Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja URfcDNiSTVO IN uprava PTUJ PRtStRNOVA ULICA » — TELEK>N >ItV IM - CtKOVNJ RAČUN PRI NARODNI BANKI PODRUŽNICA »>rUJ STtV »4^-1-20« - UReJUJt URtONlSKl ODBOR - ODGOVORNI RFONIK J02t VRABl - ROKOPISOV Nb VRAČAMO - TIS»A MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU ItTNA NAROČNINA 5QC DIN POllFTNA 250 DIN. ČETRTLETNA 124 DOV §tev. 10 — Letnik VIII. PTUJ, 11. marca 1955 pn^tnm« oia<^na • eot«vjrn Cena din 10.— O naši zunanji politiki Pred kratkim je pfredsednik Tito v Zvezna ljudski skupščini ^ V veldkem ekspozeju pt^jasnil zu- nanjo politdl^ naše države. Predvsem je poudaril, da sloni zunanja politika Jugoslavije na načelih Ustanovne listine OZN, na ohranitvi miru, na mirnem mednarodnem sodelovanju, na spoštovanju enakopravnosti med državami, na ne.vmešavanju v notranje zadeve drugih narodov, na miroljubnem obravnavanju' mednarodnih zadev preko OZN ; in njene pomoči, na odločnosti, i da ohranimo neodvisnost naše i dežele, na prizadevanju, da bi ; obvarovalj človeštvo nove voj- j ne, na aktivnem odporu proti i zaostritvi in naraščanju medna- rodne napetosti, na koncepciji aktivne koeksistence z državami | z različnim družbenim redom, ker je to edini izhod", da se ognemo novi svetovni vojni. Potem je predsednik republi- ke govoril o nevarnosti more- bitne atomske in vodikove voj- ne, ki bi ogrožala obstoj člove- I štva. Zagovarjal je stališče, naj : bi atomske energije ne uporab- ljali kot sredstva za zastraše- vanje in uničevanje, marveč za razcvet in blaginjo ljudi na sve- tu. Poudaril je, da smo mi za uporabo atomske energije samo v mirnodobne namene ob učin- koviti mednarodni kontroli, ki bi onemogočila zlorabo te znan- stvene pridobitve. Predsedmk Tito je govoril tu- di o naših naporih, da bi atom- sko energijo izkoriščali v mirno- dobne industrijske namene. Re- kel je, da imamo dovolj surovin za izkoriščanje atomske energije in da se lahko neposredno loti- mo priprav za njeno proizvod- njo. Predsednik republike se je zavzel Za enakopravno medna- rodno sodelovanje na tem pod- ročju, da bi človeštvu koristili velikanski novi viri blaginje, ki jili nudi atomska energija. Na- stopil je proti umetnemu pri- krivanju atomskih slcrivnosti Predsednik Tito se je v eks- pozeju dotaknil raznih teženj v mednarodnih stikih, ki forsirajo razcepitev sveta na nepomirljive bloke in ki ne prispevajo kon- struktivnih naporov za razvija- nje miroljubnega sodelovanja. Zlasti obširno je govoril o poli- ! tiki miroljubne koeksistence na svetu, kakor tudi o aktivnem in vztra,inem delovanju proti raz- delitvi sveta na sovražne tabo- re. Poudaril je, da se politika •Jugoslavije v katefem koli med- I narodnem vprašanju In nasproti ■ kateri koli deželi kakor v pre- teklosti tako tudi sedaj ravna Po načelih miroljubne koeksi- j stence. j Potem je predsednik Tito ana- liziral uspehe naše zunanje po- litike v minulem letu in posebej poudaril ustanovitev Balkanske zveze, ureditev tržaškega vpra- šanja, normalizacijo stikov s SZ in vzhodnoevropskimi deželami, upostavitev tesnega sodelovanja s Turčijo in Grčijo med obiskom v teh deželah in na koncu po- tovanje v Indijo in Burmo, ka- terega sadovi so po sAx>jem po- menu presegli okvire naših kon- kretnih odnosov s tema država- ma. V drugem delu ekspozeja je predsednik Tito pojasnil vpra- šanja naše zunanje trgovine in opozoril na pomanjkljivosti v njej ter na možnosti njenega bo- dočega razvoja. I (Po »Ljudski pravica«) Ce bi 'izvzeli velik odmev, na katerega je naletel ek'-'poze predsednika Tita v Zvezni Ijud- ' ski skupščini o zunanji poltiki naše države, so bili na medna- rodnem področju zadnji dnevi glede pomembnejših dogodkov bolj skopi. Vsekakor pa so dogodki, kot je egiptovsko-izraelsk: incident, ko je bilo s strani Izraelcev ubHh nekaj desetin egiptovikih prebivalcev, dogo- dek, ki ga moramo upoštevati pri^ ocenjevanju situac je na Bližnjem vzhodu. Ta prostor pa nima slabe točke samo v izraei- sko- egiptovskem sporu, ki traja že leta, temveč tudi v štev Inih drugih problemih, katerih eden je turško-iraški pakt, kateremu z vsemi silami nasprotuje Egipt, ki v. njem kot v bUžnjevzhodni *EOS* organizaciji vdi nasprot- nika svofi koncenciji o »nevtral- nem bloku na Bližnjem vzhodu«, katerega vodilna s'la bi rad po- stal. Znak noveg-a stanja v tem in širšem azijsko-afrfškem prostora, ki je začel vse bolj zavestno in z določenimi nameni (Azijo Azij- cem - Afr ko Afrikancem!) terjati svoj vstop v krog popolnoma ne- odvisnih narodov, je tudi bodoča azi j s k o - ai r iš k a k oni e. renca, k' bo v začetku aprila v Bandungu. Dejstvo, da na to konterenco nista bili povabljeni Avstralija in Nova Zelandija, ki se tud: nahajata na tem pod- ročju, je vzbudilo na Zahodu očitke, da bo ta konferenca 'a- mo »tribuna narodov obarvant j kože proti belim ljudem'^ in kot faktor, ki nastopa proti kolon'- . alizmu, privesek politike vzhod- nega bloka. i Ker smo že na tem področju, j poglejmo, kam se je premaknila ; oziroma al: se sploh je zganila zadeva okrog F o r m o z e. Situacija je na tem področju, v pričakovanju uspeha prizadeva- nja nekaterih diplomatskih kro- gov, da b: se sklicala širša med- narodna konferenca s prisotnostjo Cang Kaj Seka ali brez njega, in ki bi skušala reš:ti to vprašanje nekoliko umirila. Vendar po do- slej znanem v tem prizadevanju niso bii še doseženi pomembnej. i ži uspeh' in je to vprašanje še ; vedno odprto. I Ob koncu še nekaj besed o j zaključku ankarske konference, \ na kateri so ustanovili Balkan- \ i ko posvetovalno skup- ščino Jugoslavije, Turč:je in ■ Grčije, katere temeljna načela govore o tej ustanovi kot o or ■ \ ganu, ki bo imel nalogo prouče- i vati vsa sredstva, ki b: lahko bila o prid proučevanju medse- ' bojnih odnosov držav-podpisnic i s smotrom ohranitve miru, zaščite ; tkupnih interesov tn ustvarjanja blaginje narodov pogodbenih dr- i žav. i V tef skupščini bo zastopalo u^ko državo-podp snico po 20 poslancev iz vsake narodne iJtupščine države.podpisnice. I Cangkajšek: »Stric Sam, tvoja letala in topovi so mi edina uteha na tem tesnem pro štoru ...« Za zk®Ivšrn|e tol fe petrebno zemro kemično raziskati Tloenanstvo ali pedologija po- staja vedno bolj važna veda, ki podrobno raziskuje tla in daje kmetovalcem navodila, kakšna gnojila naj uporabljajo, da bo zemlja čimbolj rodovitna. Zna- no je, da marsikateri kmetova- lec ni dosegel z umetnima gno- jila zaželenega uspeha, ker niso bila dobro izbrana in tudi ni bi- la potrošena ustrezajoča količi- na. Mnogi kmetovalci so se za- čeli živo zanimati za sestav nji- hove zemlje, zato so začeli poši- ljat,- vzorce zemlje v laboratori- je na pregled. Na pobudo Okrajne zadružne zveze v Mariboru je bil p»ri In- štitutu Za sadjarstvo ustanovljen laboratorii za raziskovanje tal. Vodi ga izkužen kemik, ki je že več let predavatelj na Kmetijski 5?rednj^ šoli in se ves čas peča s kmetijsko kemijo. Kak(0 se izvrši analiza zemlje? Kmetovalec, ki želd kemično sipoznati, kakšna je njegova zemlja, zato da bi dosegel višji hektarski donos, mora izpolniti posebno vprašolno polo in jo priložitd vzorcem zemlje. Ta po- la je nekakšen popdsni list zem- lje, iz katerega izhajajo prav za- nimivi podatki. Opisano je, iz kakšne parcele je vzorec, ki gre v kemično razi^ovanje. Ni vse- enp ali je to pašnik ali njiva, sadovnjak ali vinograd, kakšne kulture so se meijavale v zad- njih letih na določeni njivi, kakšna je lega, n. pr. prisojna, osojna, senčna, bregovita itd.; kakšna so tla: lahka, težka, kamnit^ vlažna, zamočvirjena itd.; kakšna je zemlja v globini: kamnita, prodnata, suha itd.; kakšno je bilo do sedaj gnoje- nje. kakšni so bili obu- do okrajnega odbora SZDL in ob pomoči Okrajnega ljudskega od- bora Ptuj ženam-aktivistkam z ptujskega okraja prirejen slav- nosten sprejem, ki