flev. 9.
o LIdMM v sredo, dne 13. Januorln 1909.
Velja po poŠti M celo leto naprej K 26' t* pol leta „ sm četrt leta „ •a en mesec »
V upravništvu;
sa celo leto naprej K 22 40
pol leta „ ii*. (etrt leta „ va en mesec „
fn poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev.
Leto XXXVII.
Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat •• . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za veil ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je » JtopHarMH ultah St. 2 (vhod Jez
... „_ dvorISJe nad tiskarno). — Rokopisi sr
»e vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Jtev. 74.
Političen list za slovenski narod
CtpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah itev. 2. —
--- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnlSkega telefona štev. 188.
f i »
J*" Današnja številka oblega 4 strani.
Dvorni jvetniK Jagič in Slovenci.
Naš članek »Sramota«, v katerem srno ostro prijeli dvornega svetnika Jagi-ča zaradi spisa o Slovencih, ki je pisan tako plitvo in površno, poleg tega pa tudi ne odgovarja resnici, tako da dobe iz njega naši narodni nasprotniki orožje za boj proti Slovencem, je zbudil veliko zanimanje. Ob istem času kot mi — a čisto neodvisno od nas - je »Dom in Svet« priobčil iz peresa dr. Gorjanca stvarno oceno Jagičevega spisa, ki bistveno soglaša s takti, ki jili je navedel »Slovenec«. V »Narodu« se je dr. Lokar čutil poklicanega braniti .lagiča, a ta posel mu je jako klavrno uspel. Kakor se vidi, dr. Lokar ne zahteva od slavista kaj posebnega, če mu lake napake izpregleda in opravičuje. Zanimanje za stvar pa raste, kajti Slovenci ne moremo mirno gledati, da se tako bagatelno o nas piše v učenih publikacijah in tudi v drugem časopisju se burkajo valovi: Mariborska »Straža« je prijela stvar s stališča obtnejnili Slovencev in je .lagiča še hujše zdelala nego mi.
Med branivci Jagičevimi se je oglasil tudi predsednik »Slov. Matice«, dr. Ilešič. ki ga skuša braniti kot častnega člana »Matice«. Priobčiti hočemo, kar se nam piše v tem oziru.
Pismo dr. llešiča.
Slavno uredništvo ! Vaš sobotni uvodnik »Sramota« očita Vatroslavu Ja-giču, ki je v liinnebergovi »Kultur der Gegenvvart« (Berlin & Leipzig., Teubner) priobčil informativen pregled o slovanskih jezikili (»Die slauischen Sprachen«), dvoje: L neistinito prikazovanje obsežnosti slovenskega ozemlja, 2. prezirno izra-ževanje o slovenskem jeziku. Predmet prvega očitka obstoji*) (s Čehi, Poljaki in luž. Srbi vred bi se lahko spotikali tudi še ob začetnih besedah Jagičeve razprave).
*) Prim. dr. Lokarja v »Carnioli« 1908. 225.
a o c e n i t i gaje kot p o in o t o (morebiti le kot dvoumen izraz), ne kot plod zle: n a m e r e. M o t i 1 i se pa bomo Slovani j drug o drugem tem večkrat, čim manj bomo občevali med seboj, čim manj se bomo brigali drug za drugega. Naglašam: Ne bojmo se drugih Slovanov! Družimo se z njimi v ljubezni, poučujmo jih! Ako bomo prej tako za sebe delali, ne bomo naknadno prisiljeni očitati, kakor očitamo sedaj .Jagičem ali Kančrom. V tem oziru se mora reči, da je malo slavistov, ki bi opominjali tako kakor baš Jagič, naj mladeniči ne bi ostali zgolj slovenisti, zgolj bohemisti itd. Očitek o jeziku pa je kratkomalo prenagljen. Dvoje očita uvodnik v tem oziru Jagiču; očita mu prvič, da je dal slovenskemu jeziku brco, češ, .lagič pravi o našem jeziku zaničljivo, »da se ne bo nikdar povzpel do večje veljave in da bo ostal vedno brez pomena«. Nadalje nm očita, »da govori o slovenščini kot o nekem čisto izkvarjenem narečju, polnem germanizmov.« Da pride istina do veljave, naj navedem edine besede, ki so mogle dati povod prvemu očitku; na strani 35. piše Jagič: »Unbedingt schvvach und klein bleiben die slovvenische und slo-vvakisehe Sprache, beide auBerdem in ihrer Existenz bedroht vou den machti-gen Nachbarn nichtsla\vischer Zunge.« V teh besedah ni najti osnove za oni očitek; izključena je zlasti vsaka, prezirajoča tendenca.
Drugemu očitku so mogle dati povod Jagičeve besede na strani 26.: »GroBe Schvvlerigkeiten \varen (beim Werke Trubars) zu iibenvinden, oh ne grobe Ger-manismen kam das VVerk nicht zu Stande (es \vimmeite nicht nur vo;i deutschen Fremduortern, sondern selbst der deu-tsehe Artikel wurde durch ein demonstra-tives Pronomen mitiibersetzt)« in pa besede (stran 27.): »Vodnik und seine Zeit-genossen, untersttitzt von dem edelgesinn-ten Baron Zois, warfen sicli auf das Stu-dium der Volkssprache, um zunachst fiir ihre ganz deutsche Denk- und Ausdrucks-\veise ertragliche slo\venische Spracli-formen und Wendungen ausfindig zu ma-chen.« Toda te besede Jagičeve sc ne nanašajo na današnjo knjižno slovenščino, ampak na začetke naše literature v 16., oziroma 18. veku; za ono dobo pa jim ne moremo odrekati upravičenosti. Kdor
gleda bolj na to, kar j e kdo, nego na to, ka jc b i I, kdor v smislu modernega demokratskega naziranja vpraša rajši: »Kaj si t i ?«, nego: »Čigav sin si?«, se ob takih zgodovinskih istinah ne bo čutil žaljenega. O današnji naši dobi pa se je Jagič v svoji razpravi izrazil dovolj jasno z besedami (stran 26.): »Die Slovencu sintl sehr riilirig in der Pflege ihrer Sprache.« (Prim. tudi stran .19.) Vse dvome pa izključuje pismo, ki mi ga je kot predsedniku »Matice Slovenske« pisal o priliki lanske svoje sedemdesetletnice in ki ga je odbor »Matice Slovenske« dal tudi priobčiti po časnikih. Jagič naglasa tam direktno, kako je vselej poudarjal velik pomen Slovencev za r a z v o j i n b o d o č n o s t s I o v a n -s t v a, kako je n. pr. v slovanskem seminarju z velikim uspehom čital baš Prešerna.
»Matica Slovenska« hoče odločno čuvati vse interese slovenskega naroda, vendar noče, da bi se njenemu častnemu članu delala krivica. — Dr. Pr. Ilešič, predsednik »Matice Slovenske«.
»Dom in Svetov« kritik dr. Gorjanec ,nam je poslal sledeče:
Dr. Lokarju o njegovem članku »Jagič o Slovencih«.
V »Slov. Narodu« dne 3. januarja se je oglasil dr. Lokar proti »Slovenčevi« in moji oceni Jagičevega orisa slovenskega jezika. Če- se bo zdelo avtorju članka v »Slovencu« umestno odgovarjati, ne vem, napade na moje 'besede pa hočem vsekako zavrniti. Ne morem prav nič pomagati, če je profesor Jagič častni član »Slovenske Matice«, pa vkljub temu napiše tak članek o naših mejah in o našem jeziku. Najprej glede načina, kako je opisal Jagič mejo med Slovenci in Nemci- Kako sodi o tem sam dr. Lokar, ki se je v omenjenem članku tako spustil proti moji oceni. Dr. Lokar piše v »Carnioli« (1908. zv. III. in IV.) o tem tako-Ie: »Da miBfallt uns der Ausdruck »Nur noch in einigen Talern«, der leicht zu falsehen Vorstel-Jungen fiihren komite, da die Slovenen jiach der letzten staatlichen Zahlung noch immer 25c/t der Gesammtbevolkerung Karntens bilden.« Tu se je dotaknil le ko-
roške meje in se sam obregnil dasi le rahlo — ob Jagiča. V istem smislu piše tudi v omenjeni številki »Slov. Naroda« o ^Slovenčevi« in moji graji glede meje: »Tu imate prav.« Pri vsem tem pa piše dr- Lokar dalje, piše še, pa tako, da pride nov feniks na dan, tako da nastopi kot zagovornik Jagičeve določitve. Skuša ga .zagovarjati s pomočjo izraza »Tal«, ki pomeni dolina in podolje. S tem izrazom ni povedanega prav nič. Človeku se zdi, kot bi se avtor bal povedati, da je na Koroškem tretjina prebivalcev Slovencev, ali pa da bi povedal številko 120.000. j Vprašam, kdo bo dobil pravi pojem o me-! j ah slovenskega ozemlja (zlasti na severu), če čita te-le Jagičeve besede: »Die in Steiermark (siidlich der Drau), Karnten (nur noch in einigen Talern), Krain, Nord-istrien und i m Kiistenland von Triest bis Gorz (teilwei.se auch in Norditalien) woli-l nenden Slovenen.« Mislim, da nihče, zlasti pa ne tujec, predvsem Nemec, ki bo odtod kdaj črpal za svoja znanstvena in politična (!) dela; njemu je tudi v prvi .vrsti namenjena zbirka »Kultur der Gegenvvart«. Tu ni treba »tozadevnega Be-govega načina«, z dvemi tremi najsevernejšimi točkami in pa s številkami, pa bi ustregel nam vsem. Res, ogrskih Slovencev se dotakne profesor Jagič pozneje. toda ob čisto drugi priliki, po moji sodbi pa spada to v odstavek o meji, kajti ,tu je za nas najvažnejše, da se pove natanko — vsaj v številkah; ta odstavek bo ravno največ porabljal naš nasprotnik. Kje pa so še ostali Slovenci, to naj vsakdo razbere iz citiranega stavka — če more.
