primorski dnevnik
!• zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž n»d Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. BÌil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 600 lir - Leto XL. št. 276 (11.999)
Trst, torek, 20. novembra 1984
Več kot pet tisoč Slovencev
in demokratov na manifestaciji v Trebčah
Domačini postavili dvojezične napise tudi v Bazovici, v Gropadi, na Padričah, pri Banih in Ferlugih - Enotni nastopi govornikov na shodu
Naša nova samozavest
____ SAN DOR TEN C E
Trebenska manifestacija za posta-Upv dvojezičnih cestnih tabel pome-.Vsebinski korak naprej v boju za l<ase narodnostne pravice. Na goriš-cm Travniku smo enotno in glasno povedali, da smo naveličani obljub oportunističnih obvez in da zahte-am°. stvarna dejanja. V Trebčah pa v- 0 Jasno dokazali, da si znamo pra-ee, ki nam pripadajo, tudi sami iz-Jl'Vati. Demokratično in miroljubno, i ^oenem odločno v prepričanju, da 'mamo prav.
del °rbeno razpoloženje, ki je v ne-Jo utripalo na vzhodnem Krasu, ne obuje dodatnih razglabljanj ali ko-l. ^ntarjev, saj dejanja (postavitev ta-I ,med Bazovico in Ferlugi) govori-j. , bolj kot vsaka resolucija in bolj ' vsaka že tako odprta in spodbud-a °bveza- Tudi po Trebčah pa ne lt0*:nio Prenehati. Prav nasprotno. Iz-ni».,S* moramo ne samo naše orga-ac>jske sposobnosti, ampak tudi dobr	zre*ost *n končno pri-
m l®!10 samozavest, da nismo samo le'	da smo gibanje, ki vendar-
nekaj pomeni. Ta samozavest mo-txwi. A* (j° izraza tudi na vseh tistih e**1, ki smo jih do včeraj podrti,.Al11*' a'i smo menili, da niso po-tmbna za naš boj.
deli** goyQn>iškem odru je tudi v ne-nost v^krat odmevala beseda enot-(zla «i amo’ da so bili vsi govorniki so n*' 'Z strankarskih vrst), ko n0„..m®niali potrebo in nujo po enot-koli ’ lskreni, čeprav, morda kot ni-našoPrej' .p'hteva ta bistven aspekt manjšinske politike trezno raz-nu:nJanjL> *n tudi razčiščenje, ki je nesi,0 potrcbno za odpravo določenih kazairaHZUmov- Trebenski shod je po-igrav’ ti S.e z enotnostjo ne gre po-djce ati’ saj bi se vse negativne posle-in v V,..pryi vrsti obrnile proti nam “Diviri . UÀno na^° škodo. Rimski rek Eo » impera« je prestal že mno-VPfi»g0^<>vinskih izkušenj in je žal še edno zelo aktualen.
aradi vsedržavne splošne stav-e Primorski dnevnik jutri, 21. ovembra ne bo izšel. Naša pri-odnja številka bo izšla spet v e rk-‘k. 22. novembra.
TRST — Nedeljski dogodki s postavitvijo dvojezičnih tabel po vaseh vzhodnega Krasa in mogočna manifestacija v Trebčah, ki se je je udeležilo več kot 5.000 ljudi, so odločen odgovor na odlašanja, na slepomišenja in na kratenje naših najosnovnejših pravic, obenem pa zgovoren dokaz, da za obljube ni več časa, da je treba preiti k novim, a konkretnim pobudam.
Prav ta konkretnost je bila tisto gibalo, ki je botrovalo vsestranskemu uspehu. Nedeljska hladna zora za mladince iz Bazovice, Gropede, Padrič, od Banov in Fcrlugov bo ostala v trajnem spominu.
Nihče ni čutil truda, mraza, zgodnje ure., v vseh je prevevala zavest, da dajo svoj prispevek skupni stvari. Od 5.45 do 6.15 je bilo vsega konec. Iz grmovja, kamor so jih dan prej poskrili in budno pa žili, so poromale dvojezične table v že pripravljene podstavke. Vsak jih je hotel poprijeti, tudi če je bil mladinec samo po srcu in ne po letih. Le pred vhodom v Gropado ni bilo treba namestiti nove table. Dovolj je bila že stara, saj zveni ime vasi enako v obeh jezikih, le nalepili so trak z napisom »Občina Trst«. Drugje pa so v nekaj minutah zalili drogove z betonom in jih pričvrstili. Ob pol sedmih
so bili že vsi v Ljudskem domu v Trebčah, da bi poročali o akciji, da bi nazdravili brezhibnemu uspehu. Zapletov ni bilo, vse je potekalo kot po tekočem traku.
Za mladino in za Koordinacijsko združenje kra-ških vasi pa je bil premor kratek. Na obeh vhodih v Trebče je bilo treba postaviti reditelje, da bi urejali parkirišča, saj ni nihče vedel, kakšna bo ude ležba na osrednji trebenski nanifestaciji. Nekaj minut po pol desetih so se pri Bovanih nekoliko oddahnili in okrepčali, a že jih je čcikala dolžnost.
NADALJEVANJE NA 4. STRANI
Na pobudo sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL
Jutri splošna stavka za davčno pravičnost
RIM — Jutrišnja 4-urna splošna stavka, ki bo zajela od 15 do 18 milijonov delovnih ljudi, je od napovedi pridobila še eno motivacijo: poleg zahteve po večji davčni pravičnosti bo namreč odražala tudi protest in prvi odgovor sindikatov novemu izzivanju tistih delodajalskih združenj, predvsem Confindustrie, ki nočejo izplačati druge točke draginjske doklade, dozorele iz zaostalih neplačanih decimalk premične lestvice. Sindikat pa s stavko ne namerava niti podpreti vlade (čeprav podpira Visen-t ini jev paket proti davčnim utajam, ki pa zadošča le delu zahtev) niti napadati trgovcev (ki se paketu u-pirajo).
Smotre in potek splošne stavke so včeraj obrazložili na tiskovni konferenci tajnika CGIL in UIL Lama in Benvenuto ter podtajnik CISL Marini. Prekinitev dela bo zajela seve-
da tudi javne storitve, od dobave vode in plina ter telefona in elektrike (kjer pa bo zagotovljena nujna oskrba) do vseh javnih prevozov. Železniški in letalski promet bosta u-stavljena jutri od 8. do 12. ure, mestne in primestne avtobusne proge pa bodo prekinjene po 3 ali 4 ure v jutranjih urah, skladno s sindikalnimi shodi v posameznih mestih. Stavkali bodo tudi tiskarji, osebje gledališč, kinematografov in televizijskih postaj, zaradi česar bodo oddaje in prireditve okrnjene, časopisi pa jutri ne bodo izšli. V četrtek pa bodo tajništva CGIL, CISL in UIL na skupni seji sklepala o nadaljnjih pobudah proti Confindustrii, da prisili združenje zasebnih industrijcev k u-maknitvi izzivalnega sklepa o dragim jski dokladi. Tudi minister za delo De Michelis je izjavil, da se bo vlada potrudila v tem smislu.
Pogovor s predsednikom SDGZ V. Svetino
Medzbornično zasedanje mora biti korak naprej
TRST — Jutri se v hotelu Pical v Poreču začne dvodnevno letno zasedanje mešanih trgovinskih' zbor nic Italjug iz Milana Ln Jugi tal iz Beograda, ki bo tokrat že 51. srečanje gospodarstvenikov dveh sosednjih držav. Gre za delovno srečanje, za obračun dela od zadnjega zasedanja oktobra lani v Trstu in za načrtovanje prihodnjih pobud, vendar je to hkrati tudi prilika za še eno snidenje prijateljstva, ki se je v skoraj tridesetih letih po trgovinskih in gospodarskih poteh spletlo preko meje.
In prav tem, prijateljskim odnosom navezanim na temelju poslovnega sodelovanja in medsebojnega zaupanja, so dragocen delež prispevali slovenski gospodarstveniki v Italiji, povezani v Slovensko de
želno gospodarsko združenje. Njihova vloga v vseh teh letih ni bila le posredniška in že sama po sebi pomembna, temveč so se po svojih močeh tudi sami dejavno vključe vali v trgovske in širške gospodarske odnose med Italijo in Jugoslavijo.
Predsednik Združenja in odbornik tržaškega dela milanske zbornice Italjug, dr. Vito Svetina, je v pogovoru o aktualnem trenutku italijansko - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja opozoril na dve novosti od zadnjega skupnega zasedanja zbornic. Prvo in ugodno, predstavlja dejstvo, da se v izmenjavi med državama uvoz vse bolj pokriva z izvozom, kar pomeni,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
T« predlog Rosseltijn in parlamentarcev UPI
Večja podpora EGS kulturnim dejavnostim narodnih manjšin
m , TRST— Komunistična svetovalska skupina v evropskem parla siAu ^ na Predlog poslanca Rossetti ja prevzela pobudo v korist evrop-narodnih in jezikovnih manjšin. Med razpravo o proračunu za 1 ]odnje leto je evropski parlament odobril popravek komunista Papa-i c ra' ki je govoril v imenu parlamentarne komisije za kulturo. Par-‘ament je na ta način sklenil v prihodnjem letu povišati svoj prispe v. korist kulturnih dejavnosti evropskih nardnostnih manjšin na n nulijonov lir, medtem ko je letošnji prispevek znašal 280 milijonov Jn-
čeprav ne gre za veliko vsoto, ne kaže zanemariti dejstva, da j Jammanje evropskega parlamenta za kulturno delo manjšin veča Dr<An So. v Strasburgu s tem svojim sklepom celo postavili na glavo Odlog italijanskega ministrskega sveta, naj se podpora kulturnim ' 3rTam Y Prihodnjem letu skrči na polovico.
; Udobritev tega dopolnila, ki nosi podpis italijanskih komunistov, .|n,ary'°dejno zavrnilo vse druge zadevne predloge, ki so jih predstavili ’gieski laburisti, konservativci in »zeleni«. Komunistični popravek _ Podprla tudi Krščanska demokracija,
Obletnica Tanjuga v SRS
LJUBLJANA — Ob štirideseti obletnici ustanovitve agencije TANJUG v Sloveniji je bila včeraj v veliki sejni dvorani skupščine mesta Ljubljana svečana seja kolektiva, na kateri so bili prisotni poleg predstavnikov osrednjega vodstva agencije iz Beograda zastopniki vseh sredstev množičnega obveščanja Slovenije, kot častni pa Vida Tomšič, Pepca Kardelj in Sergej Kraigher.
V slavnostnem govoru je Jože Smole orisal junaške začetke agencije med osvobodilnim bojem in široko mrežo takoj po vojni, ko je iz Trsta poročal kasnejši novinar Primorskega dnevnika Slavko Štoka. Agencija je pre živela razna razdobja in je bila nekaj časa »državna«, centralizirana, kar ni bilo v skladu z začetno široko demokratično osnovo zamisli. Razvoj socialističnega samo upravljanja, socialistične demokracije in novih odnosov med republikami pa je privedel do novih vsebinskih in formnih konceptov v informiranju. Tov. Smole je v tej zvezi podčrtal podružbljanje informacije, ki pomeni povečano odgovornost uredništev in kolektivov, pa tudi večjo skrb družbe za obveščanje javnosti. Na tej osnovi se je redakcija agencije TANJUG za Slovenijo številčno in drugače okrepila in opravlja vedno bolj pomembne naloge. (B.S.)

Tudi športniki v Trebčah
, -,r ’	»Najpomembnejše srečanje« tu-
di za športnike je balo v nedeljo mogočni shod v 'liebčah. Kot maja meseca na Travniku v Gorici so se tucy tokrat naši številni športniki in športnice udeležili manifestacije v DlA/Tol Trebčah in le žal, da se še številni '	drugi niso mogli udeležiti, ker so v
nedeljo zjutraj imeli prvenstvene tekme (pri tem pia se postavlja tudi vprašanje, ali ne bi bilo umestno, da bi zaprosili aa preložitev teh tekem. .
Glede športnih izidov tega konca tedna velja, žal, omeniti poraz obeh naših združenih ekip. Jadrarovi košarkarji so namreč izgubili v Trevisu in so p» osmih kolih z osmimi točkami na osmem mestu. Čist poraz z 0:3 pa je doživel Meblo v drugi ženski odbojkarski ligi v Pordenonu.
Sicer pa je ta konec tedna potekal v znaku derbijev. V moški C-2 ligi so odbojkarji Olympie Terpina premagali borovce, v ženskem namiznoteniškem promocijskem prvenstvu so domovke tesno slavile nad drugo ekipo Krasa, nogometna derbija v 2. in 3. ama tersiti ligi pa sta se končala brez zmagovalcev. Vesna in Zarja sta namreč igrali brez zadetkov, Breg in Gaja pa sta se razšla pri izidu 1:1.

• Medzbornično
NADALJEVANJE S 1. STRANI
da se gospodarski odnosi stabilizirajo, da izražajo komplementarnost dveh gospodarstev in da torej zagotavljajo trajnejšo osnovo gospodarski izmenjavi in sodelovanju. Zaskrbljujoč pa je drugi pojav zadnjega obdobja, ko se je okrepil administrativni pristop k reševanju gospodarskih odnosov v okviru maloobmejnega prometa in z omejevanjem poslovanja po avtonomnih računih povzročil hude motnje z dolgimi prizadevanji zastavljenim in ustaljenim gospodarskim povezavam.
Od tod — po mnenju našega sogovornika — zaskrbljenost gospodarstvenikov za prihodnost tega sodelovanja, kjer negotovost glede nadaljnjih ukrepov, zlasti pri obmejni menjavi, grozi pretrgati že utrjene vezi in zavreti uresničevanje višjih, bolj kakovostnih oblik gospodarskega sodelovanja. Na italijanski strani je zato veliko pričakovanja za novi zakon o skupnh vlaganjih v Jugoslaviji, saj bi ob ustreznejših pogojih mnoga italijanska podjetja našla realni interes, da se vključijo v dolgoročno gospodarsko sodelovanje z jugoslovanskimi partnerji, zlasti na področju turizma in predelovalne industrije.
To pa je hkrati naravni interes slovenskega gospodarstva v Italiji, za katerega si SDGZ že vseskozi in uspešno prizadeva. Tesnejše in višje oblike povezanosti gospodarstev, zlasti na ravni mešanih proizvodnih podjetij z visoko tehnologijo, kooperacijskih odnosov v proizvodnji in povezovanju velikih industrijskih o-bnatov v Italiji in Jugoslaviji, najdejo v članih SDGZ svoje največje zagovornike in aktivne udeležence.
Dolgoročna povezava italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva nasploh in na obmejnem področju, posebei sodi med bistvene dlje in v program Združenja, zato njegovi člani jutrišnje srečanje v Poreču pričakujejo tudi v upanju, da bo razčistilo vprašanja, ki ovirajo maloobmejni promet in sprejelo nove u-smeritve na vseh ostalih področjih, kot so na primer krediti odnosi, storitve, skupna vlaganja in višje oblike proizvodnega sodelovanja.
To je korak naprej, ki ga želi in pričakuje slovensko gospodarstvo v Italiji za uresničitev dobrososedskega sodelovanja nasploh in h kateremu bo še naprej tudi sama po vseh močeh prispevalo, je zaključil Vito Svetina.
VLASTA BERNARD
Fašistična vojaška diktatura v Čilu odslej povsem izolirana
Nadškof F resno javno obsodil v Santiago nečloveško nasilje Pinochetovega režima
Čilski diktator Pinochet
SANTIAGO DE CHILE — Fašistični režim generala Pinocheta je od nedelje povsem izoliran in lahko deluje v domovini zgolj kot zasedbena sila, ki ohranja oblast samo z najhujšim terorjem. Pretrgale so se namreč tudi tiste tanke niti, ki so Pinochetovi diktaturi omogočale nekakšno, pa čeprav težavno sožitje s katoliško cerkveno hierarhijo, ki ima v Čilu in v vseh latinskoameriških državah, veliko moč in družbeni vpliv.
V vseh čilskih cerkvah so namreč pri mašah prebrali pastoralno pismo, ki ga je naslovil vernikom santiaški nadškof kardinal Francisco Fre-sno, prebivalstvo pa je ne le napolnilo svete hrame, ampak tudi bližnje trge, kjer so poslušali govor iz zvočnikov. Fresno, ki velja sicer med cerkvenimi oblastniki Latinske Amerike za zmernega, je tokrat zelo odločno obsodil divjanje vojaške diktature, kršitev najosnovnejših človekovih pravic, prepoved vsakega komuniciranja, celo med duhovniki in verniki, policijske racije v revnih predmestjih z množičnimi aretacijami, konfinira-
nje več kot 500 nasprotnikov režima. Na koncu j® še pozval Čilence, naj se v petek postijo iz solidarnosti z žrtvami nasilja, režimu pa je zagrozil z izobčenjem.
Nadškofov govor je vzbudil vsesplošno soglasje malone vseh Čilencev, pa tudi velik vtis v vsej svetovni demokratični javnosti : posredna podpora je prišla tudi od papeža, ki je javno izrazil zaskrbljenost za trpljenje Čilencev. Pinochetu, ki se j sicer proglaša za »Kristusovega odposlanca proti komunizmu«, je preostalo le, da prepove objavo Fresnovega govora v vseh sredstvih javnega obveščanja, in da se izjemoma ne udeleži nedeljske maše.
Medtem se v vsem Čilu nadaljuje brezobzirna represija v okviru obsednega stanja, ki traja že tri tedne. Vojaški ali fašistični rektorji izključujejo z univerz desetine demokratičnih študentov, tajna policija pa preiskuje sedeže strank in domove opozicijskih voditeljev.
Eksplozija v skladišču plina terjala osemdeset mrtvih v Ciudad Mexicu
CIUDAD MEXICO — Mehiško glavno mesto je prizadela v ponedeljek zjutraj huda nesreča, ko je v osrednjem skladišču, kjer polnijo plinske jeklenke prišlo do eksplozije in požara. Doslej so ugotovili, da je eksplozija povzročila približno 80 smrtnih žrtev, nad tristo pa
V Turinu začetek protesa proti članom krajevnih uprav
TURIN — V Turinu se je začel proces proti 19 vidnim predstavnikom piemontskega političnega življenja, ki jih dolžijo, da so prejemali podkupnino. Zagovorniki so zahtevali razveljavitev obtožnice, češ da temelji na podatkih, do katerih so preiskovalci prišli z nezakonitim telefonskim prisluškovanjem. Zanimivo je, da zagovorniki ne govorijo o nedolžnosti svojih varovancev, temveč samo o načinu, s katerim so preiskovalci prišli do dokazov proti njim.
Sodišče bo danes zjutraj poslušalo še izvajanja dr žavnega pravdnika, nakar se bodo sodniki umaknili in sklepali o zahtevah zagovornikov.
je ranjenih.
Mehiška televizija neposredno prenaša dogodke s kraja eksplozije : gasilcem še ni uspelo pogasiti ogromnega požara, ki se je vnel v skladišču. Vse prebivalce mestne četrti, v kateri je skladišče, so izselili.
Kot poročajo oblasti mehiškega glavnega mesta, je do eksplozije prišlo ob 5. uri po krajevnem času, ko se je vnela avtocistema, ki je prevažala plin. Večina prebivalcev sosednjih poslopij je še spala, tako da so se preživeli na vrat na nos, povečini še v pižami podali na ulice in skušali doseči bližnji grič. Prvi eksploziji je sledilo še drugih osem in ne izključujejo možnosti, da bi utegnilo še kaj eksplodirati.
Vsi rešilci Ciudad Mexica so na delu in neprestano prevažajo ranjence v bolnišnice. Radio oddaja pozive krvodajalcem, da dajo kri, saj je začelo primanjkovati plazme.
Nad krajem eksplozije je oblak gostega črnega dima, eksplozije pa so slišali po vsem ogromnem mehiškem glavnem mestu. V polmeru kakih 400 metrov so popokale vse šipe na oknih in izložbah. Reševalna akcija še vedno traja, mehiške oblasti pa ne izključujejo, da bi se dokončni obračun utegnil še poslabšati. Kljub temu, da so oblasti izselile približno 200 tisoč oseb, je najbrž v bližnjih poslopjih še kakšna žrtev.
Ivan Cankar po avstrijski TV
DUNAJ — Na prvem programu avstrijske televizije ip bito predsinočnjim »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« Ivana Cankarja. Pod režijskim vodstvom Petra Lotschaka so med drugimi zaigrali Maximillian Weigl, E-wald Pirstinger, lise Fermleit-ner — vsi po vrsti amaterji. To »Pohujšanje« je bil pravzaprav posnetek letošnjega gledališkega festivala v Stubeggu. Deseto poletje zapored uprizarjajo domačini v tem vzhodnoštajerskem kraju na razvalini gradu Stubegg različna gledališka dela. Letos so se odločili za Cankarja. Imenitno zaigrana predstava, govorjena v tamkajšnjem dialektu, ie odkrila celo vrsto igralskih talentov. Domači učitelj, učiteljica, natakarica, različni uradniki iz okolice Stubegga so se zvrstili v Cankarjevi farsi. Edino nekdo je prišel pomagat izven njihove vasi, namreč iz Gradca in sicer po poklicu župnik, ki je zaigral zlodeja, (bg)
I
I
V Ljubljani predstavitev antologije
Koroška slovenska poezija
LJUBLJANA — Najbrž ni vsakodnevna zadeva, da bi izhajale antologije slovenskih zamejskih avtorjev v tujih jezikih. Tega si pri nas skorajda ne moremo misliti, uspeva pa na Koroškem, kjer se je slovenska književnost po »impulzih« Petra Handkeja neverjetno razbohotila in dobila svoj odmevni prostor v vsenemškem prostoru.