so ^ g^a po- vabljene žene iz vseh predelov okraja tudi udeležile. Predsednik Okrajnega odbora SZDL tovariš Jože Tramšek in predsednik OLO Ptuj tov. Lojze Frangeš ter pred- sednica Okrajnega odbora Zveze , ženskih društev tov Kristina Se- j pec so v kratkih nagovorih česti- tali ženam za Praznik žena ter • jim želeli tudi v bodoči borbi za j uveljavitev enakopravnosti žena j v svetu in za še večje udejstvo- i vanje žena v našem družbenem ; življenju mnogo uspehov. j Letošnje praznovanje v mestih J in na podeželju je potrdilo, da so žene osvojile 8. marec za Dan žena in da ga bodo leto za letom obš rneje proslavljale ter ob tem dnevu manifestirale skupno bor- bo vseh žena na svetu za mir, za mimo in prijateljsko sožitje med narodi za zmanjšanje oborožitve in odpravo vojnih nevarnosti. iako bo odmer eno dohod- ninci zo leto 1955? Pred kratkim je gosx>odarski odbor Izvršnega sveta LRS raz- pravljal o odmeri dohodnine od kmetijstva za 1 1955, Id bi naj praviloma bdla sporočena kmeto- valcem v začetku leta. Na po- budo tega odbora so namreč okrajni ljudski odbori izdelali nove lestvice za ugotavljanje katastrskega dohodka. Te ntove lestvice pa za letošnjo odmero še ne bodo uporabljene, ker bi to terjalo ogromno dela saj je v Sloveniji okrog 4 milijone parcel, bo^ pa uporabljene v vseh primerih, ki so nasitaOi te- kom leta 1954, to se pravi, pri s;fseh premoženjsko pravnih spre- membah, pri vseh spremembah po prijavi spremembe kultur, da- lje v primerih, ko t>i odmerjena dohodnina, ugotovljena na pod- lagi katastrskega dohodka v 1954 odstopala za 30 ali več od- stotkov od odmere v letu 1953, v vseh primerih, ko bi morale na osnovi zveznega odloka o iz- rednih popravkih dohodnine iz kmetijstva biti spremembe pri- javljene v letu 1954, pa jih stran- ke vložijo še do konca marca 1955, ter končno v primeru re- vizije katastrsikih občin ali n.ji- hovih delov. V vseh ostalih primerih pa bo predstavljal davčnjo osnovo za 1. 1955 katastrski dohodek, kot je bil ugotovljen v 1. 1954, seveda ob upoštevanju vseh korektur, ki so bile upoštevane že v od- meri za 1. 1954. Da se bo odmera iizvršdla samio v zgoraj omenjenih primerih, ne pa tudi v vseh ostalih je vzrok v tem, ker se prijaravlja v zvez- nem merilu nov izračun kata- strskega dohodka, ki bo verjetno uveljavljen že v letu 1956. Tako bi bdlo neraci/>nalno, letos izvr- šiti nov izračun po novi lestvi- ai, ki jo je pripravila republi- ška finanfea služba, naslednje leto pa zopet novega po novih zvemih prepisih. Gospodarji odbor Izvršnega sveta LRS je sklenil, da naj okrajnii ljudski odbori seznani- jo kmetovalce o odmeri dohod- nine Za 1. 1955 najpO(zneje do konca junija. PSP Vabilo DPD Svoboda v Ptuju pri- >ravlja v mesecu aprilu „Vecere neznanih talentov" Namen teh večerov je, da spo- mamo sposobne in nadarjene >evce, recitatorje in instrumen- :alisite. Vabljeni so pevci soli- rti, ki bi nastopili s kakršno toli ljudsko ali umetno pepiijo 5 spremljavo kitare, klavirja ali nale instrumentalne skupine. Dobrodošli so instrumenti:'listi irseh vrst, kakor kitaristi, ci- ;raši. harmonikarji, violinisti, daviristi, klarinetisti, saksofo- nisti, trobentači vseh vrst, ki bi nastopili posamezno ali v naiih zasedbah (duo, trio Icvair- bet itd.), zaželeni so recitatorji, deklamatorji ir osebe, ki bi s šaljivimi nastopi (komiki) znali razveseliti poslušalce. Prepričani smo, da imamo v ptujskem okraju in v sosednih okrajih ljudske talente samouke in ta- ke, k-: poklicno ne gojijo glas- be, ki so več ali menj neznani in niso imeli priložnosti, da bi stopili pred širšo javnost. DPD Svoboda v Ptuju nudi torei slehernemu skritemu ali neznanemu ljudskemu taientu priliko, da se prijavi in sodelu- je pri teh večerih. Najboljše točke bodo nagrajene. Torej, ljudski talenti, prija- vite se in sporočite svoj pro- gram do 20. marca t. 1. na na- slov: Izobraževalna sekcija DPD Svoboda v Ptuju, Trstenjakova ulica 1. Pevci! DPD Svoboda Ptuj vabi vse stare pevce, ki so kdaj koli so- delovali v pevskem zboru in vse one mlajše pevce in pevke, ki bi želeli v zboru sodelovati, da se prijavijo v novoformirani pevski zbor. Prvi sestanek pevoev bo v torek, 15. marca t, 1., ob 20. uri v Narodnem domu. Apeliramo na vse kolektive naših ustanov in podjetij, apeli- ramo na člane mladinskih akti- vov, ki imajo veselje do p€-tja, da pošljejo svoje člane in članice k temu prvemu sestanku. Pevski zbor bosta vadila tov. Luževič Franin in Petpk Franio. 2 Stran Ptuj, 11. marca 1955 Ka] pravi praktičen sadjar o škropljenju sadnega drevja? Minule spomladi je mnogo sadjarjev škropilo ciadno drevje 2 nimesanom ali kreozanom. Po- leg teija pa jih je bila vrsta ki so z nezaupanjem gledali na ta škropiva, ker so se spominjali durle. ki je pri nas umi^ več sadnega drevja kakor kapar. Vendar je .mela tudi durla do- bro stran, če že ne za sadno drevje, pa za impregnacijo su- hega mehkega lesa Ko so durlo priporočali za škropljenje sad- nega drevja, sem pravkar gradil na domačem dvorišču lopo. Obil sem jo s suhimi smrekovimi deskami. Te sem namazal z durlo in deske so je vpile lepo količino. S tem pa so postale odporne proti vlagi, da se jih dež sploh »ne prime«. Verjetno bodo držale dalje časa, kakor deske iz trdega lesa. Izvrstno in iispešno škropivo Za sadno drevje pa je nmiesan in kreosan. Sadjar ki m je že uporabljal, ju zna ceniti. Težko je reči, katero je boljše, obe sta dobri, le kreosan je v vodi bolj topljiv. Seveda je potrebna pra- vilna koncentracija, škropljenje mora biti opravljeno o pravem času in ob primernem v*iemenu. V poletju 1953 je pri nas ka- par zelo močno napadel m.iado in staro sadno drevje vseh sort. Se nekatere hruševe sorte so trpele, medtem ko je češpljam in slivam ter orehu priSanašal. Zelo močno je napadel virgin- eki rožek, dolenjsko voščenko, damasonko in bobovec. Zgubil sem upanje, da bi mogli rešiti sadno drevje, zlasti ker so ne- katera drevesa bila tako po.na tega škodljivca, da je polival njihovo celot, površino. Ena da- masonka se je že začela v vršičju sušiti in sem se jo že odločil izkoDat: Toda odložil sem delo na zimo oziroma pomlad, kajti prepričan sem bil, da bo enaka usoda zadela tudi vsa ostala sadna drevesa. Toda na pomlad 1954 nisem izkopal damasonke, temveč sem vsa drevesa pravilno očitstil in jih tik pred začetkom vegetacije močno pošlcropil z enainpol- odstotnim rumesanom, neka-^ pa tudi z dvodstotnim kreosanom. Uspeh je bil kmalu viden in nadvse razveseljiv. Belkasto siva površina dreves ie začela izgi- njati, dokler ni popoinoma iz- ginila, z njo pa tudi vse rdeče pikiče Kapar j a ni bilo več na drevesih, nit: na sadju ga ni bilo. Sadno drevje je bilo reše- no pred uničenjem. Še močno napadena damaso-nka. je ostala. Spomladi sem vsa drevesa moč- no pognojil, zato je bila rast preko poletja zelo bujna, listje pa je postalo temno zeleno. Sadna drevesa so tudj lepo obrodila, kajti s škropljenjem ni bil uničen samo kapar, tem- več tudi drugi sadnj škodljivci, ^ predvsem jabolčni cvetožer. Ze njegovo ime pove, da žre sve- tove. Cesto se sadjarji pritožu- jejo, češ, drevje je cvetelo, ven- dar sadja ni bUo, kakor bi mo- ralo biti. V tem primeru je cvetje požrl mali rumenkasti črv, ki se je lotil najnežnejših. cvetnih delov. Cesto se dogodi, da uničujoče delo cvetožera vzame polovico ali še več pri- : delka. Seveda ima pri sadnem drevju veliko vlogo tudi čebela Do- i kazano je, da sadno drevje v bližini čebelnjakov redno in več rodi kakor tam, kjer čebele sadnega drevja ob cvetenju ne dosežejo. Priporočam vsem sadjarjem — posebno tistim nezaupljivcem po durli —, da svoje sadno drevje pravilno čistijo, gnojijo in škropijo, pa svojih dreves ne bodo samo obvaroval-; pred ka- parjem in dru^mi škodljivci, temveč si bodo tudi zagotovili lepe sadne pridelke. In še eno je važno: to moramo delati