Dalje karakterizacija slovenščine v protestantovskih in poznejših dobah. V ,mojem sestavku je citati, da je p r e d v s e m potrebno, da se povdarja, da je protestantovska doba položila temelj pisni slovenščini itd. in ne tako vsiljivo, dolgo in široko govori o nemškem vplivu-Če človek čita o protestantovski dobi «... ohne grobe Germanismen kam das Werk nicht zustande, es wimmelte nicht nur von deutschen Fremdwortern . . .« in zlasti o Vodnikovi dobi » . . . fiir iiire eigene ganz d e u t s c h e D e n k - u n d A u s d r u c k s w e i s e . . .«, tedaj bi si skoro mislil, da ni ostalo pri onih pisateljih nič več slovenskega, k večjem kaka inter-.jekcija- Ne sklicujem se na Vodnika, mar-
LISTEK.
Otok zoklodoo.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
Bilo je zelo vtrudijivo in počasno delo, vendar sem vidno napredoval; in ko smo se bližali Predgorju Gozdov, sem s?cer opazil, da moram na vsak način zgrešiti ta kraj, da sem vseeno nekoliko sto korakov bližje proti vzhodu prišel. Bil sem pa v resnici že blizu. Videl sem mirne zelene vršičke dreves gibati se v jutranji sapici, in 'bil sem prepričan, da gotovo pridem do prihodnjega predgorja-
Bil je pa 'tudi že skrajni čas, kajti žeja me jc začela mučiti. Pritekanje solnca od zgoraj, tisočero obsevanje njegovih žarkov od valovja, morska voda, ki se jc razlivala čez mene in 'še tu sušila m pokrivala moje ustnice s soljo, vse to je povzročilo, da ime je grlo peklo iu žgal o in glava hotela. Pogled na talko blizu se nahajajoče drevje ime je vsled hrepenenja naredil skoro bolnega; vendar me je tok kmalu nesel nfimo tega kraja in ko se je odprl prihodnji zaliv, sem zagledal nekaj, kar je Popolnoma spremenilo moje misli.
Ravno spredaj pred menoj, 'komaj po! milje -daleč, sem zagledali fiispaniolo z
razpetimi ja'dri. Prepričan se'm bil seveda, da me vjamejo; toda jaz sem toliko trpel vsled pomanjkanja vode, da sem komaj vedel, ali naj se veselim ali žalostim izpričo te misli; in p r edino še sem prišel do kacega sklepa, me je presenečenje tako prevzelo, da nisem mogel drugega kakor zijati in se čuditi.
H-ispaniola je imela razvito svoje glavno jadro iu dvoje malih jader pri rilcu, in njena lepa bela jadra so 'se svetila v solncu kakor sneg. Ko sem jo prvič ugledal. so 'bila njena jadra napeta; vozila je ngkalko v severozapadni smeri in (jaz sem iz tega sklepal, da so možje ma ladiji 'namenjeni okolo otoka nazaj proti sidrišču. Naenkrat pa se je začela obračati vedno bolj in bolj proti zapadli, tako da sem mislil, da so me zagledali in začeli loviti. Naposled pa se je obrnila naravnost proti vetru, ki jo je vrgel nazaj, in tamkaj je stala potem nekoliko časa brez pomoči in njena jadra so ohlapnila.
»Nerodneži!« sem vzkliknil. »Se vedno morajo biti pijani kakor sove.« In mislil sem si. kako bi jih kapitan Smoli let t nažgal, da bi kar skakali.
Ladija se je polagoma obrnila in z vnovič razpetimi jadri eno ali dve minuti hitro vozila, in se potem zopet zaletela proti vetru in obstala. To sc je vedno in vedno ponavljalo- Semintja, gori in doli, proti severu, jugu, vzhodu in zahodu je vozila Hispaniola, se zaletavala in ustav-
ljala, in pri vsakem novem poskusu končala kakor je začela, da so ji namreč jadra ohlapnila. Bil sem prepričan, da je nikdo ne vodi. Iu ako ne, kje pa so bili mornarji? Ali so bih smrtno pijani ali pa so jo zapustili, sem si mislil, in morda bi jo mogel zopet vrniti kapitanu, ako bi se mi posrečilo priti na krov.
Hitro sem bil pokonci iin skoro v istem trenutku me je obdal oblak morskih pen; vendar sem to pot vztrajal pri svojem namenu in začel z vso močjo in opreznostjo vesllati proti Hispanioli. Enkrat sem zajel toliko vode, da sem se moral ustaviti in jo izmetati. polagoma sem se privadil in sem vodil svoj čolnič med valovi tako spretno, da je le semintja dobil udarec med rebra i)n je metri voda pljusknila v obraz.
Hitro sem se bližal ladiji; videl sem, kako so se pri krmilu svetili medeni okovi, ko se je premikalo semintja; in še vedno se ni živa duša prikazala na krovu. Dru-zcga si nisem mogel misliti, kakor da je zapuščena. Ako pa iti bila, so morali mornarji pijani ležati spodaj, kjer bi jih mogel zvezati in narediti potem z ladijo, kar bi se mi zljubilo.
Nekoliko časa se je gibala tako, da je bilo zelo slabo zame. Obrnjena je bila skoro popolnoma proti jugu in se seveda ves čas zibala. Vselej, kadar sc je obračala, so se jadra nekoliko napela, in to jo je v
trenutku obrnilo proti vetru in oddaljilo od mene.
Veter je za nekoliko sekund skoro pojenjal in ker je tok ladijo polagoma obračal, se je Hispaniola počasi vrtela okoli svojega središča in obrnila proti meni zad-nti del, kjer je bilo okno kabine še vedno na stežaj odprto iu kjer je svetilnica nad mizo še vedno gorela. Glavno jadro je viselo ohlapno nizdoli, kakor kako bandero. Ako bi ne bilo toka, bi stala popolnoma mirno.
V zadnjih trenutkih sem se od nje nekoliko oddaljil, sedaj sem pa podvojil svoje napore in naenkrat začel lov na njo.
Nisem bil sto metrov od nje, ko je veter zopet potegnil; jadra na levi strani so se napela in zopet je vozila dalje kakor lastavica.
Skoro bi bil že obupal, toda kmalu me jc navdalo veselje. Ladija se je obračala. Videl sem, kako so se penili valovi pod njenim rilcem. Neskončno velika se mi je videla z mojega nizkega stališča v čolnu.
Komaj sem imel časa misliti— komaj časa delati iu sc rešiti. Nahajal sem se vrhu vala, ko jc ladja prihajala po drugem navzdol. Planil sem na noge, sunil svoj čoln pod vodo in skočil. Z eno nogo sem sc vjel za veliki drog, svojo nogo pa vtaknil med veliko vrv, in ko sem še vedno visel tamkaj in težko sopel, mi je zamolkel udarec oznanil, da je ladja povozila in razbila moj čolnič in da sedaj nisem mogel s H ispaniole.	(Dalje prih.)
več tudi pri njem vidim, da se povdarja na J e b e 1 o nemški vpliv na škodo sledeče dobe, na 'škodo Ravnikarja in Kopitarja, o katerih bi pričakovali radi njih ,pomena za razvoj slovenščine nekaj več besedi. Jagič ju komaj omenja, dasi sc lahko oriše njih pomeri v enem stavku. (Cf. .»Dom in Svet« I. c.) Jaz tedaj nikakor nc tajim nemškega vpliva, to je dejstvo, ki ga z dr. Lokarjem nikoli ne bova izradi-rala iz zgodovine slovenskega jezika.