Sedaj je pred nami antologija ki so jo včeraj predstavili v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Knjiga je že nekaj časa v obtoku, kljub temu pa je včerajšnji dogodek privabil v DSP veliko slovenskih umetnikov pa avstrijskega generalnega konzula in predsednika komiteja za kulturo pri SDL Matjaža Kmecla.
Nova knjiga prinaša izbor štirinajstih slovenskih pesnikov iz Avstrije. Vsak je zastopan s po petimi pesmimi, ob slovenskem originalu
pa je še angleški prevod, katerega je oskrbel znani pisatelj Herbert Kuhner, medtem ko je izbor delo Feliksa J. Bistra.
Na dlani je, da je ta založniški projekt daljnosežen in ima tudi iz-venliteramo veljavo, kot so poudarili tudi sestavljalci antologije in predstavnik celovške založbe. Gre za afirmacijo ustvarjalnosti slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki si prav z literaturo odpira okno v svet in tako opozarja še na vsa nerešena vprašanja, s katerimi se vsak dan srečuje v boju za svoj narodni obstoj. Taka in podobna problematika se je razživela tudi v razpravi, ki se je dotaknila še izjemno perečega vprašanja uvoza knjig v Jugoslavijo in Slovenijo, saj zaradi okmelih carinskih zakonov marsikaj, kar nastaja v zamejstvu, ne pride do bralca v matični domovini. M. ČUK
Vietnamska ofenziva proti kmerskim silam
BANGKOK — Pet vietnamskih bataljonov (1.800 mož) je ob podpori tankov in po 24-urnem topniškem bombardiranju delno zasedlo kmersko taborišče nedaleč od ta j ske meje Nong Chang, kjer se je nahajalo kakih 20 tisoč civilistov, pristašev S on Sonovega gibanja KPNLF (Narodna osvobodilna fronta kmerskega ljudstva).
Tajski vojaški krogi so prepričani, da ne bo Kmerom uspelo zaustaviti napada, v katerem sodeluje kakih 3000 vietnamskih vojakov. Nong Chang lahko pade vsak trenutek. Civilisti so ga začeli zapuščati že v soboto, ko se je prvič oglasilo vietnamsko težko topništvo. V Bangkoku so zaskrbljeni, da se ne bi ponovili dogodki iz januarja 1983, ko so vietnamske okupacijske sile zravnale z zemljo taborišče Nong Chang in prisilile tisoče beguncev, da so se zatekli na Tajsko.
Po vsem sodeč je to prva vietnamska ofenziva v letošnjem sušnem obdobju, ko izboljšani vremenski pogoji omogočajo uporabo tankovskih in motoriziranih enot. Kot vedno pa bo zmaga okupacijskih sil kratkotrajna. Komaj bo prvi dež razmočil zemljo in onemogočil premikanje težkega topništva, se bodo morali vietnamski vojaki umakniti z zasedenih ozemelj, ki bodo ponovno prešla pod nadzorstvo borcev Demokratične Kampučije. To se v glavnem ponavlja že pet let, da kampučijski vojni ni videti konca, saj bi brez vietnamske vojaške prisotnosti marionetni režim v Pnom Penhu že zdavnaj odnesel plaz.
Še vedno iščejo žrtve brodoloma
ŠIBENIK — Kljub slabemu vremenu pripadniki narice in milice še naprej s patrolnimi čolni iščejo grešanega mornarja z italijanske trgovske ladje, ki . je v petek okrog 18. ure potopila blizu otoka Žir ja P. Šibeniku. Iščejo Virgilia Marcettija, drugega ofic* ^ stroja, v nedeljo popoldne pa so našli truplo Giun Santa, kuharja z ladje.	_ v
V	Šibeniku pa so doslej že zaslišali večino član® |
posadke s potopljene ladje, ki je bila natovorjena z varnim vinilkloridom in leži v globini 85 metrov, vedno ni pravega odgovora na vprašanje, zakaj se J. ladja potopila, kapetan Francesco Riviecio pa je P prejšnji izjavi povedal, da je bila ladja na poti *z ^ lijanskega pristanišča Porto Torres proti Zadru. ‘	=
potjo so mu iz njpgove ladijske družbe ukazal*, spremeni smer in pluje proti Splitu, kjer naj bi 13 raztovorili — potopila se je ravno med sprem njanj smeri.	^0.
Grgo Carcv, pomorščak splitskega »Brodospasa«, f ma z Jezera na otoku Murter, je minuli petek zv . rešil devet izčrpanih mornarjev z italijanske ladje » gitta Montanario«.	^
V	hudem neurju, ki je minuli teden zajelo Jadran, je v noči od srede na minuli četrtek potonila tudi ška ladja »Panorea«. S te ladje pogrešajo štiri m<l,rI.ia,.rc-ki jih še iščejo. Pri tem jim pomagajo tudi številni P bivalci s Korčule, (dd)
Na Dunaju ubit turški diplomat
DUNAJ — Pripadnik »armenske revolucionarne armade« je včeraj zjutraj v strogem mestnem središču ustrelil turškega diplomata. To je Evner Ergun, 52 let, ki je od leta 1979 bil na vodilnem mestu v sklopu Centra OZN na socialni razvoj in humanitarne zadeve. Da je atentator član omenjene organizacije, potrjuje črn robec z vezenimi začetnicami ARA, ki so ga policaji nato našli v avtomobilu, s katerim se je pokojni peljal v službo.
Ubijalec je izkoristil okoliščino, da je žrtev v križišču morala ustaviti avto: stopil je pred vozilo in s pištolo trikrat ustrelil skozi vetrobran. Diplomat je bil pri priči mrtev.
To je že tretji tovrsten napad na turškega uradnega predstavnika v avstrijskem glavnem mestu po letu 1975. Oktobra tistega leta so trije teroristi vdrli v turško diplomatsko predstavništvo in umorili veleposlanika Danisa Tunaligila, junija letos pa je peklenskemu stroju na vhodu v ambasado podlegel funkcionar Erdogan Oeczen.
Na sliki (telefoto AP): dunajska policija odnaša prestreljeni avtomobil umorjenega turškega diplomata Evner-ja Ergima (zgoraj levo).
Jugoslovanska pomoč Etiopiji
BEOGRAD — Iz roškega pristanišča bo 27. novembra odplula v jugoslovanska ladja s pomočjo v obliki hrane vredne 45 milijonov J . Na nedavni seji je upravni odbor sklada solidarnosti z neuvrščenim« ^ vami in državami v razvoju povečal pomoč Etiopiji s prejšnjih 25 muti na sedanjih 45 milijonov dinarjev.	_	, ana
Pošiljka, v kateri so moka, mesne in ribje konzerve, riž, otroška g ter mleko v prahu, bo v Etiopijo prispela najkasneje do 10. decerne■ ^ isto ladjo bodo podobno pomoč poslali tudi Sudanu, medtem ko je P' ,0. v hrani za Madagaskar in Bocvano že na poti. Do 15. decembra bo slavi ja poslala pomoč v hrani še Tanzaniji in Ugandi, (dd)
Poskus svetovnega rekorda v kopanj*1
Dva prizadevna 30 letna kvalificirana jamska kopač« c
11 „ -m i ri Znlrt , ■* i—i r ,1 „ i L- „ Umnnn nrpffl/tnn »Abid LO ^yfC
11 to-
TRAVNIK ________._____.___________ ______
mid Jašarevič in Ilamid Colo iz rudnika črnega premoga »Abid Bili pri Travniiku bosta poskušala potolči neuradni svetovni rekord v kinjenem delu, ki ga je pred dnevi postavil Vahid Mulapcič iz sara]eV!' varne žice, ko je nepretrgoma 96 ur uakiral žico.	.
Omenjena dva mlada rudarja bosta poskušala potolči rekord m ‘ pre-najmanj 97 ur in bosta, če bo možno, delala tudi sto ur. Kopala bosw moč torej več kot 12 neprekinjenih osemurnih izmen, (dd)
Kaj so rekli govorniki na nedeljski manifestaciji v Trebčah
ITALIANO SLuVT*$K0

David malalan:
ZAHTEVAMO SPOŠTOVANJE MEDNARODNIH OBVEZ
Pred dnevi je Trst praznoval 30-letnico priključitve k Italiji. Tiste dni smo tržaški Slovenci z zaskrbljenostjo, ki je bila vendar prepojena z itpanjem, sprejeli mednarodno odločitev, ki nas je ločila od matičnega naroda. Plamenčku upanja, ki je takrat tlel v nas, so dajale lesket misli, da bomo navsezad nje živeli v demokratični državi, ki je zrasla iz odporniškega gibanja, ki temelji na delu, svobodi in enakopravnosti, ki varuje in ščiti jezikovne manjšine in to skupaj z našimi rojaki na Goriškem in Videmskem. To so bili vzroki, da je bila ločitev od matice manj boleča. Slednji so nas hkrati spodbujali in zahtevali od nas, da 56 kot Slovenci vsestransko vključimo v življenje republike Italije, delujemo fa sožitje med tu živečima narodoma, fstočasno pa prispevamo h graditvi mostu italijansko - jugoslovanskega sodelovanja in razumevanja, čemur JQ položil temelje Londonski memorandum med SFRJ Jugoslavijo in republiko Italijo.
Toda kanček optimizma, ki smo ga takrat nosili v sebi, je kmalu zbledi- Izkazalo se je namreč, da je ita-bjanska stvarnost nam vse prej kot naklonjena.
Danes ni nobenih otipljivih znakov, m bi kazali na to, da se bo položaj v doglednem času spremenil. V bistvu smo Slovenci dvakrat diskriminirani : prvič gre za diskriminacijo Slovencev videmske pokrajine napram osta-bm na Goriškem in Tržaškem in dru-K*c, celotna naša narodnostna skupnost je diskriminirana v primerjavi s •rancosko, nemško in ladinsko manjšino, ker kot priznana narodna manjši-na še danes ne uživa tiste zaščite, kl Jo te skupnosti uživajo že vrsto let.
Predsedniku vlade ne moremo odpustiti nekaterih trditev kot npr. da »slovanske manjšine« na italijanskem ozemlju nimajo večjih odprtih problemov, kot tudi trditve, da se je okrog . sta začrtala ozka, nepravična meja, groteskna, v primerjavi z družbenoekonomskimi problemi mesta ter njegovega uvodnega potvarjanja zgodovinskih dejstev.
. tlanes zahtevamo, da se končno začenjajo izvajati mednarodne obveznosti, ki jih je italijanska republika sprejela v zvezi z našo manjšino, zah-£ amo skratka, da se v najkrajšem asu pravično uredi položaj naše narodnostne skupnosti s sprejetjem glo-abiega zaščitnega zakona. Naj bo za-i°; trebenska manifestacija tudi omi-ana reakcija na nesramni petkov
Zahtevamo rešitev naših odprtih problemov
govor tržaškega župana, obenem pa tudi odgovor nedavnemu nizkotnemu in podlemu izbruhu enega izmed zagovornikov narodnostne mržnje in vsem tistim, ki bi ga hoteli posnemati.
STOJAN SPETIČ:
NAŠE GLAVNO OROŽJE MORA BITI NAŠA ENOTNOST
To naše zborovanje pomeni, da se dobro zaveda mo, kako bo naš boj čedalje ostre j ši, ko se bo bližal trenutek odločitve. Pripraviti se moramo, da vsi skupaj odbijemo izzivanja oblasti in nacionalistov, kakor tudi poskuse rušenja naše enotnosti, ker je ta skupaj z vzajemnostjo italijanskih demokratov naše glavno orožje.
Danes sodelujemo v bitki za širino dvojezičnega ozemlja. Simbolične table pred nekaterimi vasmi so le opozorilo oblastem, da ob pomanjkanju politične volje terjamo spoštovanje mednarodnih obveznosti. S to manifestacijo uresničujemo demokratični duh naše ustave, v praksi uveljavljamo spoznanje, da sta italijanski in slovenski jezik vredna enakega spoštovanja, nastopamo kot znanilci kulture sožitja med Italijani in Slovenci in ob prisotnosti italijanskih demokratov dokazujemo, da uveljavljanje dvojezičnosti ne povzroča nobenih smrtnih žrtev, ampak samo plemeniti vsak trenutek našega obstoja.
Ta enotnost in ta vzajemnost sta nam trajno potrebni : ko bomo izvo-jevali zaščitni zakon, se bo namreč pričelo novo obdobje boja za njegovo uresničenje povsod, kjer živimo Slovenci in na vseh področjih našega življenja. Današnja manifestacija naj bp uvod v obdobje trajne pripravljenosti, nov člen v verigi naših na stopo v.
DUŠAN UDOVIČ:
SOLIDARNOST
DEMOKRATOV
NAM JE DRAGOCENA
POMOČ
želimo,
Če smo prisiljeni manifestirati na trgu, tega gotovo ne delamo zato, ker ne bi imeli važnejšega ah pametnejšega opravila. Lahko bi živeli v miru in posvečali naše e-nergije drugim stvarem. Tega si Slovenci, kot tudi
alijanski demokratični ljudje, vsi, se zavedamo, da so potrebna veta in vztrajna prizadevanja, da se išujejo težki problemi, sredi kate-
Xìt.imn	A J/\ri rl O

v miru, ko so na delu sile, ki nas
skušajo zanikati in ki nas skoro vsak dan potiskajo na rob državljanskih pravic. Takega miru ne sprejemamo in ga tudi ne bomo nikoli sprejemali.
Danes ne gre samo za Trebče, za tržaški Kras in za dvojezične table. Gre za mnogo večje in važnejše stvari. Danes so bile simbolično postavljene dvojezične table. Poudarjam, simbolično, kajti to mora storiti občina, ki je za to pristojna. Ne terjamo nič drugega kakor samo to, kar nam zakonodaja in mednarodni dogovori jamčijo že danes, tudi če nimamo še globalnega zaščitnega zakona.
Manifestacije, kot je bila goriška in kakršna je današnja, nas morajo krepiti in dvigniti v nas zavest, da Slovenci nastopamo enotni, ko gre za naše skupne probleme. V takih primerih ne sme biti med nami bistvenih razlik in tudi nobenih majhnih oportunizmov. Prav tako je za nas življenjske važnosti, da v tem boju nismo osamljenih da se zavedamo, da imamo med italijanskimi someščani in demokratičnimi silami večinskega naroda tudi iskrene prijatelje in zaveznike, ki jih danes lahko z zadovoljstvom pozdravljamo na tem trgu. Ti naši zavezniki, katerih bi si želeli čimveč, nam ne izražajo samo verbalne solidarnosti, ampak nam v naših prizadevanjih tudi vsak dan pomagajo. Brez te konkretne in dragocene pomoči bi bili vsi Slovenci nepirmer-no revnejši.
Verjetno se bo o tej manifestaciji govorilo po Trstu in lahko pričakujemo, da bo dosti takih, ki nas bodo označili za provokatorje. Marsikdo nas bo obtožil, da ustvarjamo nemir in da motimo mimo sožitje. Naš odgovor vsem tem je in bo tudi v bodoče: ni miru in mirnega sožitja na račun pravic Slovencev.
IGOR TUTA:
V MIRU Z VSEMI TODA TUDI Z VSEMI
Današnja množična manifestacija je nov, jasen in prepričljiv korak v boju za naše o-snovnc pravice, i-stočasno pa je nedvoumen odgovor vsem tistim potuhnjenim političnim silam, ki upajo, da se bomo sčasoma utrudili, opešali, se asimilirali in morda tudi izginili. Ne, ta naša današnja prisotnost je ponoven izraz naše neokrnjene življenjskosti in vo lje po obstoju tu, na naših domačih tleh, kjer hočemo živeti v miru z vsemi, a kjer hočemo uživati vse ti sto pravice, ki nam jih priznavajo mednarodne listine in državna ustava. Med temi pravicami jé vprašanje rabe materinščine gotovo na prvem mestu. Zato ni slučaj, da smo se vsi skupaj, Tržačani, Goričani, Benečani, Rezijani in Slovenci iz Kanalske doli no uprli in se zbrali ob dvojezičnih tablah.
Naša narodnostna skupnost bi lahko veliko bolje in globlje sodelovala
pri celotnem družbenem, političnem in kulturnem dogajanju, če ne bi bili prisiljeni stalno izrabljati svoje najboljše sile za obrambo svojih osnovnih pravic. Zbrali smo se enotni in ob podpori italijanskega demokratičnega mnenja, da povemo Richettiju, da nima prav, da povemu senatu, da zakon za globalno zaščito ni obrobno vprašanje, in opozorimo parlament, kako slabo zna spoštovati ustavo. Na nas bodo pozorni le, če bomo še naprej ohranili zaupanje v lastne moči in kljub idejnim in političnim razlikam pokazali, da znamo in hočemo biti za svoje osnovne pravice združeni in enotni od Trbiža do Milj.
IZIDOR PREDAN:
BENEŠKI SLOVENCI SMO NA VAŠI STRANI
Izražam vam podporo in solidarnost vseh slovenskih kulturnih in drugih organizacij Beneške Slovenije. Naša usoda je vaša usoda in rešitev vseh naših odprtih problemov je samo v enotnosti. Dolžni smo vam, dragi bratje iz Trsta in iz Gorice, vso našo solidarnost, tudi zaradi tega ker ste vi vse od povojnih let vedno bili na naši strani v našem težkem boju v Nadiških dolinah, v Reziji in v Kanalski dolini.
V Trebčah se nismo zbrali samo za postavitev dvojezičnih tabel. Srečali smo se, da uveljavimo načelo demokracije in svobode in da razglasimo vsem, da smo naveličani obljub in votlih obvez.
O Craxiju bi bilo bolje, da ne bi govoril in kaj si od takega socialista pričakujemo nam je pred kratkim sam povedal na Trgu Unità. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da nam ni bilo nikoli nič podarjeno. Kar imamo smo si sami, tudi s krvjo pridobili. Tudi v bodočnosti se bomo morali naslanjati na svoje lastne sile, na našo borbenost, na našo enotnost in na podporo vseh resničnih italijanskih demokratov, ki vidijo v na ših prizadevanjih boj za demokrati zacijo celotne družbe.
BOJAN BREZIGAR:
SITI MOLČANJA IN UBOGANJA
Dragi Trebenci in prebivalci drugih vzhodnokraških va-mLj/j/kh si: vaša pobuda, s katero ste na lastno pest in na svoje stroške po-stavili dvojezične table in ki je v ■LH J čast celotni slo-■ l venski manjšini in HkH vsej demokratični javnosti, in ta naša skupna, tako množična in doživeta manifestacija sta velik prispevek k prijateljstvu
PRAVICAMI!
in miroljubnemu sožitju v naših krajih. To poudarjam zlasti zato, da odgovorim vsem tistim, ki nam grozijo in strežejo po življenju ne le narodnostno, ampak tudi fizično.
Mi si prizadevamo za miroljubno sožitje, prepričani pa smo, da je to možno samo ob resničnem medsebojnem spoštovanju in ob enakopravnosti. Dejstvo, da je tukaj tržaška občina postavila samo italijanske table, sklicujoč se na kraljevi odlok iz leta 1923, ki sta ga podpisala Viktor E-manuel III. in predsednik vlade Mussolini, je očitno teptanje najosnovnejše enakopravnosti.
Štirideset let po zmagovitem narodnoosvobodilnem boju proti črnemu terorju je napočil čas, da potisnemo ob stran fašistične zakone, da zaživimo dostojanstveno in demokratično. To pa pomeni, da se bomo za uveljavitev naših pravic borili do konca povsod, na ulicah in v dvoranah, znotraj in zunaj oblastvenih struktur.
Ta naša enotna manifestacija je dokaz, da ne bomo več molčali; prešli bomo od besed k dejanjem in si sami vzeli, kar nam pritiče, kot smo si sami postavili dvojezične table.
ELVI SLOKAR:
NAŠA ODLOČNOST
Na tem množičnem srečanju moramo z žalostjo u-gotoviti, da po 30 letih še ni bil u-resničen Posebni statut, priložen Londonskemu sporazumu, v njegovih bistvenih točkah, kot so topo-nomastika, javni napisi in pravica do rabe slovenščine v odnosih z oblastmi. Po podpisu O-simskega sporazuma, ki je osvojil vse, kar je bilo v Londonskem memorandumu predvideno za našo za ščito, pa še vedno čakamo na zaščitni zakon. Dejstvo je, da ni prave politične volje in da se odgovorni politični krogi skrivajo za javnim mnenjem, češ da ni naklonjeno zakonski zaščiti; tedaj postanejo vse besede o bogastvu različnih kultur in jezikov, o vlogi manjšine kot o mostu med sosednjima državama ali med slovanskimi in romanskimi narodi prazno, besedičenje.