vsi. samo v tem primeru bo uspeh zagotovljen Res je, da je kapar nekoUko popustil, mogoče ga uničuje tudi kak naraven so- vražnik, kakor pri krvavi uši osica, ki s svojim razmnoževa- njem uničuje krvavo uš Toda na to ne smemo preveč računati. S podvojeno silo se letošnjo pomlad vprezimo v pravilno oskrbo sadnih dreves, predvsem s šikropljenjem, da bomo letoš- nje sadno leto čimbolj izkori- stili! Kupčič Anton, mujska gora UMETNIKA ME2AN IN OELTJEN RAZSTAVLJATA V MARIBORU Ptujska slikarska umetnika tov. Mežan in Oeltjen bosta raz- stavljala svoja slikarska dela v Mariboru v prostorih Umetnost- ne galerije. Strossmaverjeva uli- ca 6. OtvoT-tev razstave je bila v nedeljo, 6. marca dopoldne in bo odprta do 20. marca t 1. ZADRUŽNA HRANILNICA in POSOJILNICA t. n. j. Ptuj razpisuje Službeno mesto: knjigovodje in dveh uslužben- cev za bančne posle. Pogoji: popolnoma srednja šola. Pred- no^ imajo osebe z barJ/^no prakso. Plača po iiredbi Po- nudbe poslati na gornji na- slov. Upravni odbor TURK ING. DARINKA Kako in lakaj kalimo? Kmetovakd, ali veste, kaj do- sežemo s kaljenjem krompirja? Ali veste, da povečamo hektar- ski pridelek, ker je naisad ka- ljenega krompirja zdrav, sortno 6ist in brez praznih mest, saj sadimo samo gomolje, k, imajo zdrave in močne klice? Ali veste, da je kaljenj krom- Ijir zgodnejši, da dozori že 4—6 tednov pred navadnim, da je bi- La n. pr. lani sorta friihmdUe že 20. jiuiija izkopana s hektarskim pridelkom 110 q, ko ima knompir Še visoko ceno. Dobro je, da veste še to, da s sajenjem ranega, kaljenega krompirja bolje izkoristimo zem- ljo, ker lahko po krompirju se- jemo še proso, ajdo, jx>dzemno kolerabo in druge strniščne kuL ture. Tudi to je za naše kraje važno, ker imamo majhna pose- stva in še preveč d^ovne sile, ki bi jo morali zaposliti ravno z intenziviranjem kultur. Ka- ljen je krompirja bj bilo zelo po- membno tudi za vrti Škarje, ker bi pridelali rani krompir doma in bi svoje vrtove še lahko iz- koristdli za razno jesensiko in zinMko zelenjavo. Krompir bi laihko kalUi tudi v kuhinji. Krompir začnemo kaldtj pet tednov pred saditvijo In bd se- daj bil čas za to. Poznana sta dva načina kaljenj a, in sdcer ka- Ijenje pri s^^etlobi in kaljenje v temni. Za kaljenje pri svetlobi naložiimo krompir v zaboj čke, največ dve do tri plasti krom- pirja. Zaibojčki morajo imetj na. stavke, da jih lahko brez škode naložimo enega vrh drugega. Ptositor za kaljenje tiaj bo suh in zračen, omogočeno morg biti segtevanje. Profetor začnemo po- čaisi segrevati, da tanperatura v h-ekaj dnfeh doseže 12 do 17 sto- pinj C in mora tako ostati 4 te- dne. Zadnji teden pred saditvijo temperaturo znižamo. Ob lepih sončnih dneh prostor zračimo. Prostor ne sme bil^ vlažen in zatohel, ker bi krompir začel gni- ti. Zaradi tega kaljenje v naših vlažnih hlevih ni primemo. V presuhem prostoru se Pa gomo- lji preveč iizčrpavajo in moramo nastavitd več posod z vodo. Krompir večkrat pregledamo in txistranimo vse bolne in nitave gomolje. To so gomolji, ki ima- jo kHce tanke kakor nit in j& ta 1ix>lezen posebno raziširjena pri sorti »FriihmoUe«. Zdravi go. molji poženejo močne, dva do 8 cm dolge kUce. Po barvi klic lahko ločimo posamezne sorte krompirja. Sadimo ročno in pre- vidno, ker so klice občutljive in krhke, drugotne klice pa so manjvredne. Sadimo v jarke ki jih napravimo z osipalnikom. Za kaljenje v temi velja isto kot je že omenjeaio pri kaljenju v svetlobi, samo da laže naj- demo primerne temne prostore. Ce je prostor svetel, kiompir pokrijemo s starim^ vrečami ali siično. Pri tem kaljenju poženejo 5 do 30 cm dolge klice in so nežnejše kot pri kropirju, kalje- nem na svetlobi in moramo z njim ravnati še previdneje. Ne- kaj časa pred saditvijo damo krompir na sonce, da klice ove- nejo in se tako ne lomijo. Izkušnje iz dolgih let kažejo, da se dosežejo boljši rezultati s kaljenjem v temi, ker se kli- ce bolj razvijejo v temi Priporočam vsem kmetoval- cem, da začnejo s kaljenjem vsaj ranih sort krompirja, od katerih go primerne sorte friih- movec. To ne zahteva nobenih investicij, samo malo več tfuda, ki pa je diobro poplačan. Vesti iz ptujsldli pod:otij Okrajno remontno podjetje v Ptuju je najelo 2,200.000 din kredita Za nabavo mizarskih strojev, ki sd jih je moralo do- slej izposojevatd ter je delo za- radi tega večkrat zastajalo. Kredit je treba povmitd v pe- tih letih ter plačevati zanj 3®/o obresti. Z nabavo mizarskih Strojev bo omogočena znatna razširitev proizvodnje in od- stranjeno ozko gflo v podjetju. ★ Ptujska »Pletama« — obrtna zadruga — je znatno fSzširila področje, na katerem zbira ple- tarske izdelke. To je podjetje, ki je 90 odstotkov robe, ki je le- tos že bila ali še bo proizvedena in zbrana, prodala v inozem- stvo, prisililo k nabavi novega 3-tonskega tovornega avtomo- bila. ♦ Opekama Žab j alt bo letos ob- novila lopo za sušenje In skla- dišča, ki so že dotrajala. Tudi v obl-atu v Janežovt^lh bodo po- pravili sušilho lopo za zidno opeko in votlak. * KG Juršincl obsega okrog 230 hektarjev obdelovalne zemlje, ni. ma Pa svojega gospodarskega centra. V najemu ima le neka manjša poslopja v Hlaponcih, ki pa bi trenutno, do dograditve novih sodobnih prostorov ustre- zala potrebam gospodarstva. Po- sestvo je sklenilo ta poslopja odkupiti ter je v ta namen pro- silo za kredit 1,100.000 din, kar mu je bilo tudi odobreno Po- sestvo bo posojilo vrnilo v de- setih Ifefh tet plačevalo 2-od- stotne obresti. ★ Okrajni premogovniki So- dinci-Vičanci nameravajo zaradi razširitve izkoričanja pt-emo^gov- hih ležišč podal.išati svojo »že- leznico« za kakšnih 1000 metrov. Da bi bil nakup teh tračnic mogoč, si prizadeva uprava do- biti v ptujski NB tozadevno po- sojilo. ★ V »Avtokaroserijii« namera- vajo V doglednem času preiti na strojno izdelovanje karose- rijske opreme. Sedanja ročna iz- delava namreč še daleč ne kri- le povpraševanje po predmetih, kot so avtomobilske kljuke in podoben material, ki se v naša državi ne izdeluje nikjer drugje kakor v tem podjetju. Za prehod na strojno izdelo- vanje teh predmetov pa bodo potrebne v obratu precejšnje investicije, ker bo treba naba- viti stružnico, rezkalnd univer- zalni stroj, šcping-stroj, stiskal- nico s pritiskom 50 ton, vrtalni stroj in druge stroje, ki bodo stali okrog 11,000.000 din. Kakor v podjetju predvide- vajo, bodo lahko prešli na stroj- no izdelavo teh predmetov že v letošnjem poletju. Iz Kllučarovrev v letošnjem letu bo nedvomno v večini hiš zagorela električna luč. Elektrifikacij ski odbor je poskrbel že za vse potrebno, da ^ bodo dela nada jevala. Trafo- postaja že stoji. Opreme še si- cer ni, vendar kaže, da bo pri- šla letos na vrsto. Za krajevno omrežje bodo postavljeni dro- govi in napeljana žica. V.si pi-e- bivaltl KljuCarovcev se dobro žavedajo vrednosti eektrične na- peljave, zatd med njimi ni ta- dh družin, ki bi zavirale elfek- triflkacijo So sicer težave za nabavo materiala, vendar tii bojazni, da se jih ne bi dalo premagati. Zaradi letošnjega pogostega padanja snega je bil v zadtijtrn času skozi Ključarovce že pet- krat potegnjen snežni plug ki ga ie nazadnje moralo vleči 6 parov konj kmetov ormoške ob- čine. kjet ie že v navadi, da vle- čejo plug po občinskih cestah s 5—10 pari konj. Med tukajšnjim: živinorejci je že prevladajo razume-z^anje za umetno osemenjevanj gove- je žiVine. moti iih ie oddaljenost od Ormoža, kamor je treb-^ vo- diti živino na pregled in umet- no oplojevanje. Organizacija RK ima točno 100 članov, ki so že vsi plačali članarino za lani. Iz lastnih sredstev je organizacija naba- vila za prvo pomoč dve ročni omarici sanitetnega materiala, ki ju vzameta po dva odbornika s seboj, ko gresta med člesnstvo. Doslej je bilo s tem materialom pomagano že 17 ljudem na do- movih. •.Trgovski ples'' se je dobro obnesel v soboto, 5. marca t. 