Ce sem se pa pri razdelitvi slovenskih narečij postavil na Oblakovo stališče, tedaj sem to storil z isto pravico, kot jc bil dr. Lokar tako ginjen ob Jagičevi polivali, češ, da smo Slovenci marljivi goji-telji svojega jezika. — Spodtikal sem sc tudi nad tem, da Jagič ne omenja važnejših slovenskih filologov. Oblaka i. dr. Tu se je pokazal Jagičev zagovornik malo več kot naivnega. Kdo dvomi, da avtor 4ie pozna naših jezikoslovnih razprav? Nasprotno! Povedal sem ravno to — seveda indirektno — da pozna vse to, povedal pa, da tega ni 11 a papirju, in za to gre tukaj- Poznam predobro Jagi-čevo razmerje do Oblaka in ravno zato se mi zdi ta oris nedostaten, v naglici napisan; ta oris taktično ne predstavlja natanko današnje faze v raziskavanju slovenskega jezika. Toliko o stvari.
S temi vrsticami nočem odtrgati profesorju Jagiču niti enega lista njegovih la-,vorik, vendar pa povem odkrito, da sc mi ,zdi tako postopanje bagatelizacija Slovencev, če se napiše tak članek, ki ni pisan ,za slavista, tudi ne za Slovenca, arnpak -v prvi vrsti — da zopet povem — za tujca, zlasti Nemca. V takih monumentalnih publikacijah, ki se bodo čitale po celi Evropi, pa je treba najpreciznejših podatkov. Da bo nastopil ta ali oni za avtorja, to sem pričakoval. No, jaz sem pa mnenja, da se tudi v najboljši družini pripeti kaka neprijetna stvar. Da bi se pa o taki stvari ne smelo govoriti, to se mi ne zdi
prav.	Dr. Gorjanec.
* * *
Mi moramo pa pripomniti k predsto-ječim izvajanjem še sledeče:
1.	Ce pravi dr. llešič, da se je dvorni svetnik pl. Jagič, ko je tako oropal obmejne Slovence njihovih pradavnih in še sedanjih bivališč, samo zmotil, moramo pač opomniti, da se vseučiliški profesor, ki ga celo proslavljajo njegovi učenci kot prvega slavista, v taki stvari ne sme .zmotiti- Mi nisma dolžni poučevati vse-učilrških profesorjev, ampak oni so zato na svojih mestih, da uče resnico.
2.	Najodločneje moramo pobijati Ja-gičevo sodbo, da ostane slovenski jezik slaboten in majhen (unbedingt schwach iind klein). To je razžaljenje in slovenskega jezika ne pozna, kdor tako piše. Slovenski jezik je tako krepak in v svojem obsegu tako velik, da se z vsakim jezikom lahko meri. Ali sme pisati vseučiliški profesor slavistike tako v času, ko zahtevamo slovensko vseučilišče? O našem jeziku piše pl. Jagič, da je v nevarnosti njegova eksistenca, zdaj, ko se naš jezik vpe-jjuje na srednjih šolah, ko smo pomnožili svoje šolstvo s trgovsko šolo in ko je naša vrla delegacija v državnem in v dežel-jiem zboru pri najintenzivnejšem delu, da slovenskemu jeziku razširi delokrog in ga utrjuje čim dalje bolj! To ni več samo zmota, to je naravnost podiranje tega, kar
drugi grade!
Proti takemu pisanju, če tudi izvira samo iz zmote in nevednosti, pa moramo odločno ugovarjati, kajti krivice delati in škodovati si ne pustimo od nikogar!
Kranjski deželni zbor.
DEŽELNI ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE OBRTI IN DEŽELNI OBRTNI SVET.
Poslanec Jaklič
utemeljuje nujnost in izvaja: Lahko bi na dolgo in široko govoril o propadu malega obrta. Istina je, da mala obrt v naši deželi zelo propada in da se morajo rokodelci boriti s težavnimi razmerami. Malemu rokodclcu se mora pomagati. Vzklila je misel, da se ustanovi pospeševalni obrtni zavod. Ze pred leti se je o tem razpravljalo. Tak zavod naj bi dajal vsa potrebna pojasnila brezplačno. Prirejal naj bi poučne tečaje, razstave strojev po deželi, posredoval naj bi pri dobavi strojev. Pospeševati bi moral snovanje obrtnih zadrug. Dežela je dolžna, da priskoči na pomoč tistim, ki si sami pomagati ne morejo. (Živahno odobravanje.)
Poslanec Lenarčič
pripomni, da je tudi stališče njegovega kluba, da se prej ko možno ustanovi do-tični zavod. Zeli, naj sc nc prezre pri zavodu zastopnik trgovske zbornice.
Dr. Žitnik
sodi, da bo zavod le uspešno in koristno deloval, če mu pridelimo obrten svet. Pri ministrstvu jako uspešno deluje obrtni
svet. Večinoma so bili izvoljeni prej vanj poslanci, da ni treba plačevati dijet, a vlada je prišla končno do zaključka, da se določi obrtni svet, v katerem so obrtniki. Uspešno bo deloval zavod le, če bo sodeloval tudi obrtni svet ž njim.
Poslanec Turk
z veseljem pozdravlja Obrtni svet. V ta svet spadajo sami obrtniki, to je samo ob sebi umevno. Glasoval bom za ta predlog.
KONSTITUIRANJE ODSEKOV.
Konstituirajo se nato odseki, in sicer tako-le:
Finančni odsek: načelnik dr. Žitnik, namestnik dr. Ivan Tavčar. Sejo je imel finančni odsek v ponedeljek ob 9. uri dopoldne.
Upravni odsek: načelnik posl. Povše, namestnik Lichtenberg. Sejo je imel odsek v ponedeljek ob 3. uri popoldne.
Odsek za deželna podjetja: načelnik .poslanec dr. Zajec, namestnik Knez. Sejo je imel odsek v torek ob 4- uri popoldne.
Ustavni odsek: načelnik dr. Pegan, .namestnik dr. Eger. Sejo je imel ustavni odsek v ponedeljek ob 4. uri popoldne.
Odsek za preosnovo deželnih uradov : načelnik poslanec Evg. Jarc, namestnik dr. Tavčar. Sejo je imel odsek v torek ob 10. uri dopoldne.
Obrtni odsek: načelnik Demšar, namestnik Gale. Sejo je imel odsek v ponedeljek ob 5. uri popoldne.
Šolski odsek je imel sejo v ponede-Jjek ob 10. uri dopoldne.
Učiteljske plače. — Ljubljansko posojilo. — Davčna prostost novozgrajenih hiš v Ljubljani. — Proti Kalteneggerju in Belarju.
Brez razprave se nakažejo odsekom dr. Trillerjev nujni predlog glede regulacije učiteljskih plač, Plantanov o dovolitvi 2,450.000 kronskega posojila Ljubljani, dr. Trillerjev o davčni prostosti novozgrajenih hiš v Ljubljani in Gangiov glede na odvzetje šolskega referata Kalteneggerju in o premestitvi Belarja.
ZAKON ZA VARSTVO PLANIN-Utemeljuje posl. Piber.
Centralna vlada na Dunaju je predložila avstrijskemu kmetijskemu svetu načrt zakona o varstvu planin in pospeševanja planšarstva v posvetovanje.
Ta kmetijski svet je dotičnemu načrtu zakona pridejal nekatere izpremembe, ki osobito zahtevajo varstvo interesa živinoreje.
Nadalje je viada deželnim odborom, ki imajo v svoji deželi planine, nasveto-vala, da bi deželni odbori svojim deželnim zborom predložili označeni načrt zakona.
Namen načrta tega zakona je pa edino ta, povzdigniti, pomagati kmetijstvu v planinskih krajih.
Najvažnejša panoga kmetijstva v planinskih deželah in krajih sploh je živinoreja, in sicer v kvantitativnem in kvalitativnem pomenu.
Ima označeni zakonski načrt zbolj-šati tudi planinske produkte živinoreje, namreč sirarstvo in mlekarstvo sploh.
Pomnožitev produkcije krme.
