Sedanji čas
SEDANJI čas je čas akcije. Večja doslednost in revolucionarnost. Politiko, ki smo jo za-črtali že zdavnaj, je treba uresničevati v živ-Ijenju, v praksi. Za to gre.
Imamo dobre dokumente, resolucije, skle-pe, le da jih doslej marsikje nismo speljali v akcijo. Sklenili smo, da se v družbi, kjer gradijo socializem, socialme razlike ne smejo večati. Pa so se. Sprejeli smo resolucijo o odgovornosti nosilcev družbenih funkcij, ven-dar neodgovornosti z njo nismo zmanjšali. Odločili smo se za gospodarsko reforrno, a inflacijskega toka s tem nismo zadržali. Be-sede so se razhajale z dejanji. Ob tem so ljudje postajali malodušni, ndkateri nezado-voljni, drugi celo naveličani. Vendar je v lju-deh ostajala potencialna revolucionarna sila, ki jo je bilo treba spodbuditi in sprostiti. To je storilo pismo predsednika ZKJ tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ.
Tudi v Sloveniji se stvari obračajo na bo-Ije. »Prelomnico« pomeni 29. seja CK ZKS, ki je obračunala z dvojnostjo v slovenskem političnem vrhu. To je bil hkrati obračun z zametki pogledov in celo teženj, ki so odha-jala vstran od revolucionarnih ciljev našega komunističnega gibanja.
Ko so na 31. seji CK ZKS pregledali, kako organizacije in članstvo ZKS uresničujejo sklepe 29. saje, so lahko ugotovili, da jebilan-ca ugodna. Revoilucionarno razpoloženje de-lavskih in drugih množic se postopoma, a za-nesljivo steka v zdrav družbeni tok. Tisto, kar marsikje leta in leta ni bilo mogoče pre-makniti z mrtve točke, se sedaj spreminja hitreje, z manj odpora. »Pri nas je po pismu vse drugače,« so mi dejali delavci v nekem šišenskem podjetju. »Vodilni nam raje pri-sluhnejo in tudi upoštevajo naše pripombe, predloge in kritiko. V preteklosti taka kritič-na in samokritična razprava ni bila mogo-ča ...«
Ljudje pozdravljajo zahtevo po krepitvi moralne trdnosti Zveze komunistov. Ceprav se zavedajo, da živi večina komunistov pošte-no, od dela svojih rok, terjajo, da gredo iz Zveze komunistov vsi tisti posamezniiki, ki ne sodijo vanjo — moralni pokvarjenci, se-bičneži, taki, ki se pehajo samo za lastne ko-risti in so jim interesi drugih malo mar. Prav je tudi, da poostrimo davčno nadzorstvo in da vgradimo v sistem takšne obrambne me-hanizme, ki bodo onemogočali bogatenje mi-mo dela, s špekulacijami in krajami. Čeprav je jasno, da komisije za ugotavljanje izvora premoženja ne morejo delati čudežev, pa bi ljudje le radi, da bi kmalu prišle pred jav-nost s prvimi bilancami. Tudi naša, šišenska. Pri tem jim moramo pomagati vsi. Saj takih, ki so si nagrabili veliko premoženje, ni tako veliko. Vsi jih tudi poznamo. Treba jih je samo poklicati, naj povedo, od kod jim takš-no bogastvo.
Kdor misli, da bo lahko še naprej živel v zavetju, se moti. Vsak, ki s samovoljo zavira razvoj samoupravljanja, ki slabo gospodari, ker neodgovorno razmetava družbena sred-stva itd., bo prej ko slej prišel na prepih kri-tike. Nihče se ne bo mogel izogniti delavski kontroli, ki se čedalje bolj krepi. Če je kje danes še v zametkih, bo jutri že močna, ne-pogrešljiva sestavina samoupravljanja. Te-meljne organizacije združenega dela niso ni-kakršna »politična modna muha«, temveč po-goj pravega samoupravljanja, speljanega od temeljnih enot do vrha — federacije. Z njimi ne bomo drobili gospodarskih potencialov, kaikor nekateri mislijo, temveč jih bomo po-stavljali na nove, trdnejše temelje. Temeljne organizacije združenega dela bodo omogočile novo, to je samoupravno integracijo.
V leto 1973 stopamo samozavestni, prepri-čani v zgodovinski pomen odločitev, ki jih pripravljamo. To bo leto, ko bomo dobili no-vo ustavo — človekovo, samoupravljavčevro ustavo. To bo leto naporov za stabilizacijo našega gospodarstva. V letu, v katerega smo pravkar zakoračili, bomo vgradili v sistem zaponnice, ki bodo praprečevale razne moral-ne in druge deformacije. In ne nazadnje — to bo leto temeljite preobrazbe Zveze komu-nistov, ki mora bolj kot doslej koreniniti y svoji socialni, razredni, to je delavski bazi.
M. Vilhar: »Šiškarji« — metalizirana terakota