1., jc ostala Ptujčanom mala izbira ve- černih prireditev. Gledališče ni imelo predstav, k:no obiskovaln pa so se morali za ta večer odre- či užitku v korist »Trgovskega plesa«, za katerega je bila re- zervirana in razkošno urejena kino dvorana. Večina meščanov je mimo spala, čeprav so si mnogi med njimi natihoma želel; biti med plesalci v Titovem domu ne tfle- de na vstopnino 200 dinarjev na os«bo in govorico, da je zaže- Ijena največja elcganca, ko ie vesela družba v edinstveno okra- šenih gornjih dvoranah in v baru pla, jedla prepevala, ple- sala in se kratkočasila na razne načine. To niso bili ?ami trgovci, temveč ljudje iz vseh poklicev, ki pri trgovs^kih podjetjih verjet- no niso na seznam h dolžnikov Laskave besede o posttfežti, prvovrstnih jestvinah in pijačah pa tudi cenah, o dekotaciji in godbi so vredne velikih žrtfev » času, trudu pripravljalnega Od- bora in materialu, pri čemer ne bi smeli prezreti več sto metrov sposojenega modrega platna, ki je pre^rnjalo stene glavne in stranske dvorane Posebno pri- znanje {>a zasluži zamisel in iz- vršitev dekoracije bara -n ple* sišča, ki je bilo vs« v modrem in osvetljeno iz barvastih papirna- tih balončkov, prepletfenih z ra- znobarvnimi papirnatim, trakovi. Priznanje za trud. marljivost in razumevanje bo moralo dol)itl lepo število sodelujočih. Pravijo, da je bilo lepo gle- dati izbrano veselo družbo v pravem domačem razpoloženju, ki ga je stopnjevala go.lba »Amor« iz Maribora. Ta ptujskih veseljakov ni dolgočasil z raz- nimi rHmičnimi plesi, temveč z domačimi valčk- polkami Družba se je pretakala iz dvora- ne na plesišče, iz tega V bar iii obratno in malokdo med njimi ie gledal na ttro. Glede na zmerne cene ni bHo, kot pravijo mogo če mnogo zapraviti, čeprat je ve- selje trajalo do svetlega aedell- skega jutra ... KATICA BRACKO- 'Nadaijevanjcj Od Ptuia do Makedonije Prihodnji dan nadaljujemo. Smer južna Makedonija Vozi- mo se p« goratem in zopet po nižinskem svetu, med masivi, skozi Titov Veles, ki lež; na obeh straneh Vardarja. Danes je to najmočnejši center svilar- ske industrije Makedonije, Spu- ščamo se po dolini Vardarjp do izliva Cme reke V bližini me- sta Gradskog se ustavimo ob razvalinah starega rimskega mesta Stobi. ki ga je uni.'^il po- tres v 6. stoletiu. Občudi'jemo zelo dobro ohranjene izkopani- ne, v amfMeatru se slikčmo in kmalu nad-l^ujemo proti jugu. Levo in dc^no nas sprem.iajo ogromne co^ičave. pripravljene Za vinograde Vozimo se po naj- toplejšem in najbolj suhem pre- delu Makedr.nije Nikjer zele- nila, le suha peščena zemlja daje videz nuščavskeg^ sveta. Zopet kratek počitek ob poti na državnem posestvu, ki pritrav- Ija zemljo za vinograde. Desno od Vai?iTrja .ie veli^-a živinorei- ska zadruga s 30.000 ovcami, ki se le čez zimo pasejo na teh golič?vah Nikjer oblačko le mandVievd ob cesti so edina senca utrTrP;r?mu potniku. Malo pred prispemo v Domir ■'■- nijo. klisuro dolgo | 20 km, Iv "ena vrati ime-ova-' no. Tu Vrrd^.'- zožuje svojo strugo in utira pot sko/, vi- ' šoke in težlio prehodne grebene i Kožuh planine Nad predorom za cesto so vklesana Imena osvajalcev, ki so si utirali pot skozi mogočni gorski svet Kraj sam pa je majhno vinogradni- ško naselje Na državnem po- sestvu, bivši lasti Karadjordje- vičev, občudujemo stare ih nove vinogradniške nasade Iz- redno topla klima daje grozdju in vinu svojevrstnost. Tu pri- delajo najboljše, močno in iz- redno aromatično vino. V senci mandljevcev in platan nas pri- iazni kolektiv pogosti s svojimi pridelki Prijetno bi bi o še kramljati, toda načrt nas- sili na pot. Še bežen pogled na So- lunsko groblje, nakar se po isti poti vračamo do Negotina, v smeri prot- Kavadarcem. Tu srečamo majhno slovensko na- selje Bistric, kjer žive sloven- ski kolonisti, ki so se tu nase- Uli po prvi svetovni vojni. Zvo- nik katoliške cerkve, k; se dvi- ga tu sredi nepreg ednih pla- not, vzbuja pozornost, gaj je v teh krajih redkost. Tako nam v opazjorvanlti zanimive pokra i i- ne mine čas in smo kljub vro- čini zopet sveži in vedri v Ka- vadarcih — največjem kletar- skem centru Makedonije Na posestvu občudujemo do 2 kg težke grozde V najmodernejši kleti, ki smo jo na tej poti sre- čali, pa okušamo makedonska vina. Klet ima kapaciteto 500 vagonov, pretežno same cister- ne v in nad zemljo z moderni- mi hladilnim; napravami Klet je pravi gigant sredi teh goli- čav. Zal se ne da piti, ker vro- čina človeka že itak dovolj ubija, zato svojo pot kmalu na- daljujemo. Proti večeru še po- čiti v Prilepu, nekdanji pre- stolnici legendarnega kr^jevi- ča Marka, na katerega še danes spominjajo ostanki njegove trdnjavo — Markovo Kale. Pred vsako hišo se sušj tobak, saj so v vsej okolici pretežno samo tobačna polja. Po kratkem premoru nadaljujemo ob Cmi roki bližajoč se Bitolju za 3kopljem največjemu in eko- nomsko najmočnejšemu rr.estu Makedonije. Bitolj, naše najjužnejše me- sto, n^ot Iti danes važno tr- govsko središče, bogato po svoji zgodovini, z ze'o tazgibanirr. po- vojnim življenjem. Prispeli smo v mraku, a Se dolgo v noč se ni poleglo življenje na ulicah tega mesta, k; boli kot katero koli drugo menja iz dneva v dan svojo podobo. Tudi rias je zajed ta južni tem-aerament ter smo mesto zapu^li šele v pozni uri in se odpravili na po- čitek v kmetijsko šo o v bliži- ni Bitolj a. Kljub kratki noči amo že v zgodnjih jutranjih urah po pregledu poses^va, ki ga ima v lasti šola, odrinili na pot. Vozili smo skozi divji, go- rati svet masivov Babe in Pe- rištra, ki je znan po svojih ledeniških jezerih in borovih gozdovih. Vožnja je izredno le- pa. Serpentina za serpentino, z vedno lepšim razgledom na te gorske masive. Bilo je sicer tu- di Strahu, kar pa človek ob ta- ko lepih spominih hitro poza- bi. Zapuščajoč zadnje strmine obronkov Peristra, od koder smo v dalji zazrli prve obrise Prespanskega jezera, smo se spustili v Prespansko kotlino ter skozi Resen, izredno bogat sadjarski kraj Makedonije, in počasi padajoč, pristali ob jezeru. Prostrano jezero v višini 853 metrov deli svojo vodo in le- pote z Albanijo in Grči) o. Na zapadni obali v Ot«- ževem se dvigajo moderna le- tovišča v narodnem siogu Pre- lep je pog'ed na to prostrano vodno gladino, kjer hor:zont zapirajo visok; gorski masivi. Gledamo albanske vasi ob je- zeru. Tam dalje je zopet Gr- čija. Patruljni čoln naše morna- rice t« feže kot olje mimo vo- do ugotavljajoč, da Je na meji Všc mimo. Spominja me na Bohinj, samo da je klima še ugodnejša Nedelja je. Prvi iz- letniki iz Bitolia že prihajajo, da ee v senci borovcev naužijejo lepot, ki jih ima ta kraj v obi- lju. Tudi mi bi radi ostali, a načrt nas sili zopet dalje. Kma- lu smo v avtobusu in že vozi- mo Po gorskih masivih Galiči- cc, skozi romantične klance, b3iža.ioč se biseru Makedonije — Ohridskemu jezeru. (Dalje prihodnjič) Kaj le s penskim zborom y Pry i? M^da v zadnjih desetletjih V Ptuju še ni bilo take pevske krize, kot jo doživljamo etos, ko smo ostali tako reKoč brez pevskega zbora Samo rtiajhen pogled nazaj v zgodovino pev- skega zborovskega udejs;vova- nja v Ptuju nas lahko prepri- ča, da smo imeli v Ptuju več ali manj kvalitetne moške oziroma mešane zbore, ki so s svojimi nastopi doma razveselili poslu- šalce in ki so večkrat celo VBSpešno tekmoval- tudi z dru- giimi znanimi pevskimi zbori v Sloveniji. Po osvoboditvi je pevski zbor KUD »Jože Ltcko« tekmoval celo v zveznem meri- lu in si priboril veliko prizna- nje. Od tedaj smo lahko opa- zovali stalno upadanje kvaliti- £e, dokler lani v jeseni zbor sploh ni več začel de'ati in smo tako ostali do danes brez nje- ga. Ne bi se hotel spuščati v podrobno analizo vzrokov, k' so pripeljali zbor do mrtvila in končno do prenehanja. Znano je, da vsi veliki pa tudj mali pevski zbori doživljajo vzpone in padec Pevski zbor je živ or- ganizem, ki ne pozna statič- nosti, Eno