Potreben je zakon v varstvo planin zato, ker varuje planinski svet kot tak, to je zakon naj varuje planino v planinskem gospodarstvu in načeloma prepoveduje izpremeniti planino v "kako drugo kulturno vrsto.
Kolikokrat se je zgodilo, da je kak bogataš nakupil planinski svet v lovske namene.
V planinski zakon naj pa pridejo tudi vsi gorski pašniki. Tu menim namreč domače skupne pašnike: a) kje pasejo zgodaj spomladi, ko skopni sneg, b) nadalje takozvane predplanine, c) visoke planine-
Važen je zakon zaradi medsebojne regulacije, ki jo mora izvršiti agrarna op racija. Koliko prepirov, pravd zaradi sedaj nedoločenih pravic po zakonu odpade. Agrarna operacija je žc mnogo naprav v korist planšarstva izvršila. Sicer pa bo govornik v meritu obširneje izvajal potrebo te postave, ki jo ljudstvo žc željno pričakuje.
Margheri.
Ni mu znano, da bi bil vladni poročevalec nasvetoval le 15 odstotkov. Javna tajnost je, da se je izrazil, da zadostuje od njega nasvetovana vsota.
Piber.
Denar je dobro investiran, ker je naložen v gospodarske namene, ki bodo do našali dobre obresti v planinskem gospodarstvu.
Pibrov predlog jc bil soglasno sprejet.
SLOVENSKO VSEUČILIŠČE V LJUB LJANI-Posl. Evg. Jarc
utemeljuje svoj predlog glede na ustano vitev slovenskega vseučiilšča v Ljubljani
Izvaja:: Zadnji politiški. dogodki, nas silijo,, da prihajamo s< tem vprašanjem pred zbornico. Odkar je zasedel Marehet sedež naučnega ministrstva, se je s pospeševanjem teženj nemških buršev in Wahr-jnunda poostril položaj tako, da je postalo vseučiliško vprašanje politiško vprašanje. V dar Slovencem so povzročili nemški burši, da se je zaprla mensa academica, kamor je hodil slovenski dijak zaradi nizke cene hrane, da si prihrani kak petak.. Zdaj nas pa hočejo popolnoma izstradati in nemški burši ustanavljajo nemško menso academico zase.
Za graškim rektorjem se je postavil v službo »Siidmarke« tudi dunajski rektor proti slovenskim vseučiliščnikom, ne da bi se ganila država. Smo pač državljani druge vrste-
Sedanji dogodki so tudi v zvezi z italijanskim vseučiliškim vprašanjem. Tisti streli v dunajski vseučiliški avli so našli odmev pri vladi, ko se je zavzel za italijansko vseučilišče italijanski zunanji minister Tittoni. (Dr. Zajec: Nas bi bili po-streljali!)
Na nemških vseučiliščih ni varno slovensko dijaštvo svojega življenja. Navaja slučaj, ko je Mahr (Dr. Pegan: Njegov oče je vladni svetnik) v Gradcu brez povoda preklal Slovencu črepinjo.
To so vprašanja, ki jih moramo nujno obravnavati. Ne odnehamo, dokler ne dobimo slovenskega vseučilišča v Ljubljani..
Italijansko vseučilišče v Trstu bi po-menjalo škodo v narodnem oziru. Slovenski Tržačani in 'Dalmatinci, ki znajo italijansko, bi ga pohajali. V Trstu živi veliko Slovencev, slovenska je tudi okolica.
Lahi imajo pravico do svojega vseučilišča, a to naj se ustanovi v zaključnem italijanskem tridentinskem ozemlju-Italijansko vseučilišče spada v laške Ti-role.
Stojimo na stališču, da zavlada mir, ko se uveljavijo v temeljnih ustavnih postavah zajamčene pravice, da dobimo slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Živahni dobro- iti živio-klici.)
Dr. Oražen
naglaša, da so mu šle govornikove besede do srca. Zadnji časi so tako žalostni, da se moramo združiti vsi Slovenci. Očita se nam od nemške strani, da nimamo šol, kulture. Le, ko bomo imeli slovensko univerzo, bomo lahko rekli, da imamo slovensko kulturo.
Pred glasovanjem so zapustili nemški poslanci zborovalno dvorano. Evgen Jarcev nujni predlog je bil sprejet soglasno s samoslovenskimi glasovi. Prihodnja seja jutri, v četrtek.
AVSTRIJA IN TURČIJA.
Iz Carigrada prihajajo vesti, da je Turčija sprejela avstrijske ponudbe. Napravila bo jako dobro kupčijo. Sultan se odreče vcličanstvenim pravicam nad Bosno, katerih nikjer ni, za to pa dobi^50 milijonov kron denarja v gotovini. Ce bi bil Aehrenthai privolil v to, da bi bila Avstrija prevzela del turškega državnega dolga, bi ta denar romal v »Dette publique«, mednarodni finančni organ, turška uprava pa bi se ne bila mogla z njim okoristiti. Zdaj je drugače.
Konečno jc čisto razumljivo, da si turška vlada želi sprave z Avstro-Ogrsko. Ako se postavi na stran Srbije, kakor to želijo tisti miadoturki, katerim načeljuje zbornični predsednik Ahmed-Riza-bej, bi ne imela opraviti samo z našo monarhijo, temveč tudi z Bolgarijo. Kakor nam javlja naš belgradski dopisnik, se vojne priprave na bolgarski meji nadaljujejo. Pravega sporazuma med Srbijo in Turčijo sploh ne more biti. Srbska skupščina jc jasno izjavila, da si želi avtonomne Bosne pod nominalno turško suvereniteto le zato, da pride prejalislej pod srbsko nadoblast. Vrhtega so srbske čete pripravljene v Makedoniji takoj začeti guerilsko vojsko proti Turčiji. Naš belgradski dopisnik javlja tudi, da se v Sandžaku Srbi in Turki zelo pisano gledajo in so Turki pripravljeni planiti pri prvi priliki na Srbe.
Važno jc, da je ruski poslanik v Carigradu, Sinovjev. izjavil, da se Rusija nikakor ne identifikuje s Srbijo in je brezpogojno za to, da se ohrani na Balkanu mir. Sploh so vsi poslaniki Turčiji priporočali, naj sprejme avstrijske ponudbe. Baje sc iiočc Avstrija odpovedati tudi pro-tektoratu nad katoliškimi Albanci. Sporazum z Avstrijo bo moral šc odobriti parlament, v katerem pa ima veliki vezir večino.
V Belgradu so zdaj hujše udarjeni, kakor čc bi bili izgubili bitko. Ministrski svet jc sklenil storiti vse, kar jc v njegovi moči, da prepreči turško-avstrijski sporazum. Nekdo ic celo predlagal, naj Srbija Turčiji ponudi več kakor Avstrija. Denar bi Srbi dobili seveda v Londonu. Kralj Peter šteje ure svojega vladanja. Če se doseže med našo monarhijo in Turčijo
sporazum,, bo moral srbski kralj udariti. Tega pa mož ne bo rad storil. Baje knez Nikita črnogorski ni nič kaj navdušen za vojsko z Avstrijo. Edini up Srbije je zdaj debeli stric Edvard, oziroma perfidni sir Gr.ey, ki bo brezdvomno za hrbtom ostalih diplomatov zopet spletel novo intrigo. Sicer pa je,, kakor poroča večkrat dobro informirani krakovski »Čas», avstro-ogr-ska vlada velevlastem naznanila, da bo Avstrija v slučaju, da vderejo v Bosno srbske čete,. Srbijo zasedla, ne da bi mislila na trajno okupacijo.
Turške vojne priprave proti Bolgariji in Srbiji.. Skoplje, 11. jan. V Soliuto je polno vojnega materiala, katerega odpošiljajo proti bolgarski meji v novipazar-ski sandžak. Kosovska divizija je dobila brzostrelne topove. V Krivolaku so izto-vorili 43 vagonov topov in municije, ki se odpelje na bolgarsko mejo. Ceste proti Bolgarski se neprestano popravljajo, turški generalni štab posveča osobito pažnjo trikotu Cerevo Selo, Štip, Ku.nanovo, ki je najbolj izpostavljen eventualnemu bolgarskemu prodiranju.
Srbske čete za Bosno. Skoplje, 11. januarja. Srbski konzul v Skoplju, Ba-iugdžič, ki ima velik vpliv na mladoturški odbor, je dosegel, da je turška oblast izpustila iz zapora srbskega četovodjo, velikega roparja Skopljanče, ki ima organiziranih 18.000 ljudi. Skopljanče bo baje s temi junaki udri v Bosno.
Nemiri v Sandžaku. (Od našega bel-gradskega dopisnika.) B e 1 g r a d , 11. januarja. Razmerje med tukajšnjimi Srbi iu Turki ie zelo napeto vzlic temu, da se celo skopeljski mladoturški odbor prizadeva napraviti mir med sosedoma. Turki groze Srbom, da jih pokoljejo, Srbi pa so v znak protesta zaprli svoje trgovine. Srbi so oboroženi z avstrijskimi Wendlovimi puškami, katere je Avstriia svojčas podarila Črni gori.
Ženske za vojsko. B e 1 g r a d, 11. januarja. Žensko patriotsko društvo v Šab-cu je poslalo vojnemu ministru prošnjo, naj porabi ženske za uradnice v vojaških pisarnah, skladiščih, preskrbovališčih itd., da bo število moških v vojski večje.
Kako je brez Avstrije! P le v 1 j e, II. jan. Za časa avstrijske okupacije so mesta v Sandžaku dobila lepo moderno lice. Zdaj pa, ko so se naši vojaki odstranili, je ves trud namah uničen. Po lepih parkih se šetajo — svinje in ovce. Baierji so zdaj mlakužni, sploh vse zanemarjeno.
Potres o Južni Ml.
(Najnovejše vesti.)
Ogenj na rešilni lad^I.
Neapolj, 13. januarja. Na parniku »Scilla«, ki je vozil obleko in živila v Alessino in Reggio, je nastal požar. Bržkone se je samo o dsebe vnelo živo apno, ki ga je vozil za razkuževanje. Večina živil je uničena. Parnik se je moral ustaviti. Z mnogim trudom so ogenj pogasili.
Rešitev triletne deklice.
Reggio d i Calabria, 13. jan. Včeraj opoldne je poročnik nekega pešpolka s pomočjo dveh ognjegascev rešil iz razvalin triletno dekletce živo in nepoškodovano.
V Messini.
Messina, 13. januarja. Vreme ie skrajno neugodno. Dežuje kakor iz golidc. Potresni sunki se ponavljajo. Dne 11. t. m. ob 4. uri in pol in ob 7. uri in en četrt je dvakrat močno streslo. Ljudstvo se je sedaj že navadilo na to. Mestne matice o rojstvih in porokah so uničene, duplikati pri sodiščih pa menda nepoškodovani. Vojno sodišče bo v četrtek in petek sodilo 14 oseb, obdolženih tatvin in ropanja. Med obdolženci ni nobenega vojaka. Včeraj niso našli nobene žive žrtve v razvalinah. Italijanski in inozemski pomožni odbori pridno delijo hrano in obleko.
Parlament.
R i m. 13. januarja. Včerajšnje seje senata sc jc udeležilo 183 senatorjev. Predsednik jc pozdravil vojvodo od Aoste, ki se je zahvalil. Po kratki debati je senat odobril zakonski načrt o pomoči krajem, prizadetim vsled potresa, kakor jc zakon sprejela zbornica poslancev. Kralj je zakon takoj sankcioniral in večerni uradni list ga je že razglasil.
Izrazi sočutja in podpore.
R i 111, 13. januarja. Sočutje je izrazila francoska kamora, v kateri je govoril starostni predsednik Passy. V nemškem državnem zboru je naznanil predsednik, da jc brzojavno izrazil italijanski komori so-žalje. Kralj Viktor Emanuel se poda z bro-dovjem v Portmouth, da se osebno zahvali kralju Edvardu in angleškemu narodu za pomoč žrtvam potresa. Nemški pomožni odbor, ki mu jc pokroviteljica nemška cesarica, ic nabral žc 2 in pol milijona lir podpor. Španski komori jc predložil finančni minister načrt zakona, da sc da-
ruje žrtvam potresa 200.000 pezet (190.000 Kron) podpore.
Desetleten deček .rešen.'
Reggio, 13. januarja. Dne 11. t. m. zvečer je neki ognjegasec rešil še desetletnega dečka živega iu nepoškodovanega. Izročili so ga mornarski pomožni postaji.
60 delavk mrtvih na kupu.
Messina, 13. januarja. V nekem spladišču citron so našli podsutih 60 delavk na kupu. Bile so grozno zmečkane in so že razpadale.
Življenje se vrača.
Messina, 13. januarja. Obrežje so očistili ruševin. Ob obali vozijo že razni vozovi. Ljudstvo zahteva, da se zopet uvede obratovanje z ladjami.
Vrnitev ubežnikov.
R i m, 13. januarja. Osrednji pomožni odbor je na predlog predsednika, vojvode od Aoste, sklenil, da pošlje ubežnike s Sicilije in Kalabrije v domače kraje. V to svrho je dal na razpolago pol milijona lir; za zgradbo barak je določil milijon lir. za vzdrževanje sirot pa 200.000 lir.
Zahvala italijanske vlade.
Dunaj, 13. januarja. Veleposlanik vojvoda od Avarne se je v imenu italijanske vlade ministru zunanjih poslov baronu Aehrenthalu zahvalil za pomoč, ki jo je naš cesar naklonil žrtvam potresa. Zahvalil se je tudi za sočustvovanje dvora, viade in prebivalstva.
ČEŠKA KATOLIŠKA LJUDSKA STRANKA PROTI ZAKONSKI PREDLOGI AX-MANNOVI.
Praga, 13. januarja. Češki katoliški državni poslanec dr. Horsky priobčuje izjavo proti zakonu Axmann in pravi med drugim: Izvrševalni odbor češke katoliške ljudske stranke je skupno z vsemi poslanci češke katoliške ljudske stranke natančno pretresal zakonsko predlogo Axmannovo ter izjavil, da ta zakonski načrt naravnost nasprotuje najenostavnejšim načelom človekoljubja. Lex Axmann pa krši tudi državne temeljne zakone in veljavno državno Ijudskošolsko postavo glede ustanovitve splošnih ljudskih šol; nasprotuje pa tudi značaju Dunaja kot glavnega in stolnega mesta države. Ker je lex Axmann zatajila tudi načela krščanske pravičnosti in družabne ljubezni do bližnjega, je češka katoliška ljudska stranka tim bolj ogorčena, da so ravno krščansko-socialni Nemci ta zakon predložili in sprejeli. To je člane češke katoliške ljudske stranke kaj bridko zadelo, vsled česar izjavljajo, da sprejmejo boj, ki so jim ga krščanski socialci napovedali in da se hočejo solidarno z ostalimi češkimi klubi boriti za pravice češkega naroda na Nižjem Avstrijskem.
taevae nivice.
+ Glas iz Koroške. »Mir« piše: Ce vlada prav nič ni pomišljevala, imenovati za pet odstotkov kranjskih Nemcev posebnega deželnošolskega nadzornika, dn-siravno je morala vedeti, da bo zadela na ljut odpor po celi kranjski deželi, potem je pač njena dolžnost, da imenuje za več nego pol milijona štajerskih in koroških Slovencev posebnega slovenskega deželnošolskega nadzornika. To je naša popolno-jua opravičena zahteva, v smislu resolucije na zadnjem občnem zboru političnega društva za koroške Slovence, ki je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Vlada naj Jie misli, da bomo v zahtevi po svojem šolstvu kdaj utihnili. V časih, ko ji bo najbolj neprijetno, bomo najglasneje klicali, dokler nam ne da pravic. Z velikim vese-Jjem opažamo med kranjskimi brati zadnji čas duha ostre opozicije proti vladi, katera takorekoč nam v posmeh pomaga zabijati nemškemu ljudskemu svetu v osrčju slovenske zemlje kole za vsenemški most do Adrije. Upamo, da slovenski poslanci ne bodo dali vladi več priložnosti, da bi se zanašala na njihovo popustljivost in vsled tega pospeševala res že vsako vse-nemško politično maškarado-
+ Svinjarski ton je nanovo uvedel v slovensko časopisje »Narodni Dnevnik«. Ob priliki volitev v ljubljanski mestni šolski svet. ki so izpadle za liberalce menj ugodno, izliva svoj liberalni strankarski fanatizem na neljube mu osebe in dolži nekoga »hišnega prijateljstva«. Torej jc liberalno časopisje po zaslugi te nove. navidez celjske, v resnici pa ljubljanske cu-n!e, zooet srečno prijadralo v umazane osebnosti in — laži. Vsa pošteno misleča javnost bo to vedela primerno ceniti iu odkazati temu »Dnevniku« primeren prostor, kamor njegova čedna vsebina najbolj spada. Slovenci brez razlike mišljenja ne smemo več trpeti, da bi se naša Publicistika zopet okuževala z osebnim sramntenjern v strankarske namene!