Toda vse to zavlačevanje ni zamajalo naše odločnosti v boju za pravice glede javne rabe slovenščine pri imenovanju ulic, trgov in naselij ter v odnosih z javnimi uradi in oblastmi. Še pred sto leti so bili slovenski napisi v samem središču starega tržaškega me^jta, kar je bil in je dokaz naše prisotnosti tudi v mestu in ne le v okolici. Zahtevamo torej uresničitev pravic, ki nam ne pri tičejo samo po demokratični ustavi in mednarodnih sporazumih, ampak tudi po vseh moralnih in človeških zakonih.
NEOMAJNA!
fehenci so se poklonili spominu svojih padlih. Predstavniki vaških organizacij polagajo venec pred spomenik
šolarji so prišli organizirano. Na sliki otroci padriško - gropajske o-
snovne šole
Po Travniku je Goriška vrnila obisk v Trebčah
Težko bi s številkami opredelili, koliko nas je bilo Goričanov na nedeljski manifestaciji v Trebčah. Ne zato, ker nas bi bilo premalo, am pak zato, ker smo prišli v glavnem neorganizirano, vsak zase in smo se nekako izgubili med tisočglavo množico. Koliko je bilo avtomobilov z goriško oznako na parkiriščih in vzdolž ceste med Bani in Trebčami!
Zaradi novinarske dolžnosti sem se nekajkrat skušal, čeprav s težavo, preriti z enega konca trga na drugi, zabeležiti, čeprav le bežno prisotnost naših ljudi.
Ne bo pretirano, če zapišem, da so bili poleg predstavnikov naših dru štev in organizacij, ustanov in izvoljenih predstavnikov v raznih organih, prisotni, v večjem ali manjšem številu naši ljudje iz malodane vseh krajev na Goriškem, od Doberdoba do Števerjana.
Zakaj smo prišli, je v preprostih a povsem jasnih besedah povedal Ciril Černič z Vrha »da protestiramo, da zahtevamo pravice, ki jih še nimamo in ki ,iam jih še zmeraj odrekajo, tudi liste, ki so napisane in zajamčene z meddržavnimi pogodbami. «
Nekaj skupin z Goriškega je na
manifestacijo, kljub vsemu, prišlo organizirano, z napisi in transparenti. Tako so Doberdobci spet razvili transparent, ki smo ga videli že na goriškem Travniku, s svojim transpa rentom so se tokrat predstavili di jaki iz Gorice. Sicer pa so župani treh slovenskih občin na Goriškem že v petek poslali solidarnostno brzojavko pobudnikom in udeležencem protestnega zborovanja, poleg tega pa so se nekateri tudi osebno udeležili shoda. Posebej velja podčrtati dokaj številčno prisotnost članov so-
vodenjskega občinskega sveta, saj jih je bilo v Trebčah, poleg župana Primožiča, skoraj polovica. Med množico smo opazili vse tri slovenske predstavnike v goriškem pokrajinskem svetu ita.
Udeležba bi bila prav gotovo znatno večja, če bi tudi tokrat poskrbeli za organiziran prevoz, je bilo slišati z različnih strani. Doma so ostali predvsem starejši ljudje, taki, ki sami nimajo prevoznega sredstva, a bi bili kljub vsemu radi zraven.
(vk)
Na osrednji manifestaciji ob postavitvi dvojezičnih tabel
Več kot 5 tisoč ljudi v Trebčah
ITALIANO
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Iz Trsta, Milj in Brega so že prihajali prvi avtomobili. Podobno je bilo tudi ob openskem vhodu v vas, kjer so se zbrali prebivalci zahodnega Krasa, repentabrske, zgoniške in devinsko-nabrežinske občine ter udeleženci z Goriškega in iz Beneške Slovenije. Reditelji so prihajajoče usmerjali v Dolinko, prostrano jaso tik vasi, saj ob nogometnem igrišču ni bilo več prostora.
Skoraj istočasno so ob pol desetih ob obeh vhodih v vas zabetonirali dvojezični tabli. Ob openskem vhodu je igrala kriška godba na pihala »Vesna« ob padriškem pa trebenska godba »Viktor Parma«. Prav tu je bila udeležba najbolj množična. Padričarji in Bazovci so se kar v sprevodu s transparenti podali proti Trebčam, pridružil pa se jim je marsikateri meščan in Brežan, ki ni pustil avta pri Bovanih.
Bučni aplavz ob obeh koncih vasi je pozdravil namestitev tabel. Kratek nagovor : »Naj bodo dvojezične krajev ne table, ki smo jih postavili pri Fer lugih, pri Banih, v Trebčah, v Grapa di, na Padričah in v Bazovici, prispevek sožitju, razumevanju in sodelova nju med tu živečima narodoma«, in prvega dela manifestacije je bilo konec, seveda ob vnetem slikanju prisotnih, ki so hoteli ovekovečiti v večen spomin tak dogodek. Dekleta pa so delila nalepke in brošurico Koor-
dinacijskega združenja kraških vasi, ki v ponatisu navaja vsa zakonska določila in mednarodne sporazume, ki nam jamčijo določene pravice.
Ko sta se oba sprevoda z godbama na čelu zlila na trebenski trg pred spomenikom, je bilo šele jasno, kakšno množično udeležbo so doživele Trebče. Več kot 5 tisoč ljudi je prišlo izpričat svojo privrženost pravični stvari. Položitev venca pred spomenik pa-lim, pa je bil le nov dokaz, da so še vedno živi ideali, za katere je toliko naših ljudi žrtvovalo svoja življenja. Napovedovalka Luiza Grgič je izrazila v imenu Koordinacijskega združe-
nja kraških vasi solidarnost koroškim rojakom in prepustila besedo govorniku Združenja Davidu Malalanu. V i-menu enotne delegacije Slovencev v Italiji so kasneje spregovorili : za KPI Stojan Spetič, za SKGZ Dušan Udovič, za PSI Igor Tuta, za SSk Bojan Brezigar, za SSO El vi Slokar in za Kulturna društva videmske pokrajine Izidor Predan.
Kot rečeno, se je na trgu pred spomenikom trlo ljudi, nad njimi pa so transparenti zgovorno dokazovali, da je bila nedeljska manifestacija idealno nadaljevanje mogočne majske manifestacije na goriškem Travniku. Pri-
sotni so bili župani naših slovenskih občin, senatorka Jelka Gerbec, podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel. Med množico Slovencev pa si z zadovoljstvom opazil obraze naprednih Italijanov. Naj omenimo predstavnika MT Paola Parovela. Rdeči dvojezični napis Enotne družbe pristaniških delavcev v Trstu pa je bodril v spoznanju, da nismo v sedanjem boju sami, da je z nami tudi napredna italijanska javnost.
V prihodnjih dneh bomo seveda dajali oceno nedeljski manifestaciji, a že sedaj lahko iz izjav navadnih ljudi in političnih predstavnikov ugotovimo, da je vsestransko uspela. Koordinacijsko združenje kraških vasi se je izkazalo, rediteljska služba je bila brezhibna. Pri njej so aktivno sodelovali tako domačini kot skavti, svoj dopri nos pa so dali tudi taborniki. Trebče bodo torej postale nov mejnik v boju za uveljavitev naših pravic. In kot so poudarjali številni mladinci, po tej poti bo treba nadaljevati tudi v bodoče, da bomo tako goriško kot treben-sko manifestacijo vnovčili v težke boju za dosego pravičnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. (VOC)
ZDRUŽENJE IZDALO ŽEPNO BROŠURO
Koordinacijsko združenje je ob nedeljski priložnosti delilo poleg nalepk žepno brošurico z naslovom »Naša pravica«. Gre za nekakšen priročnik, kako lahko na podlagi raznih zakonskih določil in mednarodnih sporazumov izterjamo pravico do uporabe svojega jezika. Brošurica obsega u-
vod, člene republiške ustave in posebnega statuta FJK, Londonski memorandum, Osimske sporazume, razsodbo ustavnega sodišča in odločbo rimske preture glede uporabe slovenščine in na koncu faksimile prošnje v slovenščini za potni list in prepustnico. Pobuda izdaje knjižice se odlično staplja z veliko akcijo Koordinacijskega združenja kraških vasi Bazovice, Gropade, Padrič, Trebč, Banov in Fei lugov.
Ne z mazanjem temveč z omikanimi akcijami
V nedeljo smo na. omikan način po-stavili dvojezične table v vzhodno-kraških vaseh. »Naj bodo te table prispevek sožitju, razumevanju in sodelovanju med tu živečima narodoma« — je slovesno poudaril mladinec, ko so table nameščali. V duhu sožitja, razumevanja in sodelovanja moramo naprej. Zato ne moremo sprejemati ravnanja tistih, ki so včeraj pomazali italijanske napise na Kon-tovelu in Proseku. Mazaškc akcije prepustimo drugim. Svoje pravice bomo izterjali drugače, brez nasilja, P° miroljubni in omikani, a odločni •" enotni poti. Po poti, ki jo je nakazala Gorica in so jo potrdile Trebče.
Slovesen trenutek namestitve dvojezične table v Trebčah
Kaj mislijo politiki o trebenski manifestaciji
»Vaš boj je tudi naš boj«
Mnenja in
vtisi s trebenskega trga
Roberto Treu (pokrajinski tajnik CGIL) : Ko ti oblasti odrekajo pi lavico, kot se je dogajalo v zgodovini delavskega gibanja, je prav, da si jih izboriš sam. To je smisel tre bonske pobude, ki nima le obrambnega značaja, ampak je usmerjena tudi v bodočnost.	Zato je bistvene važnosti, da se okrog
teh vprašanj	ustvari	velika delavska	mobilizacija in zato	apeliram zlasti
na slovenske	delavce,	da v tovarnah	in na vseh delovnih	mestih, spregovorijo o tem	in tako	prispevajo svoj	delež za ustvarjanje	resnično enako-
pravnega sožitja.
Paolo Parovel (Tržaško gibanje): Vaš boj je tudi boj vseh resničnih italijanskih demokratov. Tržaška občina je dolžna izpolnjevati mednarodne sporazume in zato mora postaviti na narodnostno mešanem ozemlju dvojezične table. Je nedopustno, da tega ni še storila.
Ester Pacor (ZŽI-UDI): Samostojna namestitev dvojezičnih tabel je povsem upravičena. Priča smo nevarnemu desničarskemu in nacionalističnemu napadu, ki ga je treba takoj onesposobiti. Da slovenske vasi dobijo tudi uradno slovenski naziv je zapisano v vseh mednarodnih sporazumih. To načelo je zapisano tudi v sami zgodovini tržaške kulture.
Ugo Poli (pokrajinski tajnik KP1): Borba bo še dolga in to smo znali od vsega začetka. Narodna in demokratična zavest Slovencev je bistveni element tega boja, v katerega je treba še učinkoviteje pritegniti vse italijanske demokrate in širše sloje javnega mnenja, ki je še premalo informirano o položaju slovenske manjšine v Italiji. Morda bi bilo danes tukaj več italijanske mladine in delavcev, kvalificirana prisotnost političnih sil in množičnih organizacij pa dokazuje, da Slovenci niste osamljeni.
Marcelo Čok (pokrajinski svetovalec PSI): Okrog sebe vidim dosti, zelo dosti ljudi, med katerimi je veliko število mladih. To je najboljše jam stvo, da lahko bolj optimistično zremo naprej. Upam samo, da se ne bo vse končalo v Trebčah in da bomo še prodorne je nadaljevali naš boj.
Ivo Jevnikar (Slovenska skupnost) : Pokazala sc je jasna volja Slovencev vseh treh pokrajin. Naveličani smo obljub in neizpopolnjevanja temeljnih zakonov. Pokazalo se je tudi kako si ljudje želijo resnične enotnosti v bistvenih vprašanjih. Ta pobuda je zrasla samoniklo, samozavestno in enotno. Ko sem se peljal mimo enojezičnih tabel, me je zbodel v slovenski vasi samo italijanski zasebni napis ob poitalijančenem slovenskem priimku. Bodimo tudi mi sami, pogumnejši, doslednejši in odločnejši. Solidarnost italijanskih demokratov potrebujemo. Do izraza lahko prihaja na različne načine, potrebna pa bi bila zlasti v mestnem središču.
Množica ni bila bučna, a bilo je čutiti njen srčni utrip. Mnenja, ki smo jih ujeli tu in tam, mimogrede ali na konkretna vprašanja, bi lahko strnili v eno samo mnenje, enotno v ugotovitvi, do je bilo nedeljsko dopoldne v Trebčah, četudi zavito v jesensko sivino, prijetno, kot že dob go ne. Prijetno je, ko se nas zbere toliko, in ko vsi vemo zakaj. Tako šušlja množica, utesnjena v prostoren trebenski trg z visokim kraškim od časa izlizanim a neuničljivim kamnom na sredi, ki spominja na preteklo trpljenje in svari pred bodočim.
— Mislim, da se bodo morali en krat le zamisliti ob vsem tem, kar tako trdovratno izpričujemo — govori množica in si odgovarja: — upam le, da bi si naši sodržavljani. večine ob tem ne predstavljali, da. jih želimo izigravati, da jih želimo prekosati v državljanskih pravicah. Nočemo privilegijev, nočemo biti več kot oni, a nočemo biti niti državljani B kategorije.
— Vidite — ujamem iz nekega pogovora pred cerkvijo — videl sem kup orožnikov z avtomatskim orožjem v rokah okrog Richettijevih italijanskih tabel. In šlo mi je na smeh. So se mar bali, da bomo izruli njegove table? Naj le ostane Richetti-jeva tabla kjer je, pa tudi naša mora ostati, kjer je. In naj ga bo sram, da ni sam poskrbel zanjo.
— Slovenci uvajamo s temi tabla-
mi dejansko samoprispevek, po zgledu matične domovine — mu odgovarja sosed. Navsezadnje bi ne bilo nespametno, če bi prišlo med občani in upravami do takšnega sodelovanja. Jasno pa je, da se ne bi smelo to začeti prav na področju dvojezičnosti.
Kaj smo in kakšni smo? Množica razmišlja tudi o tem. Takšne manifestacije so lahko tudi test za ugotavljanje stopnje naše zavesti in trdnosti naše identitete.
— Prav po Gorici sem sklenila — pravi ženski glas iz skupine, ki se je zbrala pred Ljudskim domom — da bom v vsaki trgovini v Trstu
Tudi v drugih vaseh so se ljudje radi zadržali pred novimi tablami
Koordinacijsko združenje - ne bomo se ustavili pri tem
Med člani in voditelji Koordinacijskega združenja vzhodnokrašikih vasi vlada zadovoljstvo. Očitno imajo vse razloge za zadoščenje. Malokdo je pričakoval takšen odziv, ki skoraj nima kaj zavidati Gorici. Veliko ljudi jim s toplim stiskom roke čestita za pogum in velike organizacijske napore, ki so jih vložili v to manifestacijo.
Čestitamo jim tudi mi in se pozanimamo, kakšni občutki jih spreletavajo, ko se ozrejo na to navdušeno in navdušenja zbujajočo množico.
»Kaj naj povem. Utrujen sem, zelo utrujen in nervozen. Skoraj vso noč nisem zatisnil očesa. Skrbelo me je, kako bo vse potekalo. Skrbelo me je, kako bo z enotnostjo, o kateri toliko govorimo. Skrbelo, če bodo tisti, ki so bili zadolženi za postavljanje tabel, pravočasno vstali. Tisoč problemov in problemčkov se je nakopičilo v teh dneh. Pa smo jo le zvozili. To je veliko zadoščenje«.
Karel Grgič, predsednik Koordinacijskega združenja, kljub tem besedam, ne kaže posebne utrujenosti. V njem je še veliko energije, da poskakuje sem in tja, preverja če poteka vse v redu in ne umiri se niti, ko je že vse mimo. Njegove misli begajo že za novimi pobudami, ki jih je v njegovih namenih kar precej.
»Prav gotovo se ne bomo ustavili pri tern,« pravi in začne naštevati vse, kar se že kuha na neugasljivem in vzdržljivem štedilniku vzhodno kraškega združenja.
V ospredju je na primer gradnja avtoceste. Združenje je že doseglo marsikaj, a ne bo popustilo, dokler ne bodo vse stvari popolnoma jasne.
Od dvojezičnega poslovanja s tem v zvezi, do pravičnih in takojšnjih odškodnin, pa do vključitve zahtevanih servisov za domačine v sklop načrtovanja hitre ceste.
Prav tako aktualno je vprašanje padriškega centra za znanstvene raziskave, ki mora upoštevati znane zahteve vzhodnokraških vasi, da se na nek način vključijo v ta širok projekt, ki jih s predvidenimi razlastitvami oškoduje, »šli bomo do Bruslja, če bo treba,« pravi Grgič.
Nato je vprašanje uporabe bivšega istrskega begunskega taborišča na Padričah, ki ga tržaška občina kupuje od države. »Nič nimamo proti temu, da v njem namestijo Henriquezov muzej. Morajo pa tudi zagotoviti prostore za naša kulturna in športna društva, za gasilsko društvo in za druge socialne dejavnosti.«
Pa še zahteva po preusmeritvi načrtovanega metanovoda v vse slovenske vasi. Kot vemo, je Združenje že predložilo alternativni predlog podjetju ACEGA.
Na vzhodnem Krasu bo torej še živahno. U-stvarilo se je gibanje, ki res nastopa enotno in zajema vse krajevne organizacije. Ta enotnost in angažiranost se je izkazala prav v nedeljo.
»V akcijo za dvojezične table so se kljub manjšim neizbežnim a premeščenim polemikam vključili vsi«, pravi Lucijan Malalan, eden od podpredsednikov Združenja, ki je na nedeljski manifestaciji nosil najodgovornejšo težo organizacije. Še sam ne ve točno, koliko ljudi je v nedeljo in prejšnje dni aktivno sodelovalo. Kakih 150 ali
200, pravi. Eni so skrbeli za table, drugi so urejevali promet, tretji so skrbeli za varnostno službo, četrti za razdeljevanje nalepk in brošuric itd. Vse je potekalo dokaj sinhronizirano. Pomemben prispevek pa so dali slovenski skavti.
Kako pa se je rodila in razvijala ideja za to akcijo?
»Bilo mi je (in tako tudi mnogim drugim), kot da bi me oklofutali, ko sem prvič zagledal samo italijanske napise. Tesno mi je bilo pri srcu in spraševal sem se, kako je mogoče, da smo šli po tolikih obljubah nazaj na področju uveljavljanja naših pravic. Kmalu zatem smo se sestali in rodila se je ideja o akciji, o kateri pa smo se hoteli posvetovati s SKGZ in enotno delegacijo, ki sta akcijo podprli«.
Trebče kot nadaljevanje Gorice. Bo šla ta rdeča nit naprej?
»Gorica je pojem,« meni Malalan. »A se ne smemo ustaviti pri Gorici in ne smemo se ustaviti pri Trebčah. Takšne akcije, nenasilne akcije se morajo nadaljevati, dokler nas bodo diskriminirali. Tudi se ne smemo ustaviti na podeželju. Doseči morajo sam Trst in predmestja. Ali ni žalitev za nas, da so na primer vsi smerokazi za Katin aro in tamkajšnjo bolnišnico samo v italijanščini, medtem ko stoji bolnišnica na slovenski zemlji, obkrožena od pretežno slovenskega prebivalstva? Isto velja tudi za Barkovlje, Skedenj itd.«.
Tu se pogovori s predstavniki Koordinacijskega združenja končajo, ker jih že kličejo druga opravila. Manifestacija še ni končana.
D. K.
spregovorila najprej v slovenščini, šele ko bom sprevidela, da prodajalec ne govori mojega jezika, bom spregovorila v njegovem. To bi morali početi vsi. Kako naj sicer Italijani vedo, kakšne so naše dejanske potrebe?
— Trgovine so še najmanj — j* oporeka prijateljica. — Tako bi bilo treba delati zlasti v javnih uradih-A kaj ko tega ne delajo niti nekatere naše osrednje organizacije. Prošnje, na primer. Koliko prošenj vložijo v slovenščini?
In tako se prepletajo misli naprej-Nekoga preganja skrb, kaj bo sedal z dvojezičnimi tablami. — Upam, da so Trebenci in Padričarji in drug* vzhodni Kraševci poskrbeli za vanumi teh tabel, podnevi in ponoči, sicer bomo jutri gledali na Primorskem poleg slike o postavitvi tabel še sik ko s pomazanim napisom.
Kaj pa enotnost? Polemična voto seveda ne more izostati. Tudi množica je krvava pod kožo. — Enkrat toliko bi se morala vodstva učiti od baze, kako se ustvarja enotnost _T* se glasi sinteza mnenj, ki valovtl0 na trgu.
In na koncu še nekaj imen z ime' ni in priimki.
