pokojnikovi vdovi poravnati odškodnino v znesku enega milijona pezet (11 milijonov Lir).
□	HAVANA — Lani je obiskalo Kubo 206.000 turistov, pretežno Kanadčanov, Itabjanov, Španoev, zahodnih Nemcev, Francozov, Avstrijcev in Angležev. Kubanska vlada je vložila 660 milijard Ur v nove hotelske objekte.
O ISLAMABAD — Pakistanka Robina Begum iz kmečke družine je rodila sedmerčke, štiri fantke in tri punčke.
Mumije stare 8000 let
SANTIAGO DEL CILE — Pri kraju Arica sredi puščave na skrajnem severu Čila so arheologi našli kakih 200 mumij po tisti, ki so jo odkrili pred nekaj tedni. Gre za izredno pomembno arheološko in antropološko odkritje, ki bo gotovo postavilo na glavo marsikatero doslej veljavno teorijo o starih civilizacijah in o človeških selitvenih tokovih pred več tisoč leti.
Zaenkrat je vsekakor nesporno predvsem eno dejstvo: gre za najstarejše znane mumije na svetu. Doslej je to veljalo za egiptovsko mumijo, ki je bila napravljena približno 3 tisoč let pr. Kr. Mumije iz Ance pa so stare skoraj 8 tisoč let, se pravi 3 tisoč več kot tista iz Egipta. Zanimivo je tudi, da so bile napravljene s popolnejšo mumifika-cijsko tehniko od one, ki so jo poznali v starem Egiptu. To je nemalo presenetilo strokovnjake, kajti mumije so nastale v kulturi poimenovani »chinchorro«, ki je doslej veljala za manj razvito, saj ni poznala keramike in se ni bavila z lovom. Prvi pregledi mumij so pokazali, da so pripadniki te kulture bili mesojedci, dokaj zdravi, sicer pa nizke postave: moški so bili visoki poprečno 165 cm, ženske pa 10 cm manj.