—	Volitve za trgovsko in obrtno zbornico v Gorici. Včeraj so se, kakor povzamemo iz »Edinosti«, vršile volitve za goriško trgovsko in obrtno zbornico. Udeležba je bila od slovenske strani velika, kakor dosedaj še nikdar ter se je pričakovalo na obeh straneh vspeh volitve z veliko napetostjo. Skrutinij se je vršil dopoldne in od 5. do 8. ure zvečer. Ob 8. uri se je komisija razšla, ne da bi proglasila izid volitev. O izidu varuje komisija strogo tajnost. Celo korespondenčni biro ni dobil do polnoči še nikakega poročila. Splošno pa se govori med Italijani, da so izpadle volitve za njih jako slabo- Iz teh govoric in iz simptornatičnega molka ko-m sije se splošno sklepa, da so Italijani pr. volitvah propadli.
+ Akademični slikar Markovlč, vrl Slovenec iz Rožeka v Rožu na Koroškem, je krasno prenovil romarsko cerkev Sv. Križ na Peravi pri Beljaku. Cerkev, ki je znana mnogim romarjem in čč duhovščini tudi po Kranjskem, je sedaj brezdvom-no ena najlepših na Koroškem. Veseli sc oko, ko gleda te pestre slike! G. Markovi-ča priporočamo najiskrenejc čč. cerkvenim predstojništvom, če bi imela kako slikarijo. Tudi za križeve pote in druge slike, ki jili lahko izdeluje sedaj pozimi doma v ateljeju, se priporoča. G. Marko-vič je tudi priznan portreiist, morda najboljši na Slovenskem. Ce namerava dati kdo kdaj delati kako sliko, naj se obrne nanj. Ne bo mu žal!
—	Pogreb očeta mil. g. prelata Ka-lana se je vršil danes v Stari Loki prav slovesno. Se'šio se je poleg domačih še več duhovnikov iz soseščine. Pogrebni sprevod je vodil č. g. kanonik dr. Andrej Karlin ob obilni azistenci. Med pogrebci smo opazili poleg mnogih sorodnikov tudi g- dr. Schvveitzerja in kanonika č. g. I. Suš-nika, deputacijo šolskih sester iz Marija-nišča, in dr. Počivaj blagi inož v miru na domačem pokopališču, odpočij se od svojih premnogih trudov in bridkosti! Svetila mu večna luč!
—	Monsgr. Tomo Zupan je v spremstvu svojega bratranca, g. zaspiškega župnika Ignacija Fertina in brezniških gospodov, župnika Tomo Potočnika ter kape-lana Frana Pečariča, v ponedeljek pokopal na Rodinali svojega ljubega brata, posestnika iz Smokuča Matijo Zupana. Umrli, strogo veren in naroden in po gorenjsko nevpognjen značaj v svoji bla-gosti pač ni imel sovražnika. Opravilj sedmega dne bode po rajniku v ponedeljek ■18. januarja ob 7. uri zjutraj na Rodinali.
—	Učiteljiščnik se je ubil. Ubil se je 17-letni učiteljiščnik Fran Žagar, sin župana na Žagi; p : d a I se je v ponedeljek z domačim hlapcem na lov. V gori nad domačo vasjo jc padel v kake ti« sežnje globok jarek. Ko na klicanje hlapčevo ni bilo odgovora, začel ga je hlapec iskati. Ko ga je po dolgem iskanju našel, bil je še živ. Med nošnjo domov je izdihnil.
—	Skupščina odposlancev »Zveze slovenskih pevskih društev« ne zboruje, kakor je bilo prvotno napovedano, 17. t. m., temveč v četrtek, dne 4. svečana, ob 3. uri popoludne v »Glasbeni Matici«. —
Štrajk voznikov v Trstu proglašen. Na shodu v Lonjeru so včeraj zvečer slovenski vozniki soglasno sklenili, da stopijo danes opolnoči v splošni štrajk glede prevažanja gramoza. Danes zvečer je shod voznikov v Padričah.
—	Porodil se je trgovec v Materiji vasi gosp. Milan Znideršič z gdčno Malči Skušek iz Metlike.
—	»Umorjen od zlobne roke« je dal napisati na pokopališču v Olševku na spomenik svojemu sinu Andreju Pogačarju njegov oče Ivan Pogačar. Zaradi tega napisa je tožil Ivana Pogačarja zaradi raz-žaljenja časti Janez Juvan, ki je bil oproščen pri ljubljanskem porotnem sodišču obtožbe uboja. Kranjsko okrajno sodišče je za to obsodilo Ivana Pogačarja v globo 30 kron. Zagovorništvo ob tej priliki navaja nove, državnemu pravdništvu še ne znane okolnosti pri porotni razpravi. Vz-klično sodišče jc pa obtoženca oprostilo.
—	»Pevsko In glasbeno društvo« v Gorici priredi dne 16. januarja 1909 ob 8. uri koncert v Trstu v »Narodnem domu«.
Umrla ]e v Gorici 18 let stara hčerka ravnatelja koperskega učiteljišča g. Viktorja Bežka gdčna Marija Bežck Obiskovala je III. tečaj ondotnega ženskega izobraževališča. — Umrla je v Šiški soproga ondotnega župana Burgerja. — V Gorici je umrl vpokojeni c. kr. davčni kontrolor Žiga Furlani.
—	Nesrečna smrt gimnazijskega ravnatelja. Ravnatelj katoliške višje gimnazije v Požunu, Kari Cserny, je že dlje časa bolehal na nervoznosti. Prejšnji torek dopoldne je odšel od doma in se ni več vrnil. Iskali so ga domači in policija, a zaman. V sredo zjutraj pa je neka ženska zagledala v hiši nekdanje gimnazije v dru-
gem nadstropju sedeti na oknu nekoga, ki se je v istem hipu prevrnil skozi okno na dvorišče. Prihiteli so spoznali v težko ranjenem ravnatelja Csernyja. Ko je za hip prišel k zavesti, je na vprašanje, kako je prišel semkaj, odgovoril, da ne ve. On da je bil namenjen k poduku v osmi razred. Bil je še previden s sv. zakramenti in kmalu nato umrl- Bil je izvrsten lati-nist in je spisal več latinskih del.
—	Telefonsko progo Trst-Pulj-Pazin so 11. t. m. izročili prometu. Pristojbina za pogovor 3 minut iz Ljubljane v Pulj stane 2 kroni.
—	Umrl je v Trstu Artur Umek.
Štajerske noulce.
š Shod v Trbovljah. V nedeljo 17. t. m. pride gospod državni poslanec dr- Ivan Benkovič predavat o raznih stvareh državnega zbora. Shod bo sklican kakor ponavadi, v gostilni gosp. Jagra, po domače Porošuh. Pridite somišljeniki v obilnem številu.
Mladeniška zveza. Pri Sv. Tomažu pri Ormožu se v nedeljo ustanovi mladeniška zveza. Vabimo vse mladeniče, da se zborovanja, ki se vrši pri g. F. Kosiju po večernicah. v obilnem številu udeleže.
š Umrli so v Mariboru trgovec z lesom Roman Merkl, umirovljeni žel. nad-Sprevodnik Jožef Wochein in žel- sprevodnik Alojzij Miiekl. V Marenbergu je umrl davčni kontrolor Alojzij Freund, zagrizen »Siidmarkovec«.
uu^anske noulce.
lj V socialnem kurzu S. K. S. Z. bo
jutri, v četrtek, ob pol osmih zvečer, predavanje in razgovor o temi »Materializem in socialna demokracija«. Pristop je vsakomur prost.
lj Pogreb finančnega svetnika g. dr. Ivana Mraka vršil se je včeraj popoldne ob pol 3. uri od kapelice sv. Krištofa na novo pokopališče k sv. Križu. Udeležilo se ga je mnogobrojno občinstvo, posebno je bilo uradništvo zastopano v velikem številu. Gosp. dvorni svetnik in finančni ravnatelj Kliment prišel je z gospo soprogo in z vsemi uradniki podrejenih uradov finančne uprave. Poleg tega so skazali pokojniku zadnjo čast deželni predsednik baron Schwarz, grof Chorinski, predsednik deželne sodnije Levičnik in dvugi deželno-vladni in sodni uradniki, deželni nadzornik Hubad, ravnatelj Kranjske hranilnice dr. Schoeppl, ravnatelj pripravnice g. Črnivec, kanonika Karlin in Kržič, mnogo profesorjev in drugih prijateljev in znancev pokojnika- Naj v miru počiva!
Ij »Contra bonos moreš«. Nemško gledališče v Ljubljani je na kantu. To je pokazala včerajšnja obravnava pred ljubljanskim okrajnim civilnim sodiščem. Tenorist Beno Leser-Lasario toži ravnatelja NVolfa na vzdrževanje pogodbe. Prvi tenorist jc bil mož s 120 K gaže in 10 K nastopnega honorarja, a kapelnik Miiller-Prem ga je šikaniral, mu nagajal z nalašč napačnim dirigiranjem, samo da bi ga vrgel. Bilo je to v Celju, in Leser se je brzojavno pritožil pri Wolfu, kar je ta smatral za odpoved. Pri obravnavi je Wolf milo tožil, da mu gre slaba, da 100 K ni zanj ni-kaka bagatela. Konstatiralo se je, da je omenjena pogodba contra bonos moreš, ker daje ravnatelju pravico, brez vzroka odpustiti igralca. Obravnava se je preložila v svrho zaslišanja prič, a že sedaj se je opazilo skoraj vse nemško operno osobje je bilo navzoče in vse proti Wolfu da je v nemškem gledališču še marsikaj - contra bonos moreš. Wolf je razpravi priznal da ima Leser imeniten tenor, a da ga ne mara več imeti na odru, ker mu je napravil v sedanjih slabih časih preveč skrbi. Leser ima zelo dobro pogodbo z nekim glediščem v Nemčiji, a prej si mora pridobiti rutino na manjših odrih. Zanimiva bo razprava 19. t. m. ob pol -4. popoldne, ko se bo razpravljalo pred okrajnim sodiščem o tožbi, ki jo ie proti Lcserju vložil kapelnik Miiller-Prcm.
Ij Potresni sunek smo čutili v Ljubljani danes zjutraj opolu Vi'2. Iz Rima smo danes dobili brzojavko, da so ob % na 2. danes zjutraj čutili potresni sunek v Bo-logni, Genovi in Milanu. Druga brzojavka, katero smo dobili popoldne pravi, da so ob 'Vi na 2. uro danes zjutraj čutili močan potresni sunek v vseh gornjeitalijanskih krajih. V Benetkah, Veroni in Padovi jc prebivalstvo prestrašeno bežalo na ceste. Škode potres ni povzročil. Tudi v Inomo-stu in Merami so danes zjutraj čutili potresne sunke.
lj Socialno demokraška stranka namerava baje vzeti v najem »Hotel Staut Wien«, da bodo ondi imela vsa socialno deniokraška društva svoje lokale.
Ij Na mestnem drsališču pod Tivolijem svirala bode jutri 14. t. m. od pol 3. do 4- ure popoldne »Slovenska filharmonija«.
lj Nezgoda na električni železnici.
Karambol je bil sinoči na Karlovski cesti. Ko je peljal hlapec Jožef Vrhove po tiru električne železnice, mu pridrdra nasproti električni voz. Ker se Vrhove ni mogel s svojim vozom tako naglo ogniti, sta trčila z električnim skupaj in se pri tem k sreči ni zgodilo drugega, kakor, da se je ubila samo ena šipa.
Ij Umrli so: Marija Smrekar, bra-njevka, 91 let, Karlovska cesta 7; Ivana Colja, želzn- mojstra hči, 7 mesecev; Ma-kso Gregorič, železu, mojstra sin, 3 leta; Mihael Škerjane, zidar, 57 let; Valentin Tominc, zasebnik, 29 let; Anton Valant, strojevodja v pok, 60 let; Marija Arh, go-stilničarka, 92 let, Pred Škofijo 15; Helena Amon, usmiljenka, 48 let, Radeckega cesta U; Alojzij Eržišnik, sprevodnik, 44 let: Anton Gorjan, trgovčev sin, 9 let; Josip Lapotnik, kolar, 48 let.
lj Društvo strojnikov. Krajevna skupina »Ljubljana in okolica zveze avstrijskih strojnikov« je imela v nedeljo 10. januarja v hotelu Štrukelj v Ljubljani svoj letni občni zbor. Referent Zirovnik je poročal o stanju strojnikov in o reformi izpitov za strojnike. Sedanje določbe so tako zastarele, da niso več mogoče, ker so še od časa Marije Terezije! In to naj bi bila skrb za javno varnost, ker se vsakega pripusti k skušni ali ima za to po-volj prakse ali ne. Temu se strojniki odločno upirajo. V c. kr. ministrstvu za javna dela se je obljubilo, da se bo ta reforma preosnovala. Sprejete so bile tozadevne resolucije za nujno zboljšanje takega položaja. Na občnem zboru so sc volili v odbor naslednji gospodje: Ivan Zirovnik. predsednik; Karol Šarbort, namestnik; Hermanu Weibl, blagajnik; Tomo Vojno-vič, namestnik; Ante Justin, tajnik; Erau Klančnik, namestnik; Leopold Rozman m Ante Ehrlich, revizorja.
Ij Mizarski pomočniki pri g. Simonu Praprotniku v Jenkovih ulicah štev. 7 so danes zjutraj pustili delo in odšli. G. Pra-protnik trdi, da so to storili brez vzroka-Stvar se bo še pojasnila in bomo takrat o tej stavki še poročali.
Ij Pravda Turk-Bončar-Hauptni:inn. Pri današnji prizivni obravnavi na dež. sodišču je bila potrjena prvotna kazen g. Ad. Hauptmarina na podlagi tega, ker je nova Hauptmannova priča potrdila, da je gosp. Hauptmann res rekel gg. Turku iu Bon-čarju, da so »barabe«.
Ij Skivači, pozor! V zadnjem času se jc začel pod Tivolijem prav živahno razvijati skivaški šport. Stvar bi bila sama ,na sebi popolnoma v redu, ko bi se ta za Ljubljano novi šport vršil v primernih mejah. To pa se žal ne godi, ker skivači se vozijo kar navprek ne meneč se za peš-pota, s katerih je dal mestni magistrat ob ne majhnih stroških skidati sneg. Pri drča-nju se nakopičeni sneg ruši nazaj na pot, ki postane neporabna za sprehajalce; pa tudi gozdni nasadi, zlasti mlade smrečice, trpe mnogo škode, čc se na nje ne pazi-Skivače torej nujno pozivljemo, naj pri svojem lepem športu vpoštevajo nekoliko več previdnosti in obzirnosti.
Potres v Severni Ameriki.
Iz Bellinghama (Washington) brzojav-Ijajo: Uradna poročila poročajo, da jc na celi severnozahodni obali bil močan potres. V Port To\vsendu so poškodovane strehe in okna, vodovodne cevi so počile, voda'je preplavila hiše. Gora Mount Bak-ker, o kateri se je mislilo, da je ugasli ognjenik, že nekaj časa zopet bluje.
Oborožha topništva dovršena.
Dne 12. t. m. je dobilo naše poljska topništvo, ki ima zdaj vsepovsod brzo-strelue topove, tudi v polni me/i zanje potrebno strelivo.
Telefonsko In brcoiaunn poročllD.
MINISTRSKI PREDSEDNIK BIENERTI1 BOLAN.
Dunaj, 13. januarja. Ministrski predsednik Bienerth je že dva dni v postelji. Zdravnik je konstatiral influenco ter je odredil, da bolnik ne sme pred pojutrajšnjiiu zapustiti sobe.
POSLANEC ZAGORAC.
Zagreb, 13. jan. Poslanec Zagorac jc priobčil več člankov proti hrvaško-srb-ski koaliciji. Saborski klub hrvaške stranke prava je to obžaloval in ker Zagorac ni prišel h klubov i seji, je klub izjavil, da smatra, da je Zagorac prenehal biti član saborskega kluba hrvaške stranke prava.
ULT1MATUM BOLGARSKE TURČIJI.
Solun, 13. jan. Turške oblasti javljajo, da se Bolgari mrzlično pripravljajo za vojno. Spravljajo topove na meio in jo utrjujejo. Bolgari v Macedoniji so pričeli
izzivati, iz Skoplja poročajo, da se ondi boje, da bo Bolgarija, ki na meji zbira vedno več vojakov, poslala Turčiji ulti-matum za pripoznanje Bolgarske za kraljevino.
SRBSKE NADE.
Dunaj, 13. jan. Srbski minister Milovanovič se je izjavil napram nekemu dopisniku: Sporazumljenje med Turčijo in Avstrijo je dobro znamenj«, da bo Avstrija sedai nastopila pot, po kateri bo odško-dovala interese, ki so bili vsled aneksije Bosne in Hercegovine oškodovani. Naše stališče je neomajano tako, kakor sem je označil v svojem govoru: bosansko vprašanje je srbsko in evropsko vprašanje. Ce se sporazume Avstrija s Turško ni tangi-rati niti prvi niti drugi del tega vprašanja.
TURČIJA NI SPREJELA AVSTROOGR-SKE PONUDBE?
Belgrad, 13. jan. Iz verodostojnega vira se zatrjuje, da nikakor ni res, da bi bila porta že sprejela avstroogrsko ponudbo glede odškodnine. Z uradnim obvestilom velikega vezirja se je doseglo le načelno podlago za nadaljna pogajanja, ki se bodo šele vršila. Veliki vezir je predložil menda že danes sklep ministrskega sveta parlamentu ter pri tem zahteval zaupnico. Pravosodni minister, mladoturk Rešid-bej jc proti sprejetju ponudbe.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA POTRESNEM OZEMLJU.
Cantazaro, 13. jan. Po noči od 11. do 12. t. m. sta pri postaji Soveratc Marina trčila osobni vlak iz Reggia s tovornim iz Cantazaro-Marine. Dvanajst oseb je poškodovanih. V osebnem vlaku so bili ubežniki iz Reggia.
OBOROŽEVANJE SRBIJE.
Belgrad, 13. januarja. Vojni minister je poslal na Rusko drugo komisijo, ki na- ! kupi 1200 konjev za srbsko poljsko topništvo. 'Te dni odpotujeta tudi komisiji na Francosko in v Belgijo, da sprejmeta tam naročeno strelivo.
NOVI SRBSKI KABINET.
Belgrad, 13. januarja. Pašič in Milovanovič se pogajata za sestavo novega srbskega kabineta.
SRBSKO POSOJILO NA ANGLEŠKEM.
Belgrad, 13- januarja. Srbija je dobila na Angleškem posojila 30 milijonov frankov ter ji je sedaj mogoče poplačati vse vojne dobave.
POLITIČEN UMOR V SOLUNU.
Solun, 13. januarja. Na cesti sta dva pristaša makedonske vstaške organizacije Sandanskega ustrelila načelnika konstitu-cionalnega kluba Dušana Petra. Morilca sta pobegnila. Predsednikovi spremljevalci so bili ranjeni od revolverskih kro-gelj.
NOVI POTRESNI SUNKI.
Benetke 13. januarja. Nocoj sta bila tu dva močna valovita potresna sunka, in sicer ob eni uri in ob treh. Ljudstvo je prestrašeno bežalo na obal.
Tropea, 13. januarja- Dne II. ob četrt na 8. uro zvečer so bili tu močni potresni sunki, ki so zlasti v loppolu pri Nicoteri napravili mnogo škode na poslopjih. Dnč 12. t. m. zjutraj je bil v Tropei močan sunek. ki je bil podrl eno hišo, ki je pokopala 6 oseb. Rešili so samo neko žensko.
NESREČA V AMERIŠKEM RUDNIKU.
New York, 13. jan. Iz Bluefielda (vzhodna Virginja) poročajo dodatno, da so se v premogovniku v Lickbeanchu uneli plini. Eksplozija je ubila okolu 100 rudarjev.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, »red. zračni tlak 736'0 mm
12
13
£■• opi-■ovid|.
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
Sttnjc b»ro-mitr> v mm
733 0
Temperaturi
po Cclil|u
Vetrovi
Nebo
— 3 3 sr. svzh. I oblafno
33 0 32-7
—	4 8 j sr. ssvzh. del. jasno
-	l-5 j sl. svzh. I sneg
1«E s ° i
oo
Srednja včuajšnja temp. — 6 6«, norm. — 2 6\
TRŽNE CENE
Cene veljajo /.< ill Budimpešta 13 januarja
Pšenica za april	12 66
Pšenica za oktober 1909. .	. . 10*78
Rž za april I. 1909	10 08
Oves april .	8 53
Koruza za maj I. 1900	. 7 25 Efektiv 10 ceneje.
Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Če ste bolni, morate takoj iskati pomoč, kajti zanemarjena bolezen je tem hujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženje, pomanjkanje teka, hripavost, nočni pot, slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi, ne čakajte, ampak naročite si takoj Orke-nys Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj, pomirja kri, lahko pretrga sliz, ustavi nočni pot, poboljša tek, poveča telesno težo, olajša dihanje, odpravi zaspanost in za-brani razvoj bolezni. Če naročite eno steklenico za poskušnjo za 3 K, eno veliko steklenico za 5 K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na »Apostel-Apotheke«
Potrtega srca javljava, da je najina preljuba sestra
Noter Bernardo RaKtelJ
uršullnka v Ljubljani
po dolgi in mučni bolezni, sinoči 11. januarja mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjce se bo vršil v sredo iz uršulinskega samostana.
V Ribnici, 12. januarja 1909.
Leopold in Helena Raktelj.
Ako kašljate,
6e ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, kaže to, da ste se
prehladili ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo
Orkeny-jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica tirkeny-jev lipovega medu (sirupa) stane K 3-—, velika steklenica K S» ,3 steklenice poštnine prosto K 15»— po po\zetju ali če se pošlje denar naprej.
Glavna zaloga za Avslro-Ogrsko: Lekarna pri
.Apostolu', Budopeštfl, Josefsrlng 64,
Depot 30.	3058
Domske jopice iz kožuhoulne m s Kožuhoulno podložene
91 3 2
70% ceneje
Ans eJKo skladišče oblek 0. BERNATOVIČ Llubllana. Glavni trg 5.
Absolutno csnlevnrne
blagajne
jekleno-oklopne blagajne in kasete ponudi starorenomirana tovarna za blagajne
Jan. Lange
DunoJ, XVIII/], UIMger Giirtel štev. 7.
Telefon 21485. 3157 26 5 Ceniki zastonj. Dobavitelj domnčih hranilnic. 1£3t
K! Prvo slovensko !!
c. Kr. oblastveno potrjeno 1» 95 ucilisca za /trojno risanje
branja *3esifi
Ljubljana, »ari trj it. 28.
se tnill kroj po životnl meri. O
I Dež. lekarna pri,,Mariji pomagaj"
. Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven cesarja Franc Jožefovega jubil. mostu
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje H£pS£
ljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
Tanno = chinin tinktura za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	2700
Slovita Melasine astna in zobna
vnHa delule Zborno proti zobobolu In gnji-VUUfl |0bi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po ra?nih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po poŠti vsak dan dvakrat.
NARODNO PODJETJE!
Goriška tovarna mila (A. Gabršček)
izdeluje vse običajne vrste čistilnega mila. Priporoča pa v prvi vrsti najboljše pralno milo:
Koza s solncem (Caprasole),
ki se prodaja v korist in z znakom	44 5—i
družbe sv« Cirila in Metoda-
Cene konkurenčne, izdelek 1. vrste. Svoji k suojim! Podplrojmo domočo industrijo!
3114 8-8
na Vrhniki St. 182, pripravna za trgovino ali obrt, z dvema velikima kletima se ppoda pod ugodnimi pogoji iz proste roke. Več se poizve ravnotam. 3241 9
¥ 25 let star, slovenskega in nemšk. jezika zmožen, želi vstopiti v službo kot
hifinik ali oskrbnik na kaki graščini. Naslov pod šifro „hi6nik št. IOO",
Kranj poste restante.	40 3—2
V najem se da takoj za več let tako 53	imenovana	3-2
z zemljiščem ali brez zemljišča; več se poizve pri O. Lavtižarju v Kranjski gori.
Slovenske gospodinje!
Ako se ravnate po geslu „Svoji k svojim", tedaj ne kupujte več kavine primesi (cikorije) iz nemških tovarn, temveč samo
»Zvezdno" ei^orijo
ki jo izdeluje
_ „Prva jugoslovanska
tovarna za kavine surogate" v Ljubljani.
Zavrnite odločno podobno nemfiko blago in zahtevajte pri svojem trgovcu, naj vam da slovensko
„ZL>ezdno"ei^orijo
Svoji k svojim!
Varstvena znamka.
Svoji k svojim!

Podružnice Sollet, Cclovcc In Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2	Podružnice Spljet, Celovec ln Trst
	sprejema vloge na knjižice in na te- JH | /O/ koči račun ter je obrestuje po čistih /2/0 Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.	
- Delniška glavnica -K 3.000.0001		Rezervni lond K 300.000.