SANDI KLUN — Takšne manije: stacije so nujne, ker edinole z njim* lahko široko javnost opozorimo **a naše probleme. Zlasti važno je, da. je danes tu res veliko mladine. Z°l nisem videl, da bi bilo navzočih sti naših ljudi z Goriškega in iz Beneške Slovenije.
VITTORIO PUPULIN — Kot državljan italijanske narodnosti trdim’ da mora sleherna manjšina imf1 pravico do rabe materinega iez"jfù kar sicer piše že v ustavi. Takin manifestacij torej sploh ne bi smei biti, če pa so, to pomeni, da oblast-niki za pravice manjšine nimajo P sluha. Slovenci bi se takih demon stracij morali udeleževati v večjem številu, ker bi tako ustrezni priim prišel učinkoviteje do izraza. .
DORČE OKRETIČ — Navsezadnje nas je kot Kitajcev. Lahko pa bi na bilo še več. Škoda, da nismo pravo časno poskrbeli za odložitev fazr>t dopoldanskih tekem. V prihodnje m ramo to upoštevati.
VINKO OZBIČ — Manifestacij. kršna je ta. Di morali prirejati *>e ’ da bi enotnost med Slovenci, k* ' v bistvu navidezna, postala pris*n in trajna. Treba je tudi v ljudeh o praviti dvome glede umestnosti pravilnosti takega načina boja.
SVETKO ČUFAR — V Trebče sem prišel z globoko vero, da bomo z m* našnjo manifestacijo res kaj dos gli. V nasprotnem primeru bo » ba znova in znova na ulice in trge-
Prispevajte za
Dijaško matico
i
CGIL-CISL-UIL združeno in enotno za davčno pravičnost
Tudi v Trstu jutri štiri ure splošne stavke z manifestacijo
Tržaška pokrajinska federacija sindikalnih zvez. CGIL, CISL in UIL se Pridružuje jutrišnji 4-urni vsedržavni splošni stavki, uperjeni proti davčnemu utajevanju z zahtevo po vzpostavitvi davčne pravičnosti.
V letaku, ki so ga razmnožili pred stavko, sindikati opozarjajo, da odvisni delavci razpolagajo s samo 55 odstotki notranjega kosmatega proizvoda, čeprav plačajo kar 75 odstotkov davka na dohodke IRPEF. Od dohodkov od neodvisnega dela jih prejemniki prijavijo davkariji le eno tretjino, drugo tretjino rešijo tako, da obidejo davčne predpise, medtem ko Preostalo tretjino zatajijo. Na tak način ostaja neopravičeno zunaj vsake obdavčitve 200 tisoč milijard obdavčljivih dohodkov, to pa povzroča nenehno višanje javne zadolženosti
Odvisni delavci zato z jutrišnjo splošno stavko zahtevajo: spremembo finančnega zakona, s katero naj m občutno omejili davčni odliv iz vse tanjših plačilnih ovojnic; reformo dav-
kov IRPEF tako pri plačah kot pri pokojninah; čimprejšnjo odobritev novega davčnega postopka pri odpravninah; nujen in brezkompromisen sprejem ukrepov za boj proti davčnemu utajevanju; reformo finančne administracije; uvedbo premoženjske obdavčitve; obdavčenje obresti na prihodnje izdaje državnih zadolžnic BOT in CCT (razen za posameznike). To so v bistvu zahteve, na osnovi katerih bi spremenili dosedanjo enosmerno politiko plač, v širšem smislu pa vso italijansko gospodarsko politiko v smeri oživljanja razvoja.
Jutrišnja 4-urna splošna stavka pomeni hkrati tudi prvi odgovor delavcev na odločitev združenja Confindu-stria, da ne izplača ene od dveh dozorelih točk draginjske doklade.
Stavkajoči se bodo zbrali jutri zjutraj ob 9. uri pri Sv. Jakobu in pri stolpu Tržaškega Lloyda, medtem ko je za upokojence zbirališče ob 9.30 na Garibaldijevem trgu. Protestni sprevod bo krenil po mestnih ulicah
proti Goldonijevem trgu, kjer bo ob
10.30	enotno množično zborovanje. V imenu vsedržavnega tajništva enotne konfederacije CGIL - CISL - UIL bo zbranim spregovoril njegov član Pa-pucia, v slovenščini in italijanščini pa bo govoril član vodstva pokrajinske konfederacije Igor Castellimi.
Pokrajinsko tajništvo CGIL - CISL - UIL je izdalo tudi navodila, kako se bodo posamezne kategorije udeležile jutrišnje stavke, med katerimi naj omenimo šole, univerzo ter zaposlene v državnem in poldržavnem sektorju, ki bodo — za razliko od drugih kategorij — stavkali ves dan (6 ur).
NA SLOVENSKIH ŠOLAH JUTRI NE BO POUKA
Z istimi utemeljitvami se splošni stavki pridružuje tudi Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst, ki vabi šolsko osebje, naj se polnoštevilno udeleži celodnevne stavke. Jutri torej ne bo pouka na slovenskih šolah vseh stopenj na Tržaškem.
V četrtek na odru Kulturnega doma
Disident Arnož in njegovi
V četrtek bo začela s svojivi gostovanjem, v Trstu mariborska Drama, ki bo abonentom Slovenskega stalnega gledališča predstavila Jančarjevega »Disidenta Arnoia in njegove«. Drama mariborskega književnika spada v sam vrh sodobne slovenske dramatike in je doživela uspeh tudi v jugoslovanskem prostoru. Za nas bo mariborska uprizoritev še bolj zanimiva, saj smo lahko pred časom gledali v Rossettiju isto delo v izvedbi ljubljanske Drame SNG. Naj opozorimo še na srečanje z Dragom Jančarjem, ki bo v četrtek ob 18. uri prav tako v Kulturnem domu.
Drevi v Slovenskem klubu
V NOVO TISOČLETJE S STARIM PRAVOPISOM?
Na natečaju na tematiko morja
Lepo priznanje barkovljanskim šolarjem
Kaj se je zataknilo pri pripravi no-ve£a slovenskega pravopisa? Ali bolj}? res morali čakati nanj tja do leta ^byb? Kako naj si v tej negotovosti utiramo jezikovna pota Slovenci v zamejstvu, z težavami in posebnost-^ ki nam jih povzroča stik z večin-skim jezikom in drugačno družbenopolitično stvarnostjo?
„ Na ta in podobna vprašanja bo sku-s‘“ iskati odgovore drevišnji torkov večer v Slovenskem klubu, katerega gost bo predstojnik oddelka za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, prof. Franc Jakopin. Priznani jezikovni strokovnjak je svojčas delal pri stolici za lovenski jezik na tržaški univerzi, za« dobro pozna naše jezikovne raz-,r°’ ki bo drevi s svojimi dolgoletnimi didaktičnimi izkušnjami Pripomogla osvetliti tudi profesorica
Nada Pertot.
Slovenski klub vabi k razpravi vse, } Jhn vprašanje naše materinščine nuja upravičene skrbi, zlasti pa šol-uwe, dijake in tiste, ki s pisanjem sredstvih množičnega obveščanja Ustvarjajo podobo slovenskega je-Zlka v naši javnosti.
Januarja v Trstu pristaniška konferenca
Na pobudo deželne uprave bo januarja prihodnjega leta v Trstu »pristaniška konferenca Furlanije - Julijske krajine«, ki naj bi postavila temelje za dejanski zagon deželnih pristanišč. Kot je podčrtal pristojni odbornik Di Benedetto na seji deželnega odbora, obstajajo pogoji, da se uresniči kvaliteten skok naših pristanišč: v kratkem bodo namreč dokončane velike prometne zveze med deželo in njenim severnim in vzhodnim zaledjem, prav tako je že na dobri poti proces krepitve in posodabljanje pristaniških struktur, sindikalni in družbeni odnosi so danes bolj »urejeni«, končno pa je prišlo do določenega skrčenja organikov. Po mnenju odbornika je torej čas, da se izdela deželni načrt za pristanišča in da se na tej osnovi načrtujejo posegi v posameznih lukah kar najbolj usklajeno.
V razstavni galeriji tržaške pokrajine je bila včeraj dopoldne kratka, a zelo prisrčna slovesnost, ko je ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo, ki ima svoj sedež v Brojnici pod Križem, Guido Bressan, razdelil dijakom nižjih srednjih šol in o-trokom nekaterih osnovnih šol tr-
žaške pokrajine nagrade za risbe, s kateremi so se udeležili natečaja na tematiko morja.
Med nagrajenci so bili tudi otroci osnovne šole »Franc Šaleški Finžgar« iz Barkovelj: Igor Veljak, u-čenec tretjega razreda omenjene šole, je prejel drugo nagrado, kar šest u-
čencev iste šole je prejelo tretjo nagrado in sicer Majda Brecelj, učenka četrtega razreda, ki je prejela še posebno pohvalo), trina Vitez, Katja Vodopivec, Max Čemigoi, Igor Veljak in Marko Papucci.
Ostale nagrade so prejeli dijaki in šolarji italijanskih šol iz Milj, Trsta in Repna. V imenu pokrajinske uprave je mlade nagrajence, kot tudi njihove profesorje in učitelje, pozdravil pokrajinski odbornik za varstvo okolja Martini, čestitke pa je še v imenu tržaškega šolskega skrbništva prinesel prof. Incontrerà.
Naše otroke iz Barkovelj je na podelitev spremljala njihova učiteljica Vera Poljšak, ki nam je povedala, da so si otroci lansko šolsko leto ogledali omenjeni laboratorij in se takoj odločili, da bodo nekaj v zvezi s tem tudi narisali. »Naši otroci zelo radi rišejo. Seveda pa smo bili veseli, ko smo prejeli obvestilo, da smo tudi med nagrajenci. To je za otroke tudi vzpodbudno, saj smo na natečaju ob 80-obletnici SPD v Trstu prejeli posebno pohvalo, Igor Veljak pa je izdelal tudi platnico mladinske revije »Galeb« 84-85.
Iz tržaških sodnih dvoran
V verigah za službo in stanovanje
Obsojeni trije mladi ti so žalili agenta
Dr^iv’ensk0 sodišče je včeraj sodilo g? totrem postopku trem osebam, ki nrJi novembra zagnale na hodniku 6d sodno dvorano vik in krik ter udo žalile policijskega funkcionarja, p, . J® Pričal proti 19-letnemu Mau-Partami, njihovemu bratu, oz. p ‘jatelju. Antonio Pertan, Dragan erian in Adriano Scarpa so omejenega dne prisostvovali procesu, a katerem je bil Maurizio Pertan A'S0Jen na štiri leta zapora zaradi
žaVt'nC ^ roPa- P°d obtožbo hude utve in upiranja javnemu funk tonarju so jih takoj aretirali, včeraj obsodili Antonia na osem mesecev Pora, Dragana in Adriana Scar-, na na 10. Vse so izpustili na svojca?- Proces proti četrti osebi, ki udeležila »protesta«, se bo od-
Pred sodiščem za mladoletnike.
Ovajal je v prostitucijo: leta zapora
KlrlČ, ^ tota zapora in milijon lir štor*! j® bil obsojen včeraj na prvomajskem sodišču 28-letni Vasilij kor V 'Z Križa' ki je bil obtožen iz-, i-Scanja in uvajanja v prostitucijo p,. Podaje mamil. Sodišče ga je o-mijif1110 obtožbe, da je izkoriščal ma-za uvajanje v prostitucijo, u-16 vaio je mnenje izvedencev, da je obt_0 umsko prišteven, in je pred tožo''“rUmi okoliščinami dalo večjo ka i^tojSevalnim. Branilca, odvetni-rgj smacco in Calligaris, sta vče-bodj .da prošnjo po začasni svo-vond’ 0zlroma P° aretaciji na domu, Vor;i ar. tosta prejela ugodnega odgo-Napovedala sta priziv.
Umor Mercanti: M. Stojakoviču znižali kazen na 20 let in pol
Dvajset let in šest mesecev zaporne kazni: ko je 35-letni Milan Stojakovič slišal včeraj pozno popoldne to razsodbo prizivno - porotnega sodišča, je prebledel, rekel pa ni ničesar. Ne da bi spremenil izraza, oblečen v sivo obleko, pod katero je nosil odpeto srajco, se je obrnil na petah in pod nadzorstvom karabinjerjev prehodil hodnike, ki so ga ponovno vodili v celico ko-ronejskega zapora. V Trstu ne bo ostal dolgo. Morda ga bodo že jutri prepeljali v zapor blizu Livorna, kjer je do sedaj, v družbi obsojencev na dosmrtno ječo, čakal na razsodbo drugostopenjskega sodišča.
Milanu Stojakoviču, ki je po rodu iz Beograda, živel pa je v Zagrebu, je prizivno - porotno sodišče znižalo včeraj prvotno kazen za 3 leta in šest mesecev. Porotno sodišče ga je obsodilo na 24 let zapora zaradi umora 32 letnega Roberta Mercanti ja, upravitelja penziona »Žara« v Ul. Rittmeyer, ki je med svojimi prijatelji štel predvsem homoseksualce. To je po mnenju javnega tožilstva tudi osrednji vzrok krute Mercantijeve smrti. Stojakovič naj bi namreč na nezaželene »ponudbe« odgovoril najprej tako, da je Mercantija skušal zadaviti, nato pa ga je kar 14-krat smrtno udaril s težkim kladivom.
Težki dokazi proti njemu so se začeli zbirati 14. januarja lani, tri dni po umoru, potem ko so ga aretirali na meji z Zahodno Nemčijo, ker je imel pri sebi pištolo in nož... Mercantijev avto so našli pri Trbižu, ključ pa v celici, kjer je Stojakovič bil zaprt.
Župan Richetti včeraj ni imel časa, da bi sprejel 36-letnega invalida Luciana Rusconi ja, ki se je vklenil na glavna vrata tržaškega županstva, da bi javne upravitelje opozoril na svoj brezupen položaj: zaradi diabetisa, bolezni na očesih, v ožilju in na srcu je 70 odst. invalid, kljub temu pa nima strehe nad glavo in niti zaposlitve. Tržaško občinsko službo je že večkrat prosil za pomoč, kaže pa, da brez uspeha. Da bi javnost opozorila na težki položaj mladih zakoncev, ki ne morejo najti stanovanja z utrezno najemnino, sta se akciji pridružila tudi Marta in Daniele Sardo, mlada novoporočen-ca. Richetti je obljubil, da jih bo sprejel danes.
Kazni za posiljevalce
Pred kazenskim sodiščem je bil včeraj proces proti 23-letnemu Bru-
mala črna kronika
Slabo skrivališče
Ljubitelji tuje lastnine so v nedeljo zvečer prebrskali stanovanje Giuseppa Del Reja v Ul. Montebello 12. Moški je pred odhodom iz stanovanja skril poldrugi milijon lir v eno od vaz, skrivališče pa očitno ni povzročilo prevelikih težav zlikovcem. Ob povratku lastnika na dom je bila vaza prazna . . .
Mladenič zahrbtno
napadel moškega
Ob povratku na dom v nedeljo zvečer je čakalo 66-letnega Gaetana Peranzo iz Ul. Brunner 2 bridko presenečenje. Potem ko je moški odprl vhodna vrata in se napotil po hodniku do stikala, da bi prižgal luč, ga je od zadaj napadel mladenič z
zamaskiranim obrazom. Zlikovec je Peranzo sunil na tla in mu zagrozil naj mu takoj izroči denarnico. Peran-za je začel vpiti »na pomoč« in skušal zadržati napadalca, ta pa se je izvil iz njegovega prijema in zbežal. Peranza se je pri prerivanju ranil v roko, a ni hotel v bolnišnico po prvo pomoč.
Tatičev ne bo zeblo
Tatičev, ki so v nedeljo med 11. in 21. uro »obiskali« stanovanje 64-letnega Orlanda Fonde v Ul. Rossetti 58, to zimo ne bo zeblo, seveda če se bodo znali ves ta čas spretno izogniti roki pravice. Nepovabljeni gostje so se pritihotapili v stanovanje skozi vrata na balkonu, ki so bila zaradi pokvarjene ključavnice le pri-
prta. Po temeljitem pregledu prostorov, so se odločili, da odnesejo s sabo dva krznena plašča, enega iz krzna bele lisice, drugega pa iz krzna leoparda. Oba krznena plašča veljata skupno 7 milijonov lir.
Prijava sodišču zaradi
poskusa umora hčerke
Leteči oddelek je včeraj prijavil sodstvu 52-letnega Silvana Boschetti-ja zaradi poskusa umora 10-letne hčerke Monice. Boschini se je v soboto v trenutku besa s kuhinjskim nožem znesel nad hčerko in jo ranil v desno stegno. Potem ko je v glavni bolnišnici priznal svoje dejanje, je poskušal napraviti samomor, a so mu agenti pravočasno preprečili zlo namero.
nu Franceschinelu in 20-letnemu Sergiu Galanteju, ki sta bila obtožena spolnega nasilja nad 30-letno Jolando Petrina por. Marinelli. Vsi trije so znani uživalci mamil.
Dogodek se je pripetil marca letos v neki napol podrti hiši v Ul. Ghia-dino pri Sv. Alojziju. Sodniki so Ga-lanteja obsodili na 5 let zapora, Franceschinela, ki so ga priznali za delno umsko prizadetega, pa na 2 leti in šest mesecev.
Oba bosta morala tudi izplačati prizadeti stranki odškodnino. 30-letnega Filippa Ciprianija, ki naj bi oškodovanki ukradel registrator in ga preprodal, pa je sodišče obsodilo na leto dni zapora.
Po dolgi bolezni je prene-* halo biti plemenito srce
Giuseppine (Santine) Rodela vd. Riosa že vd. Jurissevich
Pogreb bo v četrtek, 22. novembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sin Serafino, hčeri Jolanda in Albina z družinami, sestre Angela, Anna, Olga in Agata in drugo sorodstvo.
Trst, 20. novembra 1984
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob prerani smrti Petra Fabrisa izreka sožalje prizadetim svojcem godba na pihala iz Ricmanj.
Lepa prireditev v društvu Rovte-Kolonkovec
Kulturno društvo Rovte - Kolonkovec je v soboto zvečer proslavilo na svojem sedežu dve obletnici : sedmo obletnico obnovljenega kulturnega delovanja in peto obletnico delovanja v lastnem sedežu. Za to priložnost so člani društva povabili tamburaški zbor France Prešeren iz Boljunca, ki je, pod taktirko Draga Žerjala izvedel koncert narodnih pesmi. 14-članski ansambel, sestavljajo ga v glavnem mladi tamburaši, je s svojim izvajanjem navdušil števil ne udeležence in ustvaril tako prijetno vzdušje, da se je petje lepih slovenskih pesmi nadaljevalo še pozno v noč.
V imenu društva je goste pozdravila tajnica Jolanda Gustinčič, o društvu in njegovi zgodovini pa sta v slovenščini in italijanščini spregovorila najstarejši član društva Karlo Valentinčič in Sergio Zampieri.
V Mačkoljah celovečerni koncert dekliškega zbora Slovenski šopek
Po uspešnem in bogatem začetku letošnje kulturne sezone PD Mač-kolje s pevskim seminarjem v Bohinju in raznimi gostovanji v Sloveniji, je bil v nedeljo v srenjski hiši v Mačkoljah še uspešen kulturni večer z bogato udeležbo. Dekliški zbor Slovenski šopek, ki ga vodi Ljuba Smotlak, se je ob vstopu v peto sezono delovanja predstavil svojemu občinstvu s celovečernim koncertom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.
Dekliški zbor Slovenski šopek je nastal kot naravni podaljšek istoimenskega otroškega zbora, kajti dekleta, ki so prerasla otroško dobo, se nikakor niso hotela sprijazniti z mislijo, da bi opustile pevsko dejavnost, za odrasli mešani zbor PD Mačkolje pa se niso še čutile dovolj pripravne.
Zato so se združile v samostojno umetniško telo in Ljuba Smotlak je z veseljem in zagnanostjo poprijela in po petih letih trdega in požrtvovalnega dela požela z zborom zasluženo priznanje. Dekleta so najprej nastopila na domačih prireditvah, nato na revijah, nato pa vse bolj pogosto tudi na gostovanjih izven naših meja.
Dekleta se dobro zavedajo svojega pevskega poslanstva, a jih poleg neizmerne ljubezni do petja druži tudi osebno prijateljstvo, trdna povezanost in razposajeno vzdušje znotraj ansambla, ki šteje danes približno 20 članic.
Za nedeljski celovečerni koncert so naštudirale dvajset pesmi, pri oblikovanju programa pa so posvetile precejšnjo pozornost domačim tržaškim avtorjem Vrabcu, Maliču in Hareju. Zbor je pokazal dobro ubranost pred vsem v kompaktni altovski in kontraaltovski skupini, medtem ko imajo soprani še težave s homogenostjo predvsem pri zadevanju visokih tonov. Prav bi bilo, ko bi dirigentka posvetila več pozornosti izenačevanju vokalov, kar se da doseči s posebnimi tehničnimi vajami. Mestoma je zbor barvito in ubrano zazvenel.