je jasno, da v dina- mičnem življenju zbora odlo- čajo njegov obstoj razni objek- tivni in subjektivni čiiiitL.ji Ti povzročajo da se zbor dviga, ali pa ga silijo k popuščanju. O teh činiteljih bi se dalo mno- go govoriti Mimogrede bi omenil sarrin nekaj najbol- od- ločujočih činiteljev. in t. so: veselje do pevskega ude^st^-ova- nja, čut odgovornosti do pevske družine in ni ene kulturm»-pro- svetne naloge v danem okolju ter pravilna zborovska vzpoia. Ako zbor vzgajamo v pravilni smeri, uspeh nenehne ne izostane Pevce je treba vzga- jati, da tako rekoč gorijo za petje in so razni nastopi Ic na- grada za investirani trild u. ve- seil.ie. Zelo je upadljivo dejstvo, da zbori po navadi t&daj. kadar, dosežejo izven svojega kraja i neki večji uspeh, žačenjalo tipa- dati Največkrat se uspavajo ob lastnih uspehih Pevci posta- nejo domišljavi in z nepravil- nim osebnim odnosom odbijajo ali celo onemogočijo novovsto- pajočim pevcem sodelovanje. Povsem je razumljivo, da si pevski zbor s takšno mertalite- to krajša življenjsko dobo in končno samega sebe prip>e.je do prenehanja. Najvažnejše pri zborovski po- litiki je nenehna skrb za dotok novih pevcev in vzgoja članstva k tovariškemu osebnemu odno- su. Temu vprašanju mora zbor posvečati največ pažnie. Dej- stva, da zbori zaradi službenih premestitev pevcev trpijo, ni mogoče preprečiti. Prav to dej- stvo pa narekuje, da se v živ pe\-ski organizem mofajo vednn in vedno dovajati nove sile. Vem, da je delo z zborom, ka- mor vedno prihajajo novj pev- ci, otežkočerto. Vem. da kvali- teta žbOta trpi, vem. da slabši ovirajo boljše in da zborovodje včasih celo preprečujejo, da bi pokaz?! ?voje vthunske sposob- no!?ti. Toda vpra^šanje je. kaj ie bo'je: postavit) zbor, naštudi- rati program, doiseč; z n'im ne- ko določ?-^o vi,?ino. se rndat! na tui-nejo, žeti slavo, nato pa ga zanemariti in ga pustiti propa- sti ali pa se odločiti za skrom- nejšo obliko da zbor skrb; za stalen dotok naraščanja, ga na- vaja v disciplinirano petje skr- bi za njegovo pravilno pevsko vzgojo in uredi zborovo notra- nje življenje tako, da mu za- gotov- tisto parepotrebno traj- nost, pa čeprav na račun neka- ke fiktivne umetniške v.šine. Prav je in vsak se veseli da neki zboi doseže določeno umet- niško višino. Toda ne zdi št mi prav, da zaradi J;ega, ker tre- nutno ni perspektiv, da bi v najkrajšem času zopet imel- vr- hmiski pevsk] zbor, s kateiim bi se lahko zopet postavili iz- ven okraja, ne bi mislib na potrebo oživitve skromnejšega pevskega zbora v Ptuju, ker je dosedanji pravzaprav zari.di sa- mih subjektivnih napak prene- hal delovati. Mislim, da bi bila sramota za Ptuj, ako letos ob U-letnici Osvoboditve ne bi nastopil pev- ski zbor. To je v glavnerr na- men tega prispevka in bi bilo prav, da bi se še drugi og.ašili in spregovorili H D. sreCen zakon »Ali sta se v treh letih za- kona res samo ' enkrat sprla? »Seveda, takoj po poroki In od tpkrat sva jezna drug na drugega.« VSEM ODBOROM RDEČEGA KRIZA V OKRAJU Velike poplave so v bratski republik Srbiji povzroč le to- liko gorja, nesreč m škode, da )e pomoč vse-ga našega član- stva nujna zlasti 'ist m ^rbskim družinam, k so osta- le brez strehe, hrane ^n ob'eke. Kolikor še ni-^o organ'zacije RK in občinsk ljudski odbori začeli z zbiralno akcijo za pomoč poplavljencem t brat- ske Srbije, naj to pričnejo ob medsebojni pomoč, in so- delovanju takoj. Denai in darila sprsjem^j Centralni odbor Rdečega Vr _ ža. Beoqrad, Simina 19 (NB lOl-t-382) Organizacje RK naj o zbra- nih darilih in denarju po.--r- čaju Okrajnemu odboru RK Ptuj. Okrajni odbor RK Ptuj Pk ' 11, i-arca 1955 Stran 3 Ei^iičarji Slovenije so zborovali r L^ubifoini Dne Žij. fc!rvuarja t. 1. so se zbzali v Li. na občnem zboru bibaOtok.^rjj in knjižni- čou".i'i znan.sLvcriiii in ljudiakih kn.r'riic is rajnih krajev Slo- • VTiJ je ter se pomenili o delu v p-eioklcm letu in pogovorili o -načrtih /a If^to 1955. Dra;"l.vo bibliotekarjev Slove- nije v Ljubljani je najvišja strakOvha organizacija s sdndi- kaltiim značajem, ki združuje biblioteka rie in knjižničarje zndnsitvenfh, študijskih in ljud- skih knjižnic v LRS. V poro- čilih dosedanjega upravnega od- bora je bila prikazaila vsestran- sika dela^Tiospt društva v širje- nju knjižnične kulture v Slove- niji. Med drugim je na primer Maribor izvedel knjižno akcijo in obdaroval s knjigami ljudsko knjižnico v Svečini. V nekate- rih klrajihi med njitni tudi v Ptuju, sfe je v okviru LjudsJce un^lverse predvajal flm o Ijud- staih tknjižnioah na Švedskem, ki ga le spi-emljalo stroikovno predavanje. Društvo je bilo med letom v koristnih stikih tudi s »Sa- VcjTi-TO driifitava b^bliotekara FNRJ«, k? ima trenutno svoj sedGŽ v Zagrebu. Kongresa o zamenjavi publikacij med knjiž. ndcami, ki je bil skliican na pK)- budo UNESCO v septembru 1954 v Zagrebu, so se udeležbi tudi zastopniki iz Slovenije. Društvo zelo skrbi za razvoj ljudskega knjižničarstva pri nas. Novi zakodi o ljudskih knj'z- nicah. ki še vedno nI sprejet, naj čimprej postavi delovanje knjižnic na trdno osnovo, re- publiški center pa naj strokov- no poveže razne knjižnice med seboj. Društvenii odlaor se je pobrigal tudii za gmotno izboljšanje svojih članov in si prizadeval, da bi se tudi za knjižničarsko delo priznala dopolnilna plača, kar Pa je le deloma uspelo. Na občnem zboru ®e je govo- rilo tudi o potrebi družbenega upravljanja ta knjižnice. V ta- ke upravne odbore naj bi prišli ljudje, ki bi jim bila pri srcu tast teh ustanov. V poSastiitev desetletnice harodile osvobo- ditve in v proslavo elovetiske Modeme naj bi se izvedle knjižne akcije, knjižne raizstave in podobno. Iz poročil raznih delegatov je bil razviden zavidljiv položaj nekaterih knjižnic. Tako je do- bila Študijska knjižnica v Rav- nah v minulem letu samo za nabavo knjig in časopisov 1,100.000 din, Študijsika knjiž- nica v Celju pa 1,000.000 din. Na drug; Stranj pa so mnoge knjižnice životarile in se mo- rale boriti za svoj obstoj. Ude- leženci občnega zbora so se so- glasno zavzeli za nadaljnji obstoj Studijske knjižnice v Ptuju kot proračunsko samostojne usta- nove. Pri volitvah novega uprav- nega odbora je bil ponovno iz- voljen za predsednika naš pri- znani slavist in znanstveni de- lavec dr. Mirko Rupel, uprav- niiik Narodne in univerzitetne knjiižnice v Ljubljani. -ej. Esperantska sekcija DPD »Svoboda« Ptuj VABILO Po čl. 15 pravil Zveze ES skli- cujemo redno letno skupščino ki bo v soboto, 12 marca 1955, ob 19. uri v mali dvorani okr. komiteja ZIU v Ptuju s slede- čim DNEVNIM REDOM: 1. Otvoritev 2. Izvolitev del predsedstva, za- pisnikarja in overovatelja za- pisnika. 3. Poročilo odbora. 4. Diskusija. 5. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica. 6. Poročilo zastopnika Zveze esperantistov Slovenije. 7. Volitve novega odbora. 8. Predlogi tn sklepi. 9. Slučajnosti. Za redne člane udeležba ob- vezna! Ostali prijazno vabljeni! Za napredek naroda — za mednarodno sodelov^aittje! Odbor PrnsvRiroživl en evliarltpvclli PričeU smo z delomi Uresničujemo sklepe, ki sme jih sprejeli na občnem zkjoru dne 11. novembra 1954. Naša dramska skupina je prav pridna. Vodi jo {»žrtvovalna tov. učiteljica Jelka Soba. Odigrali smo Standekerjevo »Prevaro« Ljudstvo je to dra- mo iz kmečkega življenja spre- l^elo razumevajoče. Marsikatera zenica si je obtisala solzno oko. Prav to solzno oko nam je po- vedalo, da ljudje na vasi tadi gledajo tudi drame, ne Sanruo komedije. Tudi preprost kmečki človek rad z vso notranjostjo sprejema na odru prikazaito resnično življenje. In mnogo- krat v teh krajih popoldne- vih sodoživlja svoje življenje. Gostovali smo v Muretincih. Zdi se mi, da So nam bili starčki iz Doma onemoglih hva- ležni. Tudi v Dom a Vi smo Igrali. Nameravamd še k VidU. Razmišljamo pa že, kaj bomo pripravili za občinski pTatblk, Ici bo 8. junija letos. Radi bi igrali na prostem. Vemo, da bo mnogn težav, a z voljo in s požrtvovalnostjo se da marsikaj ustvariti TambUraški zbor marljivo va- di. S težavo smo nabavili naj- nujnejše instrumente. Vendar — uspeli smo! Po večerih se zbi- rajo naši možje in z vodjo tov. Krištovičem vadijo včasih dol- go v noč Igrajo na zabavah in krajšajo odinore med našimi igrami. Na občinskem ptazniku bodo samostojno nasto^li. Tudi za knjižnice smo začeli skrbeti. Po knjižni akciji bomo v Markovcih utstvarili glavno knjižnico za Novo vas, Zabovce in Markovce. ICnjižnica v Borovcih pa je prav lepo urejena in že dolgo časa posluje. Po dolgem času nam je uspelo pridobiti mlade pevce. Pevaka zbor vodi upo- kojehi tavhatelj nižje gintrta- zije tov, Ciril Kafol Sktomno je našč zaCotno delo, a naša zavest jf btn^atej.ša. Pn- vabilii smo mladino, ki rada poje, poiskali Pa smio vse tiste, ki imajo smisel in taU^t za bder. Se in še bamo iskali stikov s sleherno mlad-nko in mladin- cem. Kajti vsi. ki smo poklicani, da poživljamo prosvetno delo, vemo, da je daha.šnJi čas last mladine, ki pa ga mora lepšati in bogatiti F. R. Ne pozabltp tako.i ndkdcatl za- ostale naročnine za »Ptujski tednik" Središče Iz poročil društvenih činHeljev na letnem občnem zboru v nede- ljo, 27. febr., je bilo razvidno mnogo drobnega in hvaležnega dela. ki ga je opravilo društvo v preteklem letu. Največ tmda so vložili v ureditev doma, ki se uvršča sedaj med naijlepše stavbe v kraju. Največja telesnovzgojna prire- ditev je bila okrajni zlet, kjer je nastopilo 540 telovadcev. Ugo- toviti pa je treba, da v dru- štvu premalo upoštevajo telesno- vzgoino delo in da so telovadci dostikrat ovirani pri svojem de- lu zaradi za?edbe dvorane, ka- teri se za njeno vzdrževanje po- sveča premalo skrbi. Pri volitvah so bili izvoljeni: Za predsednika Anton Bauman, za podpredsednika Rudolf Ka- nič. za načelnika Srečko Jam- brovič, za načelnico Mimika Beziak, za propagandnika Sreč- ko Vitori, za tajnika Edvard Brazda, za blagajnika Franc Raj h in za gospodarja Milan Be- den čič. Nova uprava bo morala dati telovadbi v dvorani ono mesto, ki ji pripada in v?.kladiti vse ostalo delo. zlasti gostov s hiš- nim redom. Društveni pevsifci zbor, godba, dramska dnižina, ljudska univerza in knjižrJca niti ne ovirajo telovadbe, večja ovira so ji razna gostovanja, ki bi lahko dobila streho v kino dvorani, ki je tudi v dmštvenih rokah. Vaditeljski zbor pa bo moral povečati napore za dvig telo- vadečih. za vzgojo prednjakov in bo moral navezati tudi tesnej- še stike s šolo in ostalimi Icra- jevnim^ organizacijami, da bo Središče zopet zavzelo v okraju ono mesto v telesni vzgoji, ki mu tM3 tradiciji nilnada. K. S. .Veselo sviden e dmgo leto!' Tako so se poslavljala dekle- ta, ko so se rarzhajala po za- ključenem tečaju RK v Dor- navi. O t^aju samem so tečajnice ob zaključku napisale svoje misli tn svoja mnenja. Tečajnica Toplak Marija je napisala: »Tečaj sem začela obiskovati 14. novembra preteklega leta. Vršil se je ob nedeljah in tra- jal pet do šest ur. Meni se je zdel tečaj zelo koristen, ker smo se v tečaju naučile mnogo ta- kih stvari, o katerih skioraj pojma nismo imele. Naučile smo se nuditi prvo pomoč in bomo že lahko po prvem delu tečaja pokazale svoje znanje tudi na vasii, če bo jKrtrebno nuditi prvo pomoč. To lahko povem o vsakem drugem predmetu, ki smo ga imele v tečaju, da smo se pri njem mnogo naučile, za kar vem, da nam bo v kasnej- šem življenju še mnogo kori- stilo. Nismo še pa pri tečaju naučile samo koristnih stvari, da oičuvamo zdravje sebi in drug''m, naučile smo se tudi osnovnih pojmov olike in omi- ke. Moje misli se bodo v kas- neje dobi še mnogokrat spo- minjale tečaja, ki sem ga ob- iskovala tako z veseljem. Prav tako se bom z veseljem spomi- njala zabavnega večera, kd smo ga priredile ob zaiključku skup- no z obvezniki pred vojaške vzgoje in učenci gospodarsko- kmetijske šole v Dom a vi. Za ta večer smo se naučile tudi ve- seloigro »Oj, ta štorklja!«, za katero sem se tudi jaz z vese- ljem naučila vloge. Ob zaključku tečaja sem sklenila, da se bom prihodnje leto še pridneje učila; tudi za druge vem, da se bodo ter bo- mo tako dokazale, da znamo ceniti skrb naših oblasti, ki pri- rejajo mladim ljudem te tečaje. Pomen tečajev bodo znali ce- niti tudi starši, ki bodo z ve- seljem pošiljali svoje otroke v tečaje.« Tiha in skromna Neža Me5ko je med drugim napisala: »Hva- ležne smo Hudski oblasti, da prireja te tečaije. Zelo se že ve- selim prihodnjega tečaja, kjer se bomo naučile še mnogo več In kjer bomo praktiično iz\"aiale mnogo t^a. za kar smo dobile letos teoretično podlago.« Slične misli kot zgoraj ome- njeni tečajnic izražajo tudi vse ostale, ki večinoma vse obžalu- jejo ob zaključku, da tečaja ni cbiskovla tudi obveznic;^ Ve- ronika Segula iz Domave št. 51. v sredo, 9. marca 1955 (za liter, kilogram ali korr-ad) Gebulček 100—150, čebula 40, česen 80—100, fižol 40—50, hren lOO, krompir 14—15, cvetača 80, peteršili 40—50, rdeča P^sa 30, redkev 25, solata 80, špinača 100, zelje-v glavah 30, zelena 50, ko- renček 40, ohrovt 30 kisla repa 25, kislo zelje 50—60, radič 100 do 150. Koruza 25, proso 30, koruzna moka 35, bela moka 100. enotna moka 40, koruzni zdrob 35—40, ajdova kaša 100—110, prosena kaša 50—80. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120, sir 40—70. KokoSi 250—500, piščanci 300 do 500, purani 700—1400. Jabolka 50—55. Zimski šnortni dan v Makolah V nedeljo, dne 27. februarja so se pomerili smučarji TVD Partizan Makole. Tekmovali so v smuku in sla- lomu ter dosegli rezultate: 1. Gajser Dominik s časom 21,1 s^. 2. Kropeč Vlado 24,4 sek. 3, Novak Janko 25,2 sek., ki so bili nagtajeni, sledili pa so: Miran Iltga, Jože Kodrič, Vinko Doberšek, Anton Kropeč, Er\-in Mahorič, Jože Esih, Alojz Goričan, Alfonz Novak in Karel Roj s. Med mladiinci so se najbolj izkazali: Peter Kropeč, Franc Doberšek, Ciril Ga.jšt in Leopold Strižič. V slalomu so se izkazali tov, Jože Sošter, Jože Lesjak, Nande Kovačič in Bončd Trs. Gostov iz Majšperka in Polj- čan, ki smo jih povabili, žal na bilo. Tekmovanju je prisostvovalo večje število gledalcev, ki so bo- drili tekmovalce. Bb. Dorvavnki podmladkatfi RK so se i9os1arili Tako je s temi našimi fan- tiči in dekliči: pri računanju jo včasih žaVOKijo precej ha levo, no, o branju raje nič ne po- vem, ker bd sicer morala preveč jecljati in z discdplitio nam gre največkrat tudi kdj navzkriž. Na odru jpa jih še niste vi- deli teh nagih fantičev in de- kličev! Pa bi jih moraJi videti, prav res! Tudi to pot so se ižflcazaii kot pravi umetniki. To pot? No, da; spomnili so se 8. marca, med- narodnega praznika žena, pa so dali v ta namen svoj prispevek. Lepaki so nas že ves teden vabili, naj pridemo v nedeljo v Zadružni dom, kjer bomo čuM »Čudežne gosli«. Ali joij, kot za stavo je snežilp... in mladi »umetniki« so mislili, da bodo igrali kar sebi, saj se vašČani ne bodo upali na plan ob ta- kem vremenu. Pa so se zmotili, naši podmladkarji! To pot so jo spet pri računanju zavozali na levo. Ljudje so prihajali, ljudje So prišli, prav lepo šte- vilo jih je bilo. In nič jiim nI bilo žal, da so prišlS; kaj, saj ptotem niti odšli niso več radi »Čudežne gosli« so res čudežno zaigtale. Toplih občutkov, sme- ha in navdušenja je bila zvr- hana mera pri gledalcih. Težko bi bilo reči, kdo je bolje igral, saj so igrali vsi odlično. Nio, pa našega Pavleka, ki sam o sebd pravi, da je »fant le navzviini« in ga sicer poznamo kot Ančko, je pa le umetnik in pol in praV bi bilo, da bi tej AnčkS bili dani pogoji, da bi se izoblikjo- vala še naprej. Mali Darinki bila nadvse všeč ljubka kraljič- tia, pa saj je bila všeč še pre- mnogim; Metka pa bo sanjala še mnogo noči o prelepih vilah. Ne vem. če nas ne bo kar pre- cej, kd se nam bo še več noči sukala v sanjah okrog Vsa pi- sana družba s kraljem in trbu- šastim kuharčkom, s čevljarjem in krojačem, z gizdalinskim mi- niistrom in njegovo zlobno ženo In Vsemi drugimi. Tovariš No- vak je storil kar prav in lepo, da je pritisnil vso to pisano družbico na »kontrafe« in prav je, da smo prisilili Še skromno tovarišico Zinko Gojkošekovo, ki je režirala igro, da bo tudi ona vidna med to pisano druž- bico. Domavski podmladkarji RK, lepo je bilo, zelo lepo! Hvala vam! Zene iz Domave TSLCVIDMl SiSDEMIJIl V DORNAVI Ob prvi obletnici ustanovitve društva je DTV Partizan Dor- nava priredilo v nedeljo usoe o telovadno akademijo. Društvo se je že v prvem letu obstoja organizacijsko precej utrdilo, kar Je predvsem zasluga agil- nega vaditeljskega zbota Z ve- liko pomočjo okraja je nabavilo potrebno telovadno orodje in si zagotovilo prostor za letno te'o- vadišče Manika mu samo telo- vadnica ter mora za tel'>vadbo uporabljati dvorano Zadružne- ga doma, ki je s higienskega stališča skrajno neorimprna Da se v društvu vrši redna in usipeš^na telesna vzgoia je poka- zala nedeljska akademija na kateri so na^stopili oddelki s 17 točkami skrbno naŠtud^ranega sporeda in večinoma s s(?3tava- mi domačih vodnikov Nasto- pi'- ie 80 prina-dnikov društva, r- njimi tudi dobr? moška in 7. a«ka orodna vrsta Zd: se. da ''e bo tud" ženska kmečka mla- dina končno otre'?la neumnih predsodkov in začela vsp^stran- sko sodelovat" pri telovadbi Tudi ztmanJi videz ak^d^^mi- Je. oder in kroji, 1e bil lep ter si v tem oziru lahko ©"^tale va- ške organizadle vzamejo prire- ditev za vzgled DTV Partizan Domava priča- kuje, da bo akademija ugodno Vplivala na dstalo vaško m'a- beno v Domu za defektno deco, da se bo vključila v društvo in mu pomagala pri izvedbi števil- nih nastopov in tekmovani. k- so nredvidena v letošnjem letu- Partizanska društva se vedno bolj širijo no vaseh našega okra- ja fudi domavski Partizan bo pomagal pri propagiranju te- lesnovzgojnega gibanja med kmečko mladino in namerava z akademijo gostovati tudi v so- sednjih krajih, predvsem v Go- rišnici- Rogoznici in JurSincih. Unamo. da bomo naleteli na ra- zumevanje krajevnih organiza- cij in tudi nr tamkajšnji mla- dini vzbudili zanimanje Za or- ganizirano telesno vzgojo, kar bo velikega oomeno za prizadete vasi in celotno skupnost. IZ LESKOVCA Rojstva, poroke in smrtj v februarju 1955 Rojstva: Katarina Pemek roj. Potočnik (1924) iz Trdobojc 16 je rodila sina Franca; Marija Kmetec roj. Bračič (1929) iz Ve- like Vamice 15 — sina Jožefa; Julijana Šmigoc roj. Mere (1922) iz Strmca 37 — sina Jožefa; Marija Zavec roj. Šmigoc (1930) iz Belavšeka 8 — sina Vinka; Veronika Sprah roj. Mesko (1928) iz Gruškovja 155 — hčer- Poroke: Martin Fošnarič, roj. 2. XI. 1925 Iz Gradišča 22 in Elizabeta Topolovec, roj. 9. XI. 1923, iz Vamice 3; Peter Dre- tar, roj. 5 IV 1926, iz Male Vamice 12 in Antonija Vin- diš, roj. 21 IV 1931, iz Repišič 12; Albert Brečko. roj. 16. IL 1932, iz Velenja in Terezija Or- lač, roj. 18 TX. 1935, iz Veli- kega Okiča 30. Smrtnih primerov v mesecu februarju 1955 ni bilo. SODOBNI ROMAN M A KMETHH TVAN POTRČ (10) Napregel sem junca in To- pi ečka je nagnala obe dekleti: Hano na snopje, razvezo vat. Tu- niko s snop j a, gonit jim ca. To ni bilo po volji niti tej nitd oni, obe sta si že poiskali svoje delo pri mlatvi. Hana je nameravala spuščata snopje v mlatilnico, ho- tela je mlatiti. To zadnje delo je prevzela Toplečka sama, go- spodinja; včasih je stal na ti- stem mostu, za mlatilnico, To- plek; to je bilo mesto za go- spodarja. Dekleti sta se nekaj obotavljali, a sta vseciic odill k svojemu delu. »Tu ima§ jun(?a!« sem rekel Tuniki, malo jezen zavoljo nju- nega obn^anja do matere, in ji zaukazal: »Goni!« Pogledala me je znenada, ko da b; me hotela prestreliti z očmi, zatem pa je potegnila jun- ca k sebi in mahnila z bičem Po niem. Začeli smo z mlatvo. Mlatilni- Ca je poča.sr zadrdrala, se pogna- la in zapela Turi,ka je nekaj časa Svrkala po govedu, zatem pa je sedla na oje od'Vitla in zapičila oČi v shojeni kolobar odsoli vitla, kp da bi ničesar več ne videla, ko da bi ji bdlo skratka deveta bri- ga, kako na gumnu mlatijo. Ha- na je z jezo trgala povesla s snopov, se na široko prestapljala po snopju in metala razvezane snope pred mater — na mizo za mlatilnico. Toplečka je rahljala snope in spuščala slamo med klinaste zobe. Nenadoma je močno udarilo, mlatilnica je na mah znižala glas, toliko da se ni ustavila. Vse se je ozrlo na mlatilnico in na Toplečko. Kmetica je hi- tro z vajeno foko dvigndla zgor- nje zobe na mlatilnici, otrebila slamo z njih, jih spustila In se nasmehnila proti ljudem, ko da bi hotela reči: nič ni bilo, sa- mo poveslo! Ko je stroj znova zapel in je slama znoVa letela izpod njenih prstov med zobe, je v presledku med dvema sno- poma zavpila — drugače zaradi tulečega drdranja in zdrsavanja ne bi slišaln: »Hana, povesla razvezuj!« Hčerka je slišala materin glas. kajti malo je postala s snopom, j ki ga je potegnila izpod nog. po^ ' tem pa se ni več zmenila. »Snope, povesla razvezuj!« je še enkrat zavpdila Toplečika. »Si slišala!« »Jaz jih raevezujem!« je za- vpila Hana nazaj in ^ obreg- nila: »Tiste 9 kraja je Tunika razvezala.« »Oha!« je zaklicala zategnjeno ona zunaj, na vitlu, da se je začel junec ustavljati in z jvm- cem vred mlatikiica. »Kaj sem jaz? Jaz sem svoje razvezala.« Zdaj je vse na gumnu pogle- dalo na vitel in na gonjaičico. Videl sem, kako so kmetico spreletevale barve in res ne vem, kako bi -se vse to kon'5alo, za Tuniko ali za Hano, vseeno Za katero, obe sta trmo^vili in nagajali, res ne vem, kaj bi žen- ska storila s hčerkama, da rii Tunika švrkniila po juncu, med- tem ko je morala kmetica začeti naglo in z obema rokama na- ravnavati slamo med zagnano zobovje. Vseeno pa je nastal po tem kratkem zaplctljaju nekak mir, nekaka znosna tihoča; ko do bd obe dekleta čutili, da sta šli P^ daleč, ali vsaj to, da je za do- poldne dovolj. Pobiral sem omlačeno slamo z razsohami in Cafovkj izpred nog; ta, Cafovka, jo Je ogrebala z grabljami z riamlačene pšeni- ce izpred mladilndce. Jo natikal« In odnašala z gumne na kopdco. Muršec je poprljemal slamo, ple. sal ž njo okoli žr(fi, se pre- stapljal in tla Si ter vlekel ko- pdco v klobuk. Tam pa tam je pri prestopdcavanju zamahnil s slamo okoH sebe, se pravi, za- mahnil je okoli srajce, potegnje- ne iz hlač, in povedal: »Vse jo martra babino.« To je, Toplečko. »Težko je Za takšno žensko, če nima drugega ko kosti v poste- lji- Gledam jo, vidim jo: ko mačka se je potajila. Ko mačka, ki čaka, kdaj, kdaj... varji se, milišjak, meso je sladko — ha — ha!« Stari se je zasmejal, se pogladil po redkih kocinastih brkih in odplesal okoli žrdi. Ali pa se mu je kmetica zne- nada zasmilila. »A, kaj si hoče, prepozno se ji je to pripetilo, zdaj je že ta- ko, da ji bosta dekleti čez glavo zrasli. Frklji, kaj dekleti, pravi zeleni frklji! Kaj ve takšno, ze- leno, kaj je življenje!« Natikal sem slamo in jo, To- plečko, gledal; imel sem jo vse jutro, do južine, na očeh. Tisto zavoljo deklin je požrla Stisnila je ustnice in take, tako stisnje- ne, potem tudi dolgo obdržala; lahko tudi da zavoljo prahu, ki se je začel dvigati izpr^ mlatil- nice, nato iz m-ze pced njo, ko je razgrinjala razvezarfo snopje in ga s pametjo, snop za sno- pom spuščala v vrteče se robe. Pšenica je bila smetljiva, po- sebno tisti snopi, ki so jih po- žele na spodnjih ogonih. Počasi je ta prah, čm ko krtova luk- nja, zameglil od treh strani za- prto gumno. vse do visoke opeč- na« rfrphe. da si komaj kam vi- del, da domala drug drugega nismo več videla; sčeisoma se skoraj prepoznaU nismo veČ, gosti prah je legal na pokrivala, na obleko, na kožo, na vs^. Toplečkine obrvi so bile vse bolj čme in daljše; prah ji je ; pokril venec las, ki so silila okoli in okoli obraza izpod ohlapno zavezane mte, se na- btal pod nosom in ji napravil čme puhaste brke. Ženska se za vse to ni zmenila, komaj da je kaj zinila in se kdaj pa kdaj na kratko nasmehnila, kadar ji je kdo kakšno povedal zavoljo zaprašenega obraza. Komaj tu- di, da smo se kdaj ustavili, ali če smo se samo toliko, da se ne bi živinčetu zmotilo. Ženska je gnala Ijudd kot go- spodinja. ki se ji zdi škoda vsa- ke betve časa, da bi postavali, ko so ljudski pri hiši Nič ni bilo videti tega, o čemer je sta- ri MurSec blebetal. Vse preveč starikavega je bilo na njej, na njenem zadržanju, da bi m/Ogel m'sliti na pritaieno mač- j ko; kaj še, da bi mogel kaj ta- jkega zaslediti. Delo jo je pre- I več gnjavilo, a povedati moram, da sem iskal to potajenost, ved- no češče sem jo iskal, ko krmež. Ijava mačka sem rjprezal Ženski je kakor prej tekel čmi znoj Ipo licih in ob ruti; zamižala .je I s črnima vekamd. ko Ji je ušlo ^preveč snopa v stroj, si kar med mašinienjem zatlačevala tesno bluzo za krilo, da se je ' ^ddevala širja In širja, in huje in huje preiJotena pazduha. Ko- maj, komaj da sd videl večjo be- lino oči, in komaj da so se ust- nice razklenile od vročine in od dela in se povesile, napete, ka- kor so bile. Ob južini, to je od- šla kuhat, ie potegnila ruto z gla- ve in Jo stepla; pokazala se je belina na obeh straneh zapraše- nega obraza in beli, močni, kratki vrat Kje Je tu stari Munšec videl potajeno mačko? Kje bi moglo biti v tej ženski kaj drugega kot njena družina! Stari babjek, ta Muršec, babjek in labrač! To je biLo enkrat med tednom, v nedeljo pa se je to zgodilo, sem to videl. » Bilo je nedeljskega popoldne, tisti sladki čas od obeda do paSe; to Je od tistega svetešnje- ga obeda z govejo juho In re- zanci ter narezanim kuhanim govejim mesom na krompirju, včasih tudi s sirovimi pogača- mi. ko se do sitpga nadevaš in se lahko potem zavališ pod hru- ško ali pa počn^. kar se ti zlju- bl. če se tn sploh kaj — vse v blaženi zavesti, da ti tja do vc- čerke in do paše nihče nič ne more in ne sme. Strafela je z Uzo vred prišel §e dopoldne Iz meer Katico Vinko iz Dežna 13, ki je bila obtožena, da je land od junija do decem- bra odnesla iz »Delte« v Ptuju, kjer je bila zaposlena kot de- lavka, vsaj 11 moških srajc v vrednosti nad 17.000 din in je bila tudi obsojena nepogojno na 3 mesece zapora, na povrnitev škode »Delti« in na plačilo stroškov sodnega postoj anja. Ob objavi sodbe je bila poučena, da ima še možnost pritožbe na okrožno sodišče v Mariboru. Uprava »Delte« je zvedela, da Vinkova odnaša srajce. Takoj je bdla uvedena preiskava in je bdlo na njenem domu in pri šivilji zaseženih 7 moških srajc, v preasKavi je ouo aognano, aa je odnašala srajce v torbici, ko je po končanem delu ostajala zlasti zvečer v likalnici oziro- ma v sortimici ,kj€r je delala, aH pa Si jih je zavijala okrog pa- su, čez pa oblekla delovni : plašč. Nekaj srajc je spravila v Maribor k Francu Vinku in drugim, nekaj pa domov v ' Dežno št. 13, da sta jih nosila oče in brat. Tri srajce je razpa- rala in odnesla k šivilji v Pod- lehnik, da bi ji ta napravila bluze. Ko je videla Vinkova, da je zabredla v dokaj neugoden po- ložaj, je priznala, da je odnesla iz tovarne 11 srajc v vrednosti nad 17.000 din in izjavila, da to obžaluje ter je škodo delno že poravnala. Prva sodba je vsekaikor ostra in bo morala Vinkova odsedeti 3 mesece, kolikor ji mogoče ne bo uspelo s pritožbo doseči pri okrožnem sodišču spremembo sodbe na pogojno kazen. VRTILJAK ZA KRAVE Na nekem velikem ivosestvu bi izu Sidneya v Avstraliji so zgra- dili iz jekla, aluminija in stekla velikanski stroj, ki služi za molžo 50 krav hkratL Stroj im a obliko vrtiljaka. Krave So se zelo hitro privadile stroju In se same postavijo v vrsto, ko je treba iti na molžo. Ko pridejo potem na svoje mesto, se avto- matično postavi pred vsako po soda s hrano, delavci pa s po- močjo tekoče vode sperejo vim ena in pritrdijo nanje sesalke za molžo. Medtem ko se stroj e nkrat zavrti, so krave pomolzene. V službo sprejmemo takoj trgovskega pomočniha za prodajo tekočih goriv in maziv pri črpalki na Kvedirv vem trgu. ★ OBVEŠČAMO vse kupce, da bo začasno bencinska črpal- ka na Kvedrovem trgu v Ptuju odprta dnevno od 7. do 12. ure in od 14, do 17. ure. Občinski ljudski odbor Hajdina razpisuje mesto Šefa stanovanjske skupnosti. Ponudbe pošljite na Tajništvo ob^hne. Razpis Komisija pri LOMO Ptuj za razpis mest direktorjem razpisuje MESTO UPRAVNIKA pn obrtnem podjetju Modno čevljarstvo »Zora« Ptuj Pogoji: Čevljarski mojstei- ali čevljarski pomočnik z lO-letno prakso. Prijave poslati na LOMO Ptuj do 20 marca 1955 NAJDENIH KOLES 1 moško kolo črne barve, to- varniška znamka »Baronia«, štev. okvira 202235; 1 moško kolo rdeče barve, brez znamke, štev. okvira 147623; 1 okvir ženskega kolesa rdeče barve, tovarniška znamka FBP »LUXUS«, Subotica, številka okvira 79515; 1 moško kolo črne barve, to- varniška znamka »Steyer«, šte- vilka okvira 8783. Lastnike navedenih koles po zivamo, da se zglasijo pri tu- kajšnjem uradu zaradi prevze- ma svoje lastnine. Ljudski odbor mestne občine »»tuj Iklilnjoiplržejdislt?^^ MESTNI KINO PTUJ predvaja od 11. do 14, marca franc. film »Vrag v telesu«; od 15. do 17. marca avstr. film »Luč ljubezni«; od 18. do 21. marca meh film »En dan življenja«; od 22. do 24. marca amer. film »V senci sovraštva«; od 25. do 27. marca amer. film »Kapetan Kid«; od 29. do 31 marca nemški film »Moj sin profesor«. DEŽURSTVO ŠPECERIJSKIH TRGOVIN V soboto, 12. marca, popoldne bo dežurna špecerijska trgovina »Hrana« trgovskega podjetja »Izbira« na Ljutomersflci cesti. DEŽURSTVO TRAFIK Istega dne popoldne bo dežur- na trafika v Lackov^ uUci (Ko- kol). LAHEK VOZ, nosilnosti 800 kg, v dobrem stanju, z enovprež- no konjsko vprego, prodam» Naslov v upravi PRODAM mali »Singer« šivalni stroj. Vprašati pri Peteršič Jožetu, Domava. ISCEM izkxišeno gospodinjo za 4-umo pomoč. Hrana in sta- novanje v družini. Plača po dogovoru. Vprašati v upravi. UGODNO PRODAM 6 ha po- sestva s prevžitkom ali zame- njam za manjše. Kitek Šte- fan, Brezje 23, p. Poljčane. POSTREZNICO za 8 ur dnevno sprejmem Vprašajte v upravi lista. KUPIMO ENO- IN DVOSTA- NOVANJSKE HISE v Ptuju in okolici, različna poses+va v bližini mestai na Dravskem polju in drugod, elektro in druge motorje ter vsakovrstne stroje. — Realitetna agencija Maribor, Partizanska c. 24. Kompletno spalnico icE trdega lesa ugodno prodam. Dr. Kristen, Maribor, Razlagova 24/11. OPOZORILO! Opozarjam, da bom tožila vsa- kogar, ki bi v zvezi s smrtjo mojega pokojnega tasta Janeza Plohla iz Mezgove šft. 51 izmiš- ljali in širil neresnične trditve. Plohi Ana, Mezgovci 51 ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca ob prerani izgubi našega nepozabnega nečaka FRANCEKA HRGA ^^^^^ se zahvaljujemo vsem flffl^Bro sorodnikom, znancem m prijateljem, uči- teljstvu, šo'ski mla- ^^^^^ dini, godbi »Svobo- ^^^^^ de«, duhovščini _ in mestnim pogrebčem ^^^^ za izraze sožalja, lo^- ^^^^lažilne besede, šopke m vence, udeležbo na pogrebu, zaigrane žalostinke in poslovilne besede ob odprtem grobu ter za vso ostalo pomoč ob tem žalostnem dogodku v naši družini Franček je bal rojen 1. marca 1943. Zgodaj je izgubil očeta in mater in se je potem vživel v sitričevo družino, ki mu je hotela nadoknaditi starše, nji- hovo srčno nego in vzgojo, da bi dorastel, dosegel svoj poklic in nadaljeval z delom, kjer sta nehala njegov oče in mati. Ni- kdo ni slutil, da je imel isto- časno z gripo vnetje slepdča in da bo to ugasnilo njegovo živ- ljenjsko lučko. Franček, končala je tvoja kratka življenjsika pot. Utihnil je tvoj mili glas in tvoje očS so se za vedno zaprle. Nikdar te ne bodo pozabili tisti, ki si jim bal vsem tako pri srcu. Počivaj mimo v svobodni do- mači žemljici! Žalujoča rodbina HRGA in ostalo sorodstvo