Spored sta napovedovala Tatjana Deklič in Andrej Smotlak, Tomaž Simčič pa je proti koncu prvega dela spregovoril o zvestobi slovenski pesmi, ki pomeni še posebno pri nas zvestobo narodu.
Čestitke ob prvem celovečernem koncertu dekliškega zbora 'Slovenski šopek je poslal tudi zbor Vesela pomlad z Opčin, predstavnica PD Mačkolje pa je pevke obdarila s cvetjem, (ris)
V Barkovljah so veselo martinovali
Pravijo, da je za praznovanje vedno čas. Tega starega pregovora so se držali tudi člani Kulturnega dru štva v Barkovljah, ki so imeli v nedeljo na svojem sedežu martinovanje. Uspelo je tako, kot že nekaj časa uspejo vse prireditve v tem društvu, kjer se vsi, člani odbora, pa tudi domačini potrudijo, da vse iniciative dobro izpeljejo. Nedeljsko martinovanje ni bilo samo družabna prireditev, temveč so jo organizatorji povezali tudi z nastopom starejših članov dramske skupine društva Tabor z Opčin, ki so tokrat že šestič ponovili svojo kabaretno predstavo »Mali tabor starih Beseda 84«. Kot drugod, so jih tudi tukaj gledalci z
veseljem sprejeli in jih ob koncu nagradili tudi z navdušenim aplavzom. Prireditev je obogatila tudi razstava usnjenih izdelkov, ki jih je izdelala mlada domačinka Nataša Milič, ki obiskuje sedaj tečaj za tajnice pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, v prostem času pa se bavi z izdelovanjem lepih okrasnih pasov in torbic, ki so že na prireditvi vzbudili veliko zanimanja. Za dobro razpoloženje sta nato poskrbela harmonikarka Neva Kranjec in kitarist Germano Caser, pridne članice društva pa so, kot vedno, pripravile vrsto dobrot, ki so jih šte vilni udeleženci zalili še z dobro kapljico.
OBVESTILO
oglasnega oddelka PUBLIEST
Trst, Ul. Montecchi 6/3. nadstr., tel. 775275
Oglase in objave za PRIMORSKI DNEVNIK sprejemamo vsak dan, ob 8. do 13. ure. Od 13. do 20. ure sprejema, samo osmrtnice in sožalja, redakcija dnevnika v 2. nadstropju, tel. 794672.
Prosimo cenjene stranke, da nam čimprej sporočijo objavo božičnih in novoletnih voščil, ki jih sprejemamo le do vključno 1. decembra.
a
Siili
s^BSKO
■/gledališče 7 V TRSTU
KULTURNI DOM
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
Drago Jančar
DISIDENT ARNOŽ
IN NJEGOVI
v četrtek, 22. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in v četrtek) v petek, 23. t.m., ob 16. uri — ABONMA RED H in I (mladinska)
ob 20.30 — ABONMA RED A (premierski)
v soboto, 24. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) v nedeljo, 25. t:m., ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva nedelja po premieri in popoldan na dan praznika)
SLOVENSKO ^.STALNO „. i/GLEDALIŠČE V TRSTU
vabi na
SREČANJE S PISATELJEM DRAGOM JANČARJEM
Njegova nova dela bo predstavil Andrej Inkret.
Srečanje bo v četrtek, 22. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
gledališča
S S G
Piero Chiara : »Delitev« gostovanje v slovenskem Ljudskem gledališču v Celju do 24. t. m.
VERDI
Danes, 20. t. m., ob 20. uri (red E/B) peta predstava Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic.
ROSSETTI
Danes, 20. t.m., ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Predstava izven abonmaja. Za abonente 20-odst. popust. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Proto. Izkaznice niso veljavne.
Od petka, 23., do 25. t. m. bo na sporedu »Brasil Tropical«. Predstava izven abonmaja.
AVDITORIJ
Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podreccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Proto.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Jutri, 21. t. m., ob 19.30: Klavirski recital Dubravke Tomšič - Srebotnja-kove.
Mala dvorana
Danes, 20. novembra, ob 19.30: Mladi mladim - Hinko Haas, klavir.
Okrogla dvorana
Danes, 20. t. m., ob 19.30: Kekčeva adolescenca. Tragikomično-erotična srhljivka v dveh dejanjih.
Sprejemna dvorana
še jutri, 21. novembra : INTART 84.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 20. t. m„ ob 12.00 in 19.30: E. O’Neill »Dolgega dneva potovanje v noč«. Gostovanje PDG v Novem mestu.
CRISTALLO — La Contrada
še jutri, 21. t. m., bo ob 10. uri predstava za mladino »Racconta tu che racconto anch'io«. Vstopnina 2.500 lir.
kino
Ariston 16.00, 18.45, 21.30 »Carmen«. Režija Francesco Rosi.
Eden 15.30 — 22.00 »Ultraflesh«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Uno scandalo per bene«. G. De Sio, G. Calambra.
Excelsior 16.30 — 22.15 »Top-secret«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Giochi d'amore sulla neve«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Chevving gum«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 16.30	22.00 »Bruce Lee
contro la setta del serpente«.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »Nick lo scatenato«.
Mignon 17.00 — 22.15 »II futuro Edon«.
Aurora 16.30	22.00 »A tu per tu«.
Paolo Villaggio, Johnny Dorelli.
Capital 16.30 — 22.00 »Scuola di polizia«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Momenti blu«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Strea-mers«. Režija R. Altman.
Radio 15.30 — 21.30 »Le grandi labbra di Bocca d'oro«. Prepovedan mladini pod 18. letom1
Alcione 16.30 — 22.00 »1 ragazzi della 56. strada«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
KD KRAŠKI DOM
prireja gostovanje folklorne gkupine
KUD TEKSTILAC
iz Belega polja (Črna gora) in koncert ansambla TAIMS z Opčin, v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu.
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno združenje
V ponedeljek, 26. t, m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert MADRIGALISTOV IZ PRAGE. Dirigent Janis Sva topluk.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KI) Vesna prireja v nedeljo, 25. t. m., ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu koncert Vrabčevih pesmi v izvedbi zborov Tabor z Opčin. Ob 17. uri bo odprtje razstave izdelkov domače kovačnice.
Slovenski klub v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad., danes, 20. t. m., ob 20.30: V NOVO TISOČLETJE S STARIM PRAVOPISOM? Pogovor z jezikoslovcem Francem Jakopinom in profesorico Nado Pertot. Vabljeni.
PD Slovenec Boršt - Zabrcžec priredi jutri, 21. novembra, ob 20.30 v srenjski hiši večer z dr. Adrijanom Sancinom, ki bo predvajal dokumentarec »Čar Sahare in njenih ljudstev v 5.000 letih zgodovine«.
KD Primorsko - Mačkolje sporoča, da bo v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah imelo v gosteh dramsko skupino SKD Tabor z Opčin s komedijo Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Režija Drago Gorup. Vabljeni!
razna obvestila
SPDT vabi v četrtek, 22. t. m., ob 20. uri na predavanje alpinista Petra Podgornika na temo »Odprava v Groen-landijo«. Predavanja, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 20. novembra
SREČKO
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 9.18 — Luna vzide ob 3.42 in zatone ob 15.14.
Jutri, SREDA, 21. novembra MARIJA
Vreme včeraj : temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1000,8 mb pada, veter severovzhodnik 12 km na uro, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
. RODILI SO SE : Lorenzo Palumbo, Luigi Piemontese, Riccardo Cusàtelli, Chiara Ustolin, Giorgio Ramundo.
UMRLI SO: 87-letna Teresa Maria Piano vd. Serpentello, 77-letna Elisa Raguso por. Buonfrate, 76-Ietna Maria Zelesco vd. Gregori, 66-letni Guerrino Pohlen, 88-letna Clementina Wciger vd. Pincherle, 83-letni Giovanni Bellani, 78-letna Antonia Molinari vd. Visintin, 60-letni Mario Barnaba, 74-letni Giovanni Rakar, 83-letna Natalia Kersevan por. Fregnan, 76-letni Giovanni Miani, 80-letna Giuseppina Corsi vd. Budal, 84-letna Maria Lazaric vd. Antic, 76-letna Siila Venturi vd. De Pott, 73-letni Bruno Marsi, 76-letni Antonio Mo-ratto, 97-letna Elisa Filinich vd. Gruden, 42-letna Fabiola Fallata, 73-letna Ema Furlan vd. Persoglia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Sette fontane 39, Trg Unità 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava mednarodnega združenja grafikov.
V	umetnostni galeriji Rubens v Gradišču (GO) razstavlja svoja d 'la do 30. t. m., tržaški slikar Enzo Marsi.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V torek, 20. t. m., ob 20.30 odprtje razstave grafik Franka Vecchieta. Uvodna beseda: Paolo Facchi. Na večeru bomo predvajali video tape »Xiotelematic«. Vabljeni!
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad., razstavlja svoje čmo-bele fotografije na temo »Pomlad na avtocestni trasi« Saša Ota. Razstavo prireja Foto Trst 80.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, 1. nad.) razstavlja new-yor.ški slikar Michael Goldberg.
Do 30. novembra bo v umetnostni galeriji »Studio« v Milanu, Ul. Nirone 11, razstavljala tržaška slikarka Zora Koren škerk.
V	galeriji Cartesius razstavlja svoje grafike 18 slikarjev iz Italije.
čestitke
OLGA! Ob tvojem lepem jubileju ti iskreno voščijo Giorgio, Franko in Rosana.
Jutri, 21. t. m., praznuje 21. rojstni dan ROBERT DEVETAK. Vse najboljše in da bi se mu uresničile vse želje, mu želi teta Mara in stric Jurij.
Jutri praznujeta zlato poroko MARUA in RUDOLF KALC
Ob tem lepem jubileju jima od srca čestitajo in voščijo še mnogo skupnih let vsi, ki ju imajo radi.
mali oglasi
PRODAM golf diesel, v dobrem stanju. Tel. 040/211-158.
KUPILI bi rabljeno šolsko knjigo »Prvi koraki v naravoslovne vede«. Tel. na št. 213-921 ali 211-678 po 19. uri.
PRODAM zasebniku stanovanje v dobrem stanju: soba, kuhinja, kopalnica, stranišče, shramba, balkon, dvigalo v bližini Trga Garibaldi. Tel. 757-339.
PRODAM renault 4 GTL, letnik 1980, 26.000 km, v dobrem stanju: 4.500.000 lir z možnostjo dogovora. Tel. na št. 040/910-905.
PRODAM dobro ohranjena tridelna lakirana lesena vrata za garažo, dimenzije 3 x 2 m. Telefonirati na št. 200-170 od 13.30 do 14.30 ali na št. 208-693 od 20. ure dalje.
ODDAM v najem čistilnici in likalnici v Nabrežini in Križu z možnostjo servisa. Zanimivi ceni. Tel. 040/291-191 ali 200-617.
PRODAM na Vrhu (Sovodnje ob Soči) zazidljivo zemljišče z razvalino in odobrenim gradbenim načrtom, IVA 2%. Telefonirati na št. 0481/779-331.
POZNAVALCU prodam harmoniko znamke SCANDALLI, tip super VI, klaviatura izdelana iz slonove kosti, 120-basna v odličnem stanju. Tel. na št. 040/227-179 od 13. do 14.30.
V NEDELJO, 11. t. m., okoU 19.30 - 20.30 sem izgubila na Proseku zlato uro. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Ura«.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst
Prispevajte za
Dijaško matico
menjalnica
19. 11. 1984
Ameriški dolar .		#				1.835.—'
Kanadski dolar .						1.390.—
Švicarski frank .						751.—'
Danska krona . .						170.-
Norveška krona .						211.-
Švedska krona . .						214-
Holandski fiorini .						548-
Francoski frank .					é	200.-
Belgijski frank .						29.—
Funt šterling . .						2.300,-
Irski Sterlina . .						1.910.-
Nemška marka .						619-
Avstrijski šiling .						87.75
Portugalski eskudo						11.-
Japonski jen . .						6.-
Španska pezeta .						10.-
Avstralski dolar .						1.400.- 1
Grška drahma . .						14.-
Debeli amar . .						8.50
Drobni dinar . .						8.-
BANCA Dl CHEDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TflST - ULICA F,’ FILZI 10 - CjS? B1-4A0
«LINEA» ... LODEN
«Salko» — najbolj znani lodni na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina
«LINEA», Ul. Carducci 4, Trst.
Slike, ki niso le spomin
radio televizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Godbeni odsek NDO iz Trsta. Leta 1907 so člani Edinosti ustanovili Narodno - delavsko organizacijo, ki je imela več odsekov : poleg godbenega, ki ga vidimo na razglednici, je deloval še ženski, plesni, veselični odsek, tem pa lahko prištejemo še pevski zbor in knjižnico. Kaže, da je dru-
Pevsko društvo Kolo je imelo daljšo življenjsko dobo. Začelo je delovati leta 1895 in do leta 1908 imelo svoj sedež v Ul. Molin Piccolo 7 (danes Ul. Milano), nato se je preselilo k Sv. Jakobu. Že leta 1898 je dru-
, Društvo Hajdrih na Proseku. Točen datum njegove ustanovitve nam ni znan. vendar zasledimo v Edinosti z dne 31. avgusta 1887 krajši članek: »Nekateri rodoljubi so osnovali Pa Proseku domač pevski zbor pod imenom Hajdrih. Pristopilo je že 25 izvrstnih grl, ki se pridno vadijo v
Notranjost slovenske knjigarne in ^Pirnice Gorenjec, Ul. Valdirivo 40, Hlača Klun, Trst. Menda je razvidno. da pri tej razglednici ne gre le a Solo ekonomsko propagando; spo-očdo je globlje, sega na narodnostno
štvo delovalo do prve vojne. Med nastopi NDO velja zabeležiti tistega leta 1908 na Padričah ob desetletnici Slovana. Društvo je priredilo tudi več javnih shodov proti draginji (1911), sicer ne vemo s kakšnim uspehom.. Pa še to: socialisti so pravili članom NDO »krumiri«.
štvo priredilo zelo uspel koncert v Rossetti ju, leta 1901 pa je imelo veliko slavje ob razvitju društvenega prapora. Pevsko društvo je živelo do 4.10.1927, ko so ga ukinili s fašističnim dekretom.
narodnem petju... Vrlim Proscčanom čestitamo, da so se prehudih iz svoje ga spanja. Naj bodo v izgled ostalim okoličanom.« Zadnjo novico o društvu Hajdrih zasledimo v časopisu 24. aprila 1927, ko je bil društveni občni zbor. še istega leta so oblasti prepovedale obstoj društva.
področje. Tale razglednica in tudi gornje so iz zbirke Adriana Mozetiča, podatke o društvih pa smo dobili na Odseku za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.	F- F.
Prvi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute o. . .
14.00	Pronto. . . Raffaella?
14.05	II mondo di Quark - znanstvena oddaja
Človek in zemlja - Svet ptic
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šolska vzgoja Matematika : spirale
16.25	Per favore, non mangiate le margherite - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Prigode Toma Soyerja -
17.55	Vesti iz zološkega vrta - doku mentarna oddaja
18.20	Programi pristopanja
18.50	Italia sera - dogodki in osebnosti
19.35	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Renzo Arbore predstavlja :
22.15	Dnevnik 1
22.25	V znaku kompjuterja
Na šolskih klopeh - 2. oddaja
23.10	Današnji umetniki : Enzo Cucchi
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu - Vremenske razmere
23.50	Šolska vzgoja
Biti ženska, biti moški
Drugi kanal
10.00	Televideo - poskusni program
11.55	Che fai mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - oddaja za zaščito handikapirancev
Koper
14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki :
VIDEM — Intervju s Ferrucciom Cla-voro in Adom Kontom o novi politični formaciji LJESE — Praznik pomladi PASSARIANO — Posvet deželnih bančnih zavodov
Zaradi daljšega prispevka o enotni manifestaciji v Trebčah, so v včerajšnji ODPRTI MEJI izpadli vsi športni dogodki, ki bodo na sporedu danes.
V sredo pa bo v Odprti meji daljši prispevek Iztoka Prešla z naslovom : Alkoholizem - nujno družbeno zlo?
17.00	TVD novice 17.05 TV šola: Risanka
Kozmos - dokumentarna serija
18.00	Medicai center - TV film 18.50 Risanke
CANALE 5
8.30	La casa nella prateria
9.30	L'inverno ti farà tornare -
11.30	Tutti in famiglia - nagradno tekmovanje
12.10	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Hospital - TV roman
15.25	Una vita da vivere
16.30	Spazio 1999 - TV film
17.30	Tarzan - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag
20.25	Dallas - TV nadaljevanka
21.25	Dynasty - TV nadaljevanka
23.25	H sole sorgerà ancora - film
RETEQUATTRO
8.30	Brillante - novela
9.30	In casa Lawrence - TV film
10.20	Alice TV film
10.45	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	Samba d’amore - novela
12.00	Febbre d’amore
12.45	Alice - TV film
12.45	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
15.30	In casa Lawrence - TV film
16.30	La regina dei mille anni
17.00	Masters i dominatori dell’universo - risanka
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.40	Samba d’ambre - novela
19.25	M'ama non m'ama - igra
20.25	Film
22.30	Kazinski - TV film
23.30	All’ombra del patibolo - film
I.	00 Hawaii squadra cinque zero -
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Non si può tornare indietro -
II.	30 Giorno per giorno TV film
12.00	Azenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay Television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem aktualnosti, igre zanimivosti
16.25	Šolska vzgoja
16.55	Due e simpatia - nadaljevanka dneva
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta 17.40 Risanke
18.20	Športne vesti
18.30	Inšpektor Derrick
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Športne vesti
20.30	L’assoluzione - film
22.15	Dnevnik 2 - Nocoj
22.25	Srečanje s kinematografijo
22.30	Dnevnik 2 - Dosje Dokument tedna
23.25	R brivido dell'imprevisto
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo - poskusni program
16.00	Šolska vzgoja
Informatika v javnem upravljanju
16.30	Šolska vzgoja Tehnologija materialov
16.55	Mala zgodovina glasbe
17.10 Dadaumpa - televizijski variete
18.15	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti:
»Mandi Camia« - glasbena od daja
20.30	Dnevnik 3 - Posebni program
21.30	Zgodovinski posnetki :
22.50 Dnevnik 3
23.25 Jacques Offenbach
Vlak igralcev - Daniela Cac-caldija
19.30	TVD Stičišče
19.50	Obzorja
20.20	Venere gre na vojsko - film
21.45	Komike
22.00	TVD Vse danes
22.10	Zdravnik in pacient
23.00	Dnevi Avnoj - TV drama
Ljubljana
9.00	in 10.35 TV v šoli
16.30	Šolska TV
17.35	Poročila
17.40	Svilena obleka
17.55	»Od vladike roda« -
folklorna oddaja
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Pustolovščina : Peru na toplem severu
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV Dnevnik 1
20.00	Nekaj ljudi dobre volje - TV nadaljevanka
21.00	Aktualno : Ista bolezen - različna zdravila
21.45	TV dnevnik H.
22.00	Iz koncertnih dvoran
POSTAJE
15.30	Giorno per giorno - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
Lo specchio magico - risanka Nano supergirl - risanka Hello Špank - risanka
17.40	Wonder Woman - TV film
18.40	Charlie’s Angels - TV film 19.50 Lady Georgie - risanka
20.25	A-Team - TV film
21.25	Simon & Simon TV film
23.30	Masquerade - TV film
23.30	Športna oddaja -
I.	00 Cannon TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nunziale - TV film
14.30	Marna Linda - novela
15.00	Carletto il principe dei mostri
16.00	Daktari TV film
17.00	Jean e Micci - TV film
17.30	Gatchman - risanka
18.00	Lamù risanka
18.30	Lupin IH - risanka
19.20	Marcia nunziale - TV film
20.20	Profumo di donna - film
22.20	Šport
23.20	II cardinale Lambert ini - film
TRIVENETA
9.30	La fanciulla di Avignone
10.00	Intrigo internazionale - film
II.	45 TV film
12.15	TV film
12.45	Horoskop
13.00	Claudine - TV nadaljevanka
14.00	Risanke
14.30	E’stato bello amarti - film
16.15	Filmski program
16.45	TV film
17.30	Dražba
20.15	Filmski program
22.00	Dražba TELEFRIULI
16.50 Jabberjaw - risanka
18.30	The Quest - TV film
19.00	TV dnevnik
19.30	Veronica il volto dell’amore -
20.30	Vacanze a Montecarlo film
22.15	Nogomet : Triestina - Varese
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik ;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Dosje Koprivišče; 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu ; 11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12.00; Proti filmskemu u-stvarjanju;	12.30 Glasbeni potpuri;
13.20	Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Športna tribuna;
16.30	Glasbeni Usti; 17.10 Zadnji sklop:
Mi in glasba ; 18.00 Hej, tovariši : »Partizanski miting št. 5«.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah:
99,100, 90,600, 98,800 MHz.
Do 10.00 Glasba; 10.00 Za vsàkogar nekaj ; 15.00 Nekaj narodnozabavne glasbe; Do 19.00 Glasba; 19.00 Roža v svetu fantazije; 21.00 Za vsak problem je rešitev - v studiu Urša in Tina.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, čfestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis;
13.00	Danes na valu radia Koper; Med glasbo; EP; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe ; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri - za v. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni u-metniki; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnev nik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro - Koledarček; 7.00 Dober dan; 7.50 Glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pesem dneva; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vrtiljak motivov; 11.00 Glasbeno-govomi program; 11.30 Na prvi strani ; 11.45 Idealna ženska; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Poje in igra skupina Casadei;
15.00	Oddaja o ženski stvarnosti; 14.45 Neuvrščeni : politika in akcija; 18.45 Glasba ; 20.00 Zaključek programov.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja ; 9.00 Glasbeno-govomi program ; 10.30 Pesmi skozi čas;
11.10	Velika ljubezen - radijska nadaljevanka; 11.30 Garaža spominov; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem;
15.03	Tedenska oddaja o ekonomiji, delu in šoli; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Ellingtonove velike sklad be; 18.05 Programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih;
19.25	Radijska priredba; 20.00 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih;
19.25	Radijska priredba ; 20.00 Italijansko gledališče med dvema stoletji-ma: 1850 1915; 20.39 Glasbeni premor;
21.03	Radijska priredba ; 22.00 Nocoj tvoj glas — razgovor s poslušalci; 22.44 Napotki za avtomobiliste; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00	Poročila ; 6.20 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) ; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Sodobni zgodovinski roman IH. ; 8.35 Iz glasbenih šo! -Glasbena šola Franc Šturm Ljubljana;
9.05	Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ah poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.10 Danes smo izbrali ; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače ; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov;
13.30	Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Revija mladinskih pevskih zborov - Zagorje 84; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 l glasba ; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute s kvartetom godal ; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov 84, Breda Jerič - oboa;
21.05	Od premiere do premiere; Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; Zgodba o grbcu (Iz 1001 noči); 23.15 Iz filmov in glasbenih revij; 00.05 4.30 Nočni program-glasba.
S
PEVSKO DRUŠTVO ..KOLO” V TRSTU.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
So denar porabili za izlet v Sassari in Vinmondo ?
V Katoliškem domu v Gorici
Nerazdeljena pomoč ponesrečencem vodne ujme buri duhove v goriški občinski upravi
26. pevska revija Cecilijanka
Tudi nocojšnja občinska seja, na kateri bi sicer morali razpravljati predvsem o obračunu za prejšnje leto in ratificirati vrsto sklepov, ki jih je že sprejel ožji občinski odbor, obeta biti precej vroča. Na zadnji je prišlo namreč do ostrih polemik, tudi znotraj večine in odbora, o podelitvi naloge skrbi za kurjavo v vseh občinskih stavbah enemu ali drugemu podjetju. Tokrat pa se ' 3-do duhovi razvneli okrog vprašanja podpor lanskim poplavljencem v severnem delu mesta.
Znano je namreč da bo občina le s težavo dala nekaj denarja za kritje škode tistim, ki jih je lani oktobra oškodovala vodna ujma v Ulicah sv. Gabrijela, Corsica, Formica, na Komu in v sosednjih ulicah. Na občini so v ta namen nakazali bornih petdeset milijonov lir, vendar pa jih niso še izročili prizadetim, ker je bilo treba sestavljati podrobne spiske škode in tudi čakati na morebitno pomoč s strani dežele.
Kaj je s tem denarjem? Že pred nekaj dnevi je v Gorici počilo. Član rajonskega sveta za svetiogorsko četrt Furlan je namreč javno izjavil, da so na občini ta denar, ki je trenutno ležal neizkoriščen, porabi-
li za kritje stroškov pobratenja med Gorico in Sassarijem, konkretno za kritje stroškov prevoza nekaterih zastopnikov občine iz Gorice v Sassari letos maja. V časopisu je Furlanu odgovoril župan Scarano trdeč, da obtožba ni resnična. Vsekakor pa je rajonski svet za svetogorsko četrt - Placuto zahteval razčiščen je na tem področju.
Včeraj pa sta se oglasila še liberalni svetovalec Fornasir in komunistični svetovalec Busolini. Fornasir trdi, da je bil denar namenjen pomoči poplavljencem v resnici porabljen za plačilo nekaterih stroškov v zvezi z organizacijo sejma Vinmondo, ki je bil lani poleti na grajskem griču. Busolini pa ponavlja Furlanovo trditev, da je bil denar porabljen za plačilo stroškov pobratenja. Oba zahtevata ustanovitev posebne komisije, ki naj ugotovi, kako je s stvarjo. Brez dvoma bo o vsem tem precej govora na nocojšnji seji občinskega sveta.
Sicer pa je v Gorici tudi veliko protestnih glasov zaradi velikih stroškov za revijo Vinmondo. To je lani organizirala deželna uprava v več krajih naše dežele, osrednje prireditve so bile v Gorici. Najprej so
trdili, da bo celotna prireditev stala 400 milijonov lir. Stroški pa so se baje zelo povečali in kar za trikrat presegli prvotno vsoto. Največ denarja je dala deželna uprava. Veliko pa so morale prispevati krajevne uprave, in sicer za kritje stroškov postavitve raznih kioskov in podobno. Goriški občinski svet je že nekajkrat odobril plačilo izdatkov za kritje takrat nastalih stroškov.
Novi prostori zadruge v Krminu
V industrijski coni v Krminu so zaključili prenovitvena dela stavbe, v kateri je potrošniška delavska zadruga, ki deluje v tem kraju že več let, kot podružnica matične zadruge delavcev koncema Danieli v Butriu. V Krminu ima zadruga nad 3 tisoč članov.
Kot je bilo povedano s pravno svečanostjo odprtja novih prostorov potrošniške zadruge v Tržiču, težijo velike zadruge tega tipa v naši deželi in sicer tržiška, pordenonska ter tista v Butriu k temu, da bd se združile v eno samo. Na tak način bi lahko nudile kupcem blago po še bolj nizkih in konkurenčnih cenah Od sedanjih.
V Katoliškem domu v Gorici je bila v soboto in nedeljo tradicionalna pevska revija Cecilijanka 1984, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete. Na prireditvi je nastopilo 23 zborov iz zamejstva, s Koroškega in sosednjih krajev Slovenije.
Letošnja prireditev je bila že 26. po vrsti in prav to okoliščino so u-poštevali prireditelji za podelitev posebnih priznanj, ob srebrnem jubileju za udeležbo. Priznanja je bil deležen pevski zbor Rupa Peč, ki na reviji sodeluje že od vsega začetka, posebno priznanje pa so izročili tudi zborovodji Zdravku Klanjščku. Odslej bodo taka priznanja podeljevali
vsako leto.
Sobotni del prireditve se je začel z nastopom zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi Stanko Jerici jo, domačini, pravzaprav gostitelji so kot prvi zapeli tudi na nedeljskem koncertu, ko je nastopil zbor Mirko File j pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Koncertoma, zlasti tistemu v nedeljo, je sledilo veliko poslušalcev.
V	nedeljo je na prireditvi nastopil tudi Mladinski pevski zbor Bilje - Orehovlje - Miren, ki ga vodi Andrej Budin (na sliki).
V	soboto, 17. t.m. so v Kulturnem domu -odprli tudi razstavo del slikarke Veselke Šorli Puc.
V goriški pokrajini danes štiriurna splošna stavka
Sindikalno zborovanje v Tržiču
Enotna sindikalna federacija CGIL -CISL - UIL je v vsedržavnem merilu napovedala za jutri splošno stavko proti socialnim nepravičnostim in v podporo predlaganih novih davčnih ukrepov, ki naj tako stanje odpravijo. Na Goriškem pa bo splošna stavka že danes. Teritorialna zveza CGIL -CISL - UIL je namreč upoštevala o-koliščine, da je jutri v Tržiču in nekaterih občinah na tem območju praznik in je zato protestno akcijo anti-cipdrala na danes.
O razlogih za stavko je bilo v zadnjih mesecih že veliko povedanega. Dejstvo je, da kar štiri petine državnih dohodkov od neposrednih davkov predstavljajo odtegljaji na plačah delavcev in uslužbencev in da dosegajo utaje dohodkov ogromne vrednosti. Skratka, ugotavljajo sindikati, je treba spremeniti, in to temeljito, obstoječi davčni sistem, ki dovoljuje tovrstne utaje, ustvarja razloge globokega nezadovoljstva v širokih družbenih slojih in poglablja razliko med odvisnimi delavci in drugimi sloji.
Potek današnje splošne stavke in tudi samo trajanje bodo določili po posameznih kategorijah, oziroma podjetjih, vsekakor v vidu čimširše udeležbe na sindikalnem shodu, ki bo v Tržiču, na Trgu republike s pričetkom ob 10.30. Na zborovanju bo govoril član vsedržavnega vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL.
Delavci tržiških podjetij bodo v sprevodu odšli po mestnih ulicah do
glavnega trga, za delavce podjetij iz drugih krajev pokrajine je predvideno zbirno mesto ob 9.30 pri športni palači.
Današnja protestna stavka proti socialni neenakosti na davčnem področju bo v glavnem trajala štiri ure, v nekaterih obratih, ob upoštevanju specifičnih pogojev pa bodo stavkali samo dve uri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci, tel. 84268
GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju
z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete priredi GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA
v Kulturnem domu v GORICI Drago Jančar
DISIDENT ARNOŽ
IN NJEGOVI
v ponedeljek, 26. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 27. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED A in C
Naročila In predplačila:

po pošti
v Trstu — na sedežu ZTT ali v Tržaški knjigarni
v Gorici — na uredništvu Primorskega dnevnika
v Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja
• pri raznašalcih Primorskega dnevnika
'US
311
Tudi carinarjem v Novi Gorici leži na srcu gradnja avtoceste od meje do Razdrtega
V Kulturnem domu je bila v so-bodo zvečer slovesnost ob štiridesetletnici ustanovitve jugoslovanske carine, pri čimer so obravnavali zlasti razvoj in nadaljne naloge goriške carinarnice, ki deluje na 150 km dolgem območju jugoslovansko-italij an-ske meje. Razvila se je iz zelo skro mnih osnov z osmimi delavci na železniški postaji v Novi Gorici, v sodobno organizirano in uspešno službo, ki sodeluje tudi pri poglabljanju obmejnih in ostalih stikov, ter sodelovanja z Italijo.
Razvoj carine vzdolž meje z Italijo je podrobno razčlenil upravnik carinarnice Svito Vižintin. Zahvalil se je najprej starejšim carinikom, ki bodisi še delajo ali pa so odšli v pokoj, ki »zanje ni bilo ovire, ki je ne bi premostili in obvladali«. Dejal je zatem, da je Videmski sporazum o maloobmejnem potniškem prometu »pomenil tudi za carinsko službo na Primorskem prelomnico v njenem razvoju«. -
Vanjo, s° stopali novi mladi ljudje s sodobnimi pogledi na sožitje ob meji. Nadaljna dva dejavnika pomembna za razvoj carinske službe na Goriškem sta bila vse večji blagovni promet med sosednima drža-, vama in odprava vizumov v Jugoslaviji za potovanja v številne države. »Danes se lahko naša carinska služba primerja s carinami razvitih držav, ki so opremljene z naj-
sodobnejšo opremo in napravami,« je poudaril Svito Vižintin in dodal, da cariniki dosegajo tudi ustrezne uspehe. »Naj spomnim na nedavni uspeh carinikov na prehodu Vrtojba, ki so odkrili tihotapstvo velikih količin cigaret, potem v Rožni dolini, kjer so odkrili razstrelivo namenjeno v Italijo, pa na številne devizne in carinske prekrške.«
Slavnostni govor na proslavi v Novi Gorici je imel podpredsednik Skupščine Slovenije Jože Šušmelj. Obravnaval je zlasti razmerja med družbo ni njeno razvojno usmeritvijo, ter carino, pa tudi vlogo te službe ob meji z Italijo. Tako je opredelil naloge gospodarstva in carine pri razvoju prostih carinskih con na kopnem, o čimer sedaj razpravljajo v Skupščini Jugoslavije. Tako prosto carinsko cono naj bi ustanovili tudi na mejnem prehodu Vrtojba - Štan-drež.
K usmeritvam za nadaljno ovrednotenje možnosti, ki jih nudijo meja in obmejna območja sodi tudi grad n ja cest po Osimskih sporazumih, šušmelj je o tem dejal naslednje: »Menimo, da bi morali v Sloveniji, v okviru Republiške skupnosti za ceste, najprej zagotoviti finančna sredstva za izdelavo projektov o cestnih povezavah: Ob tem pa je treba upoštevati že sprejete obveznosti za zgraditev avtocestne povezave od prehoda Vrtojba do Sela na Vipavskem
in za zgraditev obvozne ceste v Sežani. Ker je zgraditev Osimskih cest odvisna predvsem od najetja tujih kreditov, moramo ob tem upoštevati tudi interese, ki jih imajo in izražajo kreditodajalci glede prednosti izgradnje posameznih odsekov, pa tudi stanje posameznih cestnih povezav. Italijanska stran je namreč že večkrat postavila vprašanje zakaj ne izvajamo gradnje dogovorjenih cestnih povezav, izrazila pa tudi očitek, da so sredstva, ki jih je Italija vložila za zgraditev Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba - Štandrež neracionalno izkoriščena, zato, ker Jugoslavija ni zgradila cestnih povezav na njenem območju.«
Ob jubilejih carinske službe, v so-^ boto zvečer v Novi Gorici, je podpredsednik republiška Skupščine Slovenije šušmelj tudi dejal, da obstaja možnost za skorajšnjo odpravo pologa (depozita) za prehod meje, s
čimer bi tudi jugoslovansko-italijan
ska meja postala spet povsem odprta.	MARJAN DROBEŽ
Iz bolnišnice
S prognozo okrevanja v 50 dneh, zaradi zloma desne noge in drugih poškodb, so v soboto zvečer v gori-ško splošno bolnišnico sprejeli 14' letno Raffaello Burg iz Moša. P°; škodovala se je v prometni nesreči v Fari.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Conoscenza carnale«. Prepovedan mladini pod 18-letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Folle sexoma; nia erotica«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Tuareg - il guerriero del deserto«.
Triti
PRINCIPE 18.00-22.00 «Il futuro è donna«.
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Bambi«.
COMUNALE Danes zaprto, jutri ob 21. uri baletna predstava »Copelia«-
Nova Gorica in okolico
SOČA 18.00 in 20.00 »Gospod Bocke-
SVOBODA 20.00 »Resnične zgodbe: M-
DESKLE 19.30 »Zvezdne poti«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike, tel. 72341
POGREBI
Zaradi splošne stavke, danes ne po pogrebov. Jutrišnji razpored pa J naslednji:	Marija Molar vd. 1' ,lc/|
ob 8. uri iz bolnišnice S. Giusto! 0
9.30	Lodovico Lodatti iz bolniške Janeza od boga; ob 11. uri Stel Bressan Aligi iz splošne bolnišnic • ob 12.30 Marija Obelli iz splošne bor niš niče; ob 14. uri Clemente Basti ni iz splošne bolnišnice.
Na letališču v Ronkah
Financarji so Nizozemcu zaplenili 34 milijonov lir
Tudi tuji državljani morajo poznati italijanske carinske zakone, ko pridejo ali gredo iz države. Nepoznanje teh carinskih predpisov o prenašanju denarja čez mejo je bilo razlog, da so 34 letnemu nizozemskemu državljanu Klaasu Cornelisu Broodwinner-ju italijanski finančni stražniki zaplenili na ronskem letališču 34 milijonov lir v tuji valuti. Mož je bil namenjen v tujino z letalom. Financar-jem je dejal, da nima kaj prijaviti. Pregledali so mu kovček in v njem našli tujo valuto v skupni vrednosti 34 milijonov lir.
Financarjem je Broodwinner povedal, da je ta denar prinesel v Italijo pred dnevi. Pristal je nekje v južni Italiji, tam ga ni nihče vprašal ali ima s seboj kaj denarja. Kupiti da je hotel jadrnico. Zaradi tega je prišel tudi v Tržič. Kupčije ni sklenil, zato je hotel domov z denarjem. Tak je bil njegov zagovor. Moža so izpustili, o njegovi zadevi pa bo razsodil tržiški sodnik.
Nesreča v križišču
Dve osebi sta bili ranjeni v nesreči v nedeljo zvečer, v križišču ulic Paolo Diacono in Leoni. 30 dni se
bo zdravila 23-letna Margherita Rosanna iz Gorice, 10 dni pa 4-letni 'Dimitrij Ferletič iz Doberdoba, Vrtna ulica 18.
V omenjenem križišču sta trčila ford taunus, ki ga je upravljal 40-letni Mario Ferletič iz Doberdoba in fiat 128, za volanom katerega je sedel 28-letni Luciano Fassina. Po trčenju je ford taunus odbilo v Volkswagen, ki ga je upravljala 23-letna Marija Klanjšček. V nesreči je na stala precejšnja gmotna škoda.
Jutri v Novi Gorici srečanje dveh občin
Jutri, v sredo, 21. novembra, bo v Novi Gorici srečanje med upravitelji te občine ter občine Gorica. Sodelovali bodo tudi predstavniki komisij, ki usmerjajo sodelovanje med obema občinama na raznih področjih. O-bravnavali bodo uspehe in značilnosti sodelovanja v letu 1984 in določili usmeritve in naloge za prihodnje obdobje.
Začetek srečanja oziroma pogovorov bo ob 10. uri.
(m. d.)
V drugi italijanski nogometni ligi
Nezaslužena zmaga Triestine
V italijanski nogometni A ligi
Torino pod vrhom
Nedvomno je bila med nedeljskimi tekmami v središču aanimanja tekma med Juventuso in Torino, ki naj bi pomenila prekretnico za Juvensut na Poti navzgor, oziroma potrdila Torino, kot enega izmed kandidatov za naslov. Srečanje se je začelo uspešno za Juventus, ki je povedel s Platini-jem, vendar sta nato Francini in v predzadnji minuti Serena zagotovila zlata vredni točki Torinu, ki sc je tako približal Veroni, ki je doma izgubila točko s Sampdorio, le na točko razlike, ki pa jo lahko nadoknadi že v nedeljo, ko se bo v Turinu v neposrednem spopadu pomeril z Verono.
Med ostalimi tekmami velja omeniti prvo letošnjo zmago Rome, ki je slavila nad Fiorentino, in še eno žago Interja, ki je z avtogolom Gal-pa roli ja premagal Udinese in se tako še bolj približal vrhu lestvice.
V tekmi med Ascolijem in Napoli jem pa je bil Argentinec Miaradona izključen zaradi medsebojnega obračunavanja z Nicolinijem.
IZIDI 9. KOLA: Ascoli - Napoli 1:1; Atalanta - Lazio 1:0; Avellino - Milan 0:0; Como - Cremonese 1:0; In-ter - Udinese 1:0; Juventus - Torino 1:2; 'Roma - Fiorentina 2:1; Verona - Sampdoria 0:0.
LESTVICA : Verona 15, Torino 14, Inter, Sampdoria 12, Milan 11, Fiorentina, Avellino, Roma, Como, Atalanta 9, Juventus 8, Udinese, Napoli 7, Lazio 6, Ascoli 4, Cremonese 3.
PRIHODNJE KOLO (25.11.) : Ascoli - Roma; Atalanta - Avellino; Fiorentina - Inter; Lazio - Como; Milan -Sampdoria; Napoli - Cremonese; Torino - Verona; Udinese - Juventus.
Triestina — Varese 2:1 (0:1)
STRELCI : v 33. min. Buongiorni, v 46. min. Cerone, v 89. mip. De Falco.
TRIESTINA:	Bistazzoni, Bagnato,
Cerone, Dal Prà (45’ Chiarenza), Bia-gini, Costantini (87’ Vailati), De Falco, Braglia, Romano, Gamberini, De Giorgis.
VARESE: Zunico, Misuri, Papis, Strappa, Filiardi, Gentilini, Di Giovanni, Buongiorni, Pescatori (59, Eritreo), Orlando, Pellegrini (87’ Mat tei).
SODNIK: Lo Bello (Siracusa).
Triestina je v desetem kolu drugo-ligaškega prvenstva prav v končnici tekme povsem nezasluženo premagala Varese, ki je vse do konca tekme pokazal boljšo igro kot domača ekipa.
Tržačani so nujno potrebovali zmago, da bi tako prekinili serijo negativnih izidov, ki so se začeli po ne-
srečni tekmi v Bologni (2 točki v štirih tekmah) in z zmago še obdržali realne upe za boj za napredovanje. Do zmage je sicer prišlo (hvala De Falcu!) toda glede na prikazano igro so napovedi o možnosti napredovanja prava utopija.
Verjetno je bila to najslabša Triestina kar smo jih videli v zadnjih letih, brez vsake sheme predvsem na sredini igrišča, brez značaja in požrtvo valnosti. Samo nekaterim posameznikom: Costantiniju, Biaginiju, Bistaz-zoniju in seveda izrednemu De Falcu sc lahko tržaški navijači zahvalijo, da niso videli prvega domačega poraza tržaške ekipe.
Z gotovostjo lahko trdimo, da v tržaški ekipi vlada trenutno velika nervoza in upati je, da bo ta zmaga, kljub temu da je, ponavljamo, popolnoma nezaslužena in skoraj bi lahko
rekli v posmeh nogometni logiki nekoliko pomirila razgrete duhove.
Igor Pavletič
IZIDI 10. KOLA: Bari - Sambene-dettese 1:0; Bologna - Arezzo 2:0; Empoli - Catania 1:3; Genoa - Cagliari 1:0; Monza - Campobasso 1:0; Padova - Parma 1:1; Perugia - Cesena 0:0; Pescara - Lecce 1:1; Pisa - Taranto 2:1; Triestina - Varese 2:1.
LESTVICA: Pisa 17, Bari 15, Catania, Perugia, Triestina, Bologna 12, Monza, Lecce 11, Genoa, Arezzo, Cesena 10, Padova, Varese, Pescara 9, Taranto, Sambenedettese 8, Parma, Empoli 7, Campobasso 6, Cagliari 5.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Pescara; Cagliari - Monza; Campobasso - Padova ; Catania - Bologna; Cesena - Triestina; Lecce - Genoa; Parma - Empoli; Sambenedettese - Perugia; Taranto - Bari; Varese Pisa’
Na »Mini SPENT 84« v Ljubljani
Podvig Branke Batinič
JUGOSLOVANSKA KOŠARKA
Olimpija sama na vrhu B lige
Olimpija Smelt — Alkar 97:84
(52:41)
OLIMPIJA: Blaznik 10, Zdovc 6, Subotič 17, Todorovič 11, Vilfan 20, Kotnik 19, Kovačevič 14.
IZIDI 7. KOLA VLB LIGI: Olimpija Smolt - Alkar 97:84; Libela - Varda 96:87; Borac - Servo Miha ji 93:75; Monting - Vojvodina 99:88; Željczni-čar - Kvamer 94:88; Borovo - Slobo-da Dita 73:71.
LESTVICA: Olimpija 12, Sloboda Dito. Vojvodina 10, Monting, Varda, Borovo 8, Kvamer, Libela 6, Borac, Alkar, Željezničar, Servo Mihalj 4.
Košarkarji Jugoslavije
končali turnejo po ZDA
Košarkarska reprezentanca Jugoslavie je v zadnji tekmi turneje po ZDA s 65:62 premagala univerzitetno ekipo West Virginia, ki je bila verjetno najslabši nasprotnik Jugoslovanov na a meriški turneji. Najboljši strelec Ju goslovanov na tekmi je bil Dražen Petrovič s 23 koši.	k
LJUBLJANA — Jugoslovanka Branka Batinič je v finalnem srečanju posameznic na »Mini SPENT 84« poskrbela za pravi podvig in z izredno napadalno igro premagala favorizirano Kitajko Qi Baoxiangovo po petih setih vrhunske igre. Uspeh Batiničeve je še toliko večji, če vemo, da je Kitajka druga igralka po kvaliteti na svetu. S to zmago je Batiničeva ponovila svoj uspeh iz leta 1975, ko je tudi slavila na ljubljanskem turnirju.
»Mini SPENT 84« je drugače minil v znamenju premoči kitajskih predstavnikov, ki so, razen pri posameznicah, osvojili vsa prva mesta.
IZIDI FINALNIH SREČANJ
Moški posamezno: Jiang Jialiang (Kit.) - Persson (Šve.) 3:0 (21:19, 21:16, 24:22).
Ženske posamezno: Batinič (Jug.) -Qi Baoxiang 3:2 (16:21, 21:13, 25:23, 12:21, 21:18).
Moške dvojice: Jiang Jialiang -Chai Zhenhua (Kit.) - Persson - A-kesson (Šve.) 2:1 (18:21, 21:16, 21:12).
ženske dvojice: Qi Baoxiang - Xu Jing (Kit.) - Popova - Antonian (SZ) 2:0 (21:9; 21:15).
Mešane dvojice: Qi Baoxiang - Cai Zhenhua (Kit.) - Lupulescu - Perku-čin (Jug.) 2:1 (18:21, 21:16, 21:12).
totocalcio
Ascoli - Napoli	X
Atalanta - Lazio	1
Avellino - Milan	,X
Como - Cremonese	1
Inter - Udinese	1
Juventus - Torino	2
Roma - Fiorentina	1
Verona - Sampdoria	X
Empoli - Catania	2
Genoa - Cagliari	1
Perugia - Cesena	X
Pistoiese - Vicenza	2
Alcamo - Prosinone	1
KVOTE
13	(313 dobitnikov) 36.869.000 lir
12 (8.488 dobitnikov) 1.138.000 lir
V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l lige
Podvig Stefanela v
Peroni — Stefanel " 93:99 (47:46)
PERONI: Fantozzi 21, Restani 12, bedani 27, Carena, Tonut 12, Forti 21, Giusti, Mori, Rossi, Binelli.
STEFANEL: Fischietto 12, Coleman f*. Vitez 23, Dillon 17, Berlolotti 21, ,anza, Bobicchio, Col mani, Gori, Collarini,
SODNIKA: Corsa in Malerba (Brin disi).
Tržaški Stefanel je poskrbel za prs to podvig v Livornu in premagai dt Plači Peroni potem ko so domačir ®edem minut in pol pred koncem src ^anja vodili kar s 16 točkami razlike v šestih minutah je Tržačanom uspe jo izbojevati delni izid 24:6 in tako m uto in pol pred koncem srečanja pe osti z 92:90. Vodstva do konca tekm iso več izpustili iz rok, temveč s &a še povečali in tako osvojili dve ne Pncakovani točki, ki bosta lahko exile tol za končni obračun tržaške ekipe Za zmago je zaslužna celotna petei
ka, ki je dosegla koše in odigrala večji del srečanja. Izredno uspešno jo tokrat zaigral tudi Boris Vitez, ki je bil z izrednim odstotkom uspešnih metom (11:15) drugi strelec ekipe in e-den najzaslužnejših za preobrati ki je prinesel dragoceno zmago tržaškemu prvoligašu.
IZIDI 9. KOLA: Borioni - Honky 108:103; Peroni - Stefanel 93:99; Ciao-crem - Granarolo 106:98; Mulat - Scavolini 85:88; Australian - Simac 92:96; Yoga - Jolly colombaia 87:88; Marr -Indesit 109:123; Bancoroma - Riunite 83:70.
LESTVICA: Bancoroma 16, Ciao-crem 14, Sicam, Granarolo, Mu Lat, Bertoni 12, Riunite, Indesit, Jollyco-lombani 10, Peroni 8, Australian, Sca-volini, Marr, Stefanel 6, Honky, Yoga 2.
PRIHODNJE KOLO (25. IL): Simac - Granarolo; Jollycolombani -Bertoni; Indesit - Peroni; Riunite -
Livornu
Ciaocrem; Yoga - Mu Lat; Bancoroma - Australian; Scavolini - Marr; Stefanel - Honky.
A 2 LIGA
IZIDI 9. KOLA: Brescia - Latini 88:85; Landsystem Spondilatte 105:94; Mister Day - Segafredo 79:76; Succhi G. - Master V. 105:95; Fermi - OTC 92:84; Pepper - Viola 78:82; American Beagle - Benetton 114:90; Cida -Reyev 72:90.
LESTVICA: Brescia 14, Viola, OTC 12, American Beagle, Segafredo, Re-yer, Fermi, Cida 10, Benetton, Spon-dilatte, Latini, Mister Day 8, Pepper, Succhi G„ Master V., Landsystem 6.
PRIHODNJE KOLO (25. IL): Latini - Cida; OTC - Landsystem; Segafredo - Succhi G.; Reyer - Brescia ; Viola - Master V.; Benetton - Fermi; American Eagle - Mister Day; Spondilatte - Pepper.
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Preporod Ljubljančanov ?
Komentar FRANCI BOŽIČ
Na vrhu jugoslovanske 1. lige je še vedno »outsider« Sarajevo, štirje veliki favoriti pa so na 2., 4., 14. in 15. mestu. Ali lahko Crvena zvezda, branilec naslova, še lahko računa na šampionsko lovoriko? To je zdaj zanimivo vprašanje, kajti Zvezda je z rekordno zmago nad Budučnostjo (6:0) napovedala veliki lov za ubežniki.
Beograjčani so tokrat res igrali v velikem slogu, z Budučnostjo so gole dosegli Halilovič 3, šestič 2 in B. Djudovski, pri čemer pa je bil najboljši mož na igrišču vratar gostov Zalad. Preobrat je napovedal tudi zagrebški Dinamo, ki je z 1:0 zrna gai v Vinkovcih, strelec pa je bil B. Cvetkovič. Za Zagrebčane je pr vič po prihodu od wjakov zaigral Mlinarič in preporodil svoje moštvo, ki bi lahko zmagalo še više. Beograjski Partizan je po dveh velikih zmagah klecnil pri novincu Sutjeski, čeprav je Varga dosegel pr vi gol za Beograjčane. Partizan je igral slabo, toda položaj v tem beograjskem klubu je vendarle stabil nejši kot pri Crveni zvezdi, kjer o-menjajo, da bi med zimsko pavzo krmilo spet utegnil prevzeti trener Branko Stankovič.
Veliko zanimanja je vladalo za obmorski derbi na Reki med Rijeko in Hajdukom. Rečani so bili boljši in so z golom Fegica (spet on) vodili vse do 6 minut pred koncem. Gračan je že drugič letos zastrejla enajstmetrovko, mladi Spličan Valič pa je nazadnje kaznoval reško neučinkovitost, v kateri je prednjačil gluho nemi Desnica. V boju za naslov prvaka pa velja računati tudi na sarajevskega Željezničar ja, ki je v Tuzli s Slobodo vodil z 1:0, nato pa točko prepustil domačinom, s kate rim ima prijateljske stike, željo pa lahko vztraja v tem boju le, če mu pozimi menažerji iz tujine ne bodo pobrali preveč igralcev, zanimanj za nje pa ne manjka.
V 2. ligi je ljubljanska Olimpija za Bežigradom že drugič zmagala s 5:0. Ljubljančani so v zadnjih treh tekmah osvojili 5 točk (ob razliki v golih 10:0), tako da zdaj za rodil-nimi zaostajajo le še za štiri točke. Ljubljanski gledalci — samo 1000 jih je bilo — so prvič videli Olimpijin
»pressing«. To je bila doslej najboljša Olimpijina drugoligaška igra, toda na večje domete bo v Ljubljani treba še počakati, kajti polovica igralcev še nima niti 19 let. Gole za Olimpijo so dosegli: Lalovič, Pod-gajski, Hudarin, Voljč in Besek. Za Bežigradom nekateri po tej zmagi že gojijo prvoligaške ambicije, toda počakati bo treba vsaj do nedelje, ko bo Olimpija gostovala v Dubrovniku pri enem izmed favoritov GOSK Jugu.
IZIDI L ZNL: Sutjeska - Partizan 2:1 (1:1); Sarajevo - Vojvodina 1:0 (1:0); Velež - Radnički 2:0 (1:0); Iskra - Osijek 2:0 (2:0); C. zvezda -Budučnost 6:0 (3:0); Dinamo (V) -Dinamo (Z) 0:1 (0:1); Sloboda - Željezničar 1:1 (1:0); Vardar - Priština (4:0); Rijeka - Hajduk 1:1 (1:0).
LESTVICA: Sarajevo 19, Hajduk, Željezničar 17, Partizan 16, Vardar, Iskra, Velež 14, Osijek, Sloboda, Budučnost 13, Rijeka, Radnički 12, Sutjeska, Dinamo (Z), C. zvezda, Priština 10, Dinamo (V), Vojvodina 9.
IZIDI V 2. ZNL: Olimpija - Vrbas 5:0 (3:0); Kikinda - Maribor 2:1 (1:0); Jcdinstvo (Br) - GOŠK 4:1 (3:0); Split - Spartak 3:1 (1:1); Leotar - Prole-ter 3:1 (0:0); Radnik - Rudar 0:1 (0:0); Jedinstvo (Bi) - Borac 4:0 (1:0); Šibenik - Crvcnka 3:0 (1:0); Novi Sad - Čelik 0:0.
LESTVICA: Čelik, Šibenik, Split, GOŠK 19, Proleter 18, Jedinstvo (Bi), Spartak, Leotar 17, Novi Sad 16, Jedinstvo (Br), Olimpija, Vrbas, Borac 15, Rudar 13, Kikinda 11, Maribor, Radnik 10, Crvenka 6. 1 2 3 4 5 6
totip
1.	—	1.	Village	Kitchen	X
2.	Dorso	2
2.	—	L	Bruscolino	1
2.	Austria	1
3.	—	1.	Blu	X
2.	Bomaccia	1
4.	—	L	Akan	2
2.	Barbana Ri	1
5.	—	1.	Tofana	X
2.	Jessamine	X
6.	—	1.	Malika	2
2.	Licabetto	2
KVOTE
12	(16	dobitnikov) 15.524.000 lir
11 (206 dobitnikov) 1.194.000 lir 10 (2588 dobitnikov) 91.000 lir
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
_____ 299___
Osojnik je znal izbirati. Najprej hrano, nato mu-«1°’ Potem mitraljeze — vse na kamion. Sam se je piai s šoferjem do mesta, od koder bo od ceste zvozil togo na domačijo in znosil naprej v skrivališča, k proti jutru je biia divizijska kolona kot crknjena n Ca' ki jo zdelujejo mravlje — razkosana, obgrize-•• Beden ostanek zla, ki je izgubilo moč... vpi tiazvaža-li so vso noč; okoli dva tisoč ljudi je vr-ie i0,.°k°B vozil. Z dnem pa je bilo še kaj pobrati. Še cjj ezal° po travnikih odvrženo orožje, razsuta muni-’ Beke, šotori, obleka...
V.
Sa Po dveh dneh, ko so od italijanske kolone ostali hih ° prazni zaboji in nekaj pokvarjenih vozil, zrinje-tpi0 s ceste, je ljudska uporniška vojska prvič nale-a na Nemce.
Ob podpori treh tankov se je nemški izvidniški odred srečal s predstražami partizanov. Te so se naglo razkropile in umaknile do položajev zased, ki so varovale razvažata j e plena na cesti.
Lojze je planil na konja in odjezdil v smeri pokanja. Rafali Šarcev so trgali ozračje, jedke eksplozije granat in tankovskih topov so vžigale suho travo.
Neka hiša na vzpetini, pod katero so se vlekli obrambni položaji, je zagorela z visokimi, svetlimi plameni. Z desne vzpetine je nekajkrat revsknil protitankovski top, potem pa je utihnil, kot bi mu zmanjkalo municije.
Nemški tanki si niso upali naprej. Ustavili so se streljal pred mestom, kjer so bile zakopane mine. Tudi prehota je streljala s položajev, kjer so bili ustavljeni, in krita umik tankov.
»Tako torej, to je izvidnica, jutri pa bodo napadli,« je dejal Lojze. Na položajih pod gorečo hišo je bilo šestnajst mrtvih in še več ranjenih novincev.
»Nemci niso Italijani, posebno v borbi ne. Ne bomo jih čakali; naj gredo v božjo mater po tej cesti, ne bomo jih ovirali.«
Lojzetu se je po tej borbi vojska raztepla na vse strani, največ pa domov. Zvečer jih je bilo na zboru samo še tristo. Po obilni večerji so natovorili dvajset mul z orožjem, hrano, mimici j o in tobakom. Sklenili
so se umikati proti Istri, na črto grebena med Slavnikom in Učko, da bi zajezili Nemcem vdor v notranjost Istre.
Hodili so vso noč. V svitu jutranje noči so zagledali divjo krajino, kot bi prišli na mesec. Skalnati hrbti, posejani s kamenjem, polni vrtač in kamnitih zidov, z redkim drevjem in nizkim grmičevjem, in orumenelo travo porasla pobočja. »To so Mune,« je dejal nekdo. Prebivalci so govorili čuden jezik, podoben romunskemu. Ustalvili so se na visoki planoti in n/a sedlu, ki ga je prečkala stranska vojaška cesta iz smeri Reke proti Trstu, ter zasedli položaje.
Ob zboru sta Lojze in Pavle ugotovila, da se je kolona na nočnem pohodu zmanjšala ruajmanj za petdeset ljudi, takih, ki so se že ob prvih strelih naveličali vojskovanja. Tudi tisti, ki je vodil mulo, ki je tovorila dve veliki vreči tobaka in cigaret, je izginil.
»Če bo znal dobro skriti, bo lahko kadil doma vso vojno in morda še kak mesec po njej,« je menil Lojze.
Tudi Osojnika ni bilo z njimi. Rekel je: »Lojze, mene ne potrebujete, kruljav sem in bi me vsaka vojska odvrgla; okoli dòma vam bom pripravil vse, kar boste potrebovali. Z Nemci bo druga pesem. Saj lahko vzamem še enega konjička, da temu mojemu ne bo dolgčas v hlevu?«
Po porazu naših košarkarjev proti Stefanelu v osmem kolu prvenstva C-1 lige
Jadran - po Trevisu spet nevarno gostovanje
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
IZIDI 8. KOLA
Stefanel TV - JADRAN 91:77 Servolana Leasest - Caveja 101:90 Ceam Bologna - Udine Nord 83:92 Castelfranco - B. Fidenza 75:72 Italmonfairone - San Dona 88:96 Pali. Vicenza - Tre Stelle 69:67 Fulgor FO - Basket Oderzo 69:67 Virtus PD - B. Ravenna 80:85 PRIHODNJE KOLO (24. 11.) Udine Nord - JADRAN (18.30) v Vidmu); Caveja - Stefanel; B. Ravenna -Pali. Vicenza; Servolana Leasest -Italmonfalcone; B. Fidenza - Fulgor FO; Tre Stelle MO - Ceam BO; B. O derzo - Castelfranco; San Dona - Virtus PD.
LESTVICA
1. Vicenza	8	8	0	635:572	16
2. Udine Nord	8	6	2	670:619	12
3. Castelfranco	8	6	2	621:608	12
4. Stefanel	8	5	3	741:652	10
5- Fidenza	»	5	3	632:609	10
6.. Virtus PD	8	5	3	662:644	10
7. San Dona	8	5	3	679:669	10
8. JADRAN	8	4	4	670:648	8
9. Fulgor Forlì	8	4	4	603:606	8
10. B. Ravenna	8	4	4	613:654	8
IL Ser, Leasest	8	3	5	669:714	6
12. Italmofalcone	8	2	6	651:657	4
13. Tre Stelle MO	8	2	6	659:674	4
14. Caveja	8	2	6	679:736	4
15. CEAM BO	8	2	6	581:661	4
16. Oderzo	8	1	7	630:689	2
JADRANOVI STRELCI: Ban 208 (62:72); Čuk 115 (5:16); Raubcr 87 (15:18); K. Starc 67 (9:32); I. Starc 62 (7:17); Gulič 42 (7:11); Daneu 33 (5:7); Žerjal 26 (11:14); Sosič 15 (5:7); Vremec 9 (2:2).
Jadran se je iz Trevisa vrnil praznih rok. Po osmih kolih je torej Jadra-nov obračun štiri zmage in prav toliko porazov. Če upoštevamo še, da je letošnjo prvenstvo zelo izenačeno in da razen Pali. Vicenze je še več moštev, ki se lahko uvrsti v sklepni del prvenstva, potem je tudi jasno, da spodrsljaja v Trevisu vsekakor ne gre je^ mati »tragično«, čeprav je tudi na dlani, da so štirje porazi v osmih kolih obenem tudi nekoliko zaskrbljujoči.
Ambicioznih moštev v letošnjem prvenstvu ne manjka. Med le-temi sodi tudi Stefanel iz Trevisa, proti kateremu so naši kašarkarji v soboto zaslu ženo izgubili. Če smo po sobotni tekmi zapisali, da sta bila med drugim usodna našim košarkarjem okrnjena postava in slabo tempiranje prihoda v Treviso, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je Stefanel zelo dobro in homogeno moštvo z nekaterimi odličnimi posamezniki, med katerimi je Rigo gotovo eden najboljših košarkarjev v tej ligi sploh.
»Letos smo sestavili zelo konkurenčno moštvo in zato ne skrivamo ambicij, da bi napredovali v višjo ligo. O-jačili pa smo predvsem strukturo našega društva. Imamo solidnega in navdušenega sponsorja. V mladinskih prvenstvih sodelujemo z dvanajstimi ekipami. V Trevisu pa lahko računamo tudi na zelo bogat naraščaj v mi-nibasketu, ki šteje približno 300-400 mladih košarkarjev. Tudi reklamne
Jadran v številkah
METI 2 TOČKI: K. Stare 4:6; Čuk 4:11; Vremec 2:3; Žerjal 1:2; Gulič 2:7; I. Starc 4:6; Rauber 5:11; Ban 7:12. 3 TOČKE: Vremec 1:1; Gulič 0:2; I. Starc 1:2; Ban 0:3. SKOKI: K. Stare 2 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 5, 3; Žerjal 2, 1; Gulič 1, 3; L Starc 1, 1; Rauber 3, 1; Ban 9; 2. IZGUBLJENE ŽOGE: K. Starc 4, 1; Čuk 2, 0; Vremec 1, 0; Žerjal 2, 1; Gulič 1, 1; Rauber 2, 3; Ban 5, 1. BLOKADE: Čuk 1. ASISTENCE: Gulič 1.
akcije in druge pobude so v polnem teku, tako da lahko krijemo stroške, ki seveda niso majhni,« nam je med drugim v pogovoru dejal eden od odbornikov Stefanela.
Če pa so doslej košarkarji Stefanela imeli tudi nekaj spodrsljajev, je bilo to, po mnenju našega sogovornika, izključno zaradi poškodb, ki so pestile ekipo. »Pravi Stefanel boste videli šele čez mesec dni, ko bodo vsi košarkarji povsem nared,« je dodal odbornik Stefanela.
Torej naši košarkarji niso izgubili proti »navadnemu« moštvu, vseeno pa smo od njih več pričakovali. Še vedno so preveč nekonstantni v igri (odličnim potezam sledijo naivne napake). Že v soboto pa jih čaka nova težka preizkušnja, gostovanje v Vidmu. Udine Nord je namreč v tem kolu zmagal v gosteh proti Ceamu iz Bologne.
Naj omenimo še, da bodo jadranov-ci drevi ob 19. uri v Repnu igrali prijateljsko srečanje proti ljubljanski I-liriji. (bi)
Po 3. kolu prvenstva ženske odbojkarske B lige
Meblo izgubil stik z vrhom
Po porazu Mebla v Pordenonu (sam po sebi ne preseneča, kvečjemu neuglašeno zveni njegova razsežnost) sta na čelu 2. podskupine ženske odbojkarske B lige še Pallavolo Pordenone in Nervesa, naši združeni ekipi, ki je tretja, pa se je nevarno približal Mo-gliano. Dejstvo, da je ta ekipa z veliko težavo, le po petih setih, odpravila skromno ÀUSA Pav je za našo ekipo dokaj pomirjujoče. V soboto bo Meblo igral v Moglianu, kjer lahko upamo, da bo potrdil napovedi, po katerih naj bi bili Nervesa, Pordenone in Meblo za razred boljši od ostalih treh ekip podskupine.
Pogled v L podskupino jasno kaže, da niti Torrefranca iz Trenta ni nepremagljiva, njena izenačenost pa potrjuje vtis, da je Meblova podskupina težja.
TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI
2. podskupina
IZIDI 3. KOLA
OMA Lična Vogue - Nervesa 1:3 (11:15, 4:15, 15:8, 6:15); Mogliano -Cervignano 3:2 (10:15, 15:8, 15:9, 8:15, 15:3); Pordenone - MEBLO 3:0 (15:7, 17:15, 15:11).
LESTVICA
Pordenone Nervesa MEBLO Mogliano AUSA Pav OMA L. Vogue
9:1 6 9:3 6 6:4 4 5:8 2 3:9 0 2:9 0
PRIHODNJE KOLO
AUSA - OMA Linea Vogue; Mogliano - Meblo; Nervesa - Pordenone.
1. podskupina
IZIDI 3. KOLA
Albatros Treviso - Torrefranca Trento 3:1; Fratte San Giustiniano in Colle - Putinati Ferrara 2:3, Volpe Flesso Umbertino - Tregarofani Padova 0:3.
LESTVICA Tregarofani PD	3	3
Torrefranca TN	3	2
Albatros TV	3	1
Volpe Fiesso	3	1
Fratte	3	1
Putinati Ferrara	3	1
0	9:2 6
1	7:4 4 6:7 2 5:8 2 5:8 2 5:8 2
PRIHODNJE KOLO
Putinati - Albatros; Fratte - Tregarofani; Torj-efranca - Volpe Fiesso.
V promocijskem prvenstvu
Borovci obdržali prvo mesto
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
LESTVICA
IZIDI 5. KOLA
BOR RADENSKA - CUS Trst 99:81 KONTOVEL EL. SHOP - Libcrtas 82:99
Scoglietto - POLET	99:58
Santos - Barcolana	80:90
Fruttetna - Intcrmuggia	75:64
CAD Ferroviario - Alabarda 80:90
PRIHODNJE KOLO (24. 11.)
POLET - Libertas (25. 11. ob 11.00 v Repnu) ; Alabarda - BOR RADENSKA (18. 11. ob 11.00 v Ul. della Valle) ; CUS - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP (18. 11. ob 11.00, Monte Cen-gio) ; Futtetna - Santos ; Intcrmuggia -Scoglietto; Barcolana - Ferroviario.
Bor Radenska - CUS 99:81 (46:35)
BOR RADENSKA: Klobas 19 (1:3), Furlan, Čok 4 (4:4), Kneipp 14 (4:15), Pisani 3 (1:2), Ražem 4 (2:2), Peret-ti 40 (8:12), Caneiani 15 (4:9).
SODNIKA: Fegaz in Miniassi.
PON: nihče. PM: 24:47 . 3 točke: Caneiani 1.
V	začetku srečanja so imeli borovci precej težav proti tržaškim vseuči-liščnikom, tako da je bilo s banje na igrišču izenačeno do 10. min. prvega polčasa, ko je bil izid 22:22. V nadaljnjih minutah so igralci Bora Radenske uredili svojo obrambo, dosegli nekaj zaporednih košev s hitrimi protinapadi in si priigrali zanesljivo prednost.
V	drugem polčasu so Vatovčevi varovanci poslabšali učinkovitost svoje igre. Ustvarjali so mnogo priložnosti, ampak jih ogromno tudi zapravljali. Poleg tega so zgrešili tudi preveč prostih metov. Nasprotniki pa niso vzdržali Borovega tempa, tako da je bila zmaga naših na koncu še izdatnejša kot v predvidevanjih.
V	Borovih vrstah je spet zelo dobro zaigral Peretti, ki je bil zelo natančen pri metu na koš. (Cancia)
Alabarda	5	4	1	427:357	8
BOR RADENSKA	5	4	1	437:401	8
Libertas	5	4	1	410:374	8
Barcolana	5	4	1	377:355	8
Scoglietto	5	3	2	421:394	6
Ferroviario	5	3	2	424:408	6
KONTOVEL EL. S.	5	3	2	426:416	6
Santos	5	2	3	410:435	4
Fruttetna	5	2	3	410:370	4
POLET	5	1	4	278:432	2
CUS Trst	5	0	5	434:387	0
Intcrmuggia	5	0	5	333:387	0
(57:29)
POLET: Franko Taučer 6, Grgič 10 (0:4), Kerpan 9 (3:3), Sancin 4 (0:1), Malalan 13 (1:2), Loris Tavčar, Ferlu-ga 6 (2:4), Semen 10 (0:2).
SODNIKA: Cerebuch in Vigini. PROSTI METI: 6:16. PON: Franko Taučer
Domovci so v drugem kolu letošnjega promocijskega prvenstva zasluženo zmagali, saj so igrali veliko bolj požrtvovalno kot v prejšnjem kolu. Kljub temu da je obrambna igra še nekoliko pešala, so »belo-rdeči« igrali v napadu bolj učinkovito. V ostalih srečanjih drugega kola ni prišlo do velikih presenečenj, tako da na skupni lestvici trenutno vodita ekipi, ki sta že pred začetkom prvenstva spadali v ožji krog favoritov.
IZIDI 2. KOLA
Corridoni - Sapa 96:80; Dom - Ison-tina 70:68; Ardita - Itala 73:84; Poli-
v 29. min., Kerpan v 35. Semen v 38.
Poletovi člani so v gosteh vnovič zabeležili hud poraz, tako da postaja nji hovo stanje vedno bolj kritično. Omeniti je treba sicer, da sta se med tednom poškodovala Rudi Taučer in Da-nev in da so bili mladinci istočasno zaposleni v svojem prvenstvu, tako da so morali Openci nastopati le z osmimi igralci. Kljub temu pa bi moral biti poraz mnogo manj pekoč, če bi se le poletovci malo bolj potrudili in bi se ne predali praktično že pred samim pričetkom tekme.
Še vedno smo namreč prepričani, da bi lahko Openci dosegli boljše rezultate, kar so navsezadnje že dokazali v doslej edini zmagi v Miljah. Pokaza ti bi morali le nekaj več samozavesti in angažiranosti na tekmah.
(Loris Tavčar)
Slovesnost v Gorici
V mali dvorani goriškega telovad nega združenja (UGG) je bila v nedeljo dopolne slovesnost ob nagrajevanju zmagovalcev na mednarodnem natečaju »Umetnost v šport — šport v umetnosti«, ki ga jo pripravilo Goriško društvo športnih veteranov ob sodelovanju Turistične ustanove.
Pobuda je naletela na velik uspeh, saj se je v raznih kategorijah prijavilo veliko udeležencev (1.564 prijavljenih) iz 18 držav.
sentina - Grado 83:70; Edera - Pom 49:69.
LESTVICA
Itala, Pom 4; Dom, Ardita, Polison-tina, Isontina, Corridoni, Grado 2; E-dera in Sapa 0.
PRIHODNJE KOLO
Polisontina - Dom (25.11. v Pierisu s pričetkom ob 11. uri); Itala - Sapa, Isontina - Edera, Grado - Ardita, Pom - Corridoni.
Domovi strelci : Terčič 30; Podber-šič 27; Kristjančič 22; Semolič 13; Ccj 10; Dornik 8; Prinčič 6; Golob 3, Uršič 2. (M. Čubcj)
NAJBOLJŠI STRELCI: 1. Peretti (Bor) 119; 2. B. Kneipp (Bot) 103; 3. Ban (Kontovel) 83; 4. Čuk (Kontovel) in L. Emili (Kontovel) 80; 6. Štoka (Kontovel) 64; 7. D. Starc (Kontovel) 59; 8. Sancin (Polet) in F. Taučer (Polet) 55; 10. Klobas (Bor) 43.
Scoglietto — Polet	99:58
Košarko: promocijska liga na Goriškem
Domovcem prvi par točk
ŽENSKA C-1 LIGA
1.	podskupina IZIDI 3. KOLA
Sloga - Calderara Ceam 0:3; Torri ana Gradišče - Breg 1:3; 'Rinascita Bagrracavallo - Mizar Boschi Bologna 1:3.
LESTVICA
Calderara Ceam	3	3	0	9:0	6
Mizar Boschi BO	3	3	0	9:2	6
Torri ana Gradišče	3	1	2	4:6	2
Bagnacavallo	3	1	2	4:6	2
BREG	3	1	2	4:7	2
SLOGA	3	0	3	0:9	0
PRIHODNJE KOLO (24.11.)
Breg - Sloga ; Tomana - Mizar Boschi ; Calderara - Bagnaca vallo.
2.	podskupina IZIDI 3. KOLA
Conegliano Celinia Maniago 3:0; Libertas Kr min Benassi Cento 3:0; Virtus Taglio di Po - Kennedy Videm 3:0
LESTVICA
Conegliano 6; Virtus Taglio di Po in Kennedy 4; Krmin in Benassi Cento 2; Celinia Maniago 0.
MOŠKA C-2 LIGA
1.	podskupina IZIDI 2. KOLA
Olympia Terpin Bor JIK Banka 3:2;.CUS Trst - Volley Bali Videm 3:1; Nuova Pallavolo Trst - Gasilci Por-denon 3:0.
LESTVICA
CUS Trst	2	2	0	6:3	4
OLYMPIA TERPIN	2	2	0	6:4	4
Nuova Pallavolo TS 2 11 5:3 2 BOR JIK BANKA	2	1	1	5:5	2
Volley Bali Videm	2	0	2	3:6	0
Gasilci Pordenon	2	0	2	2:6	0
PRIHODNJE KOLO (24.11.)
Bor JIK Banka - CUS; Volley - Gasilci; Olympia Terpin - Nuova Pallavolo.
2.	podskupina IZIDI 2. KOLA
Italcamtieri Tržič - US Friuli 1:3; Rozzol Trst - Val Štandrež 3:0.
LESTVICA
US Friuli *	2 2 0 6:2 4
ASF JR Čedad	1	1	0	3:1	2
Rozzol Trst	2	1	1	4:3	2
Italeantieri	2	0	2	2:6	0
VAL ŠTANDREŽ	1	0	1	0:3	0
PRIHODNJE KOLO (21.11.)
ASFJR - Val; Italeantieri - Rozzol.
ŽENSKA C-2 LIGA
1.	podskupina IZIDI 2. KOLA
Val Resia - Ceramiche d’Arte 1:3; Friulexport - PAV Videm 2:3; Pierri - Pastificio Cristi Gorica 2:3.
LESTVICA
Ceramiche d'Arte	2	2	0	6:1	4
Pav Videm	2	2	0	6:2	4
FRIULEXPORT	2	1	1	5:3	2
Pastificio Crrici	2	1	1	3:5	2
Pieris	2	0	2	2:6	0
Val Resia	2	0	2	1:6	0
PRIHODNJE KOLO (24.11.) Ceramiche d’Arte - Friulexport; PAV Videm Pastificio Cristi; Val Resia - Pieris.
2.	podskupina IZIDI 2. KOLA
Kontovel Electronic Shop - Lloyd Fontamfredda 3:0; Virtus Vigonovo -Sangiorgina 3:0; Libertas Martignac-co - Italeantieri Tržič 1:3.
LESTVICA
Virtus Vigonovo	2	2	0	6:0	4
KONTOVEL EL. SHOP	2	1	1	5:3	2
Libertas Martignacco	2	1	1	4:4	2
Italeantieri	2	1	1	3:4	2
Sangiorgina	2	1	1	3:5	2
Lloyd Fontanafredda	2	0	2	1:6	0
PRIHODNJE KOLO (24.11.)
Lloyd Fontamfredda - Virtus Vigonovo; Sangiorgina Italeantieri; Kontovel Electronic Shop - Martignacco.
MOŠKA D LIGA
1.	podskupina
IZIDI 2. KOLA
Gretta - Naš prapor 1:3; Jami je SOBEMA - CG S. Sergio 3:1; Volley Duke 80	In ter 1904 3:2.
LESTVICA
NAŠ PRAPOR	2	2	0	6:1
In ter 1901 Trst	2	1	1	5:3
CG S. Sergio	2	1	1	4:3
JAMLJE SOBEMA	2	1	1	3:4
Volley Duke 80	2	1	1	3:5
Nuova Pol. Gretta	2	0	2	1:6
PRIHODNJE KOLO (24.11.)
Naš prapor - Jami je SOBEMA; S-Sergio - hiter 1904; Gretta - Volley Duke.
2.	podskupina
IZIDI 2. KOLA
Intrepida Mariano Torri ana Gradišče 2:3; Sloga - Pastificio Crisci 0:3; Libertas TRrjak - Italeantieri Tržič 2:3.
LESTVICA
Crisci Gorica	2	2	0	6:1
Tomana Gradišče	2	2	0	6:3
Italeantieri	2	2	0	6:3
Libertas Turjak	2	0	2	3:6
Intrepida Mariano	2	0	2	3:6
SLOGA	2	0	2	1:6
PRIHODNJE KOLO (24.11. in 25.H;)
Torriana - Sloga ; Pastificio Crisci -Italeantieri; Intrepida - Turjak.
ŽENSKA D LIGA
1. podskupina Blitz Vivai Busa — Sloga (12:15, 13:15, 3:15)
TRAJANJE SETOV: 20, 18, 8 min-
SLOGA: Adam, Michela in Valentina Dmovšček, Guštin, Kokoravec-Križmančič, Milkovič, Morpurgo, •’ sič, Susič, Vidali.	,,
Tržaški Blitz je zaigral dokaj med in s svojo igro olajšal našim jS1"® kam pot do zmage. Prva dva niza s potekala v znamenju precejšnje 1? načenosti in Sloga ju je osvojila Povsem zaradi boljšega sprejema in bo J še igre v polju. V tretjem pa so n ša dekleta zaigrala povsem sprošce in gladko zmagala. (INKA)
IZIDI 2. KOL A	„ , .
Blitz Vivai Busa - Sloga 0:3; Bor Nuova Pallavolo Trst 3:0; Corridoni Killjoy 3:1.
LESTVICA
BOR TRST	220
Corridoni	2 2	0
SLOGA	2
Nuova Pallavolo TS 2 Killjoy Trst	2
Blitz Vivai Busa	2
6:1 6:2
1 1
1 1 3:3 0 2 2:6 0:6
PRIHODNJE KOLO (24.11. in 25 '1-/
Sloga - Bor; Nuova Pallavolo ljoy; Vivai Busa - Corridoni.
2. podskupina
IZIDI 2. KOLA	„ cn-
Canon Tržič CUS Trst 3:0; 3 vodnje Volley Club Trst 3:0; CO. -Sergio - Inter 1904 3:1.
LESTVICA
SOVODNJE	220
Canon, Tržič	2	2	0
CUS Trst	2
CG. S. Sergio	2
Inter 1904 Trst	2	0
Volley Club Trst	2	0
PRIHODNJE KOLO CUS Sovodnje ; Volley Club 1904; Canon - CG. S. Sergio.
1 1 1 1 2 2
6:0
6:0
3:3
3:4
1:6
0:6
„Intcr
Pripravil: G. Furlanié
V srečanju 2. AL med Vesno in Zarjo
Derbi zapravljenih priložnosti
VESNA — ZARJA 0:0
VESNA: Savarin, Tacci, Pisani, Verbicli, Penco, F. C adotti, Sedmak, Di Benedetto (od 67. min. Pertan), Kostnapfel, Pipan, Bruno (od 85. min. Jerman).
ZARJA: Racman, Grgič, Gotti, Franco, Gabrielli, V. Križmančič, E. Fonda, Bon, Meden (v 90. min. Borclli), S ossi (od 71. min. Tognetti), Piščanc.
SODNIK: Nicolini iz Trsta.
RUMENI KARTON: Franco in Gabrielli.
ŠAHOVSKA OLIMPIADA
Včeraj prvo kolo
SOLUN — V Solunu so včeraj odigrali srečanja prvega kola 26. šahovskih olimpijskih iger. Jugoslavija je med moškimi dobro začela in je s 3,5:0,5 premagala Novo Zelandijo, med ženskami pa vodi proti Egiptu z 1,5:0,5 ob eni prekinjeni partiji. Med ženskami je Italija gladko s 3:0 zgubila proti Sovjetski zvezi. Nekaj izidov (moški) : Sovjetska zveza - Malezija 3:0 (1 prek.); Madžarska - Združeni arabski emirati 3:0 (1 prek.) ; ČSSR - Sri Lanka 3:1; Nizozemska -Bangladeš 4:0;
Znova remi
MOSKVA — Tudi včerajšnja, 25. Partija za svetovni šahovski naslov med Karpovom in Kasparovom se je končala z remijem, že šestnajstim po vrsti. Bele figure je tokrat imel Karpov, igrala pa sta damin gambit. Remi je v 21. potezi predlagal Kasparov, Karpov pa še naprej vodi s 4:0.
Delitev točk je še najbolj pravičen izid nedeljskega derbija v Križu. Vei. dar bi se srečanje lahko tudi drugače izteklo, v korist enega ali drugega moštva, in gotovo ne bi mogel nihče očitati, da je kdo komu kaj ukradel. Priložnosti za gol sta namreč tako Vesna kot Zarja imeli kot na tekočem traku, zadostovalo bi, da bi žogo nekoliko bolj natančno udarili.
Prvi polčas je bil res zanimiv, i-gra dopadljiva, s preobrati na obeh straneh. Zarja vsekakor ni spominjala na ekipo, ki preživlja precejšnjo
krizo, o kateri je pričalo njeno zadnje mesto na lestvici. Vsekakor se je v njenem napadu poznal povratek E-gona Fonde, ki je že v 7. minuti zaposlil Savarina. Zatem so se tri zaporedne priložnosti ponudile domači ekipi, po zaslugi Racmana in zaradi netočnosti Bruna pa se rezultat ni spremenil. Zatem je bila spet na vrsti Zarja s Fondo in Gabriellijem. Zadnjih petnajst minut je domača e-kipa nekoliko popustila, saj je bil dotlej ritem tekme precej visok, Ba-zovci pa so še naprej vztrajali in bili
še naprej nevarni.
V drugem polčasu se je potek tekme precej spremenil. Lepo izpeljane akcije so postajale vse redkejše, začela je prevladovati bojazen pred spodrsljajem, saj je bilo očitno, da bi bilo morebitno vodstvo nasprotnika res težko nadoknaditi. Igra je postajala tako precej nepovezana, prevladoval je agonizem na škodo natančnosti: vsakdo je skrbno pazil, da se nasprotnik ne približa preveč njegovim vratom. Vsekakor sta tudi v drugem polčasu tako Zarja kot Vesna imeli priložnost, da povedeta, rezultat pa se do konca ni sprementi.
Vesna je tako tudi tokrat s svojo igro dokazala, da povsem upravičeno zaseda visoko mesto na lestvici, Zarja pa, da je verjetno kriza mimo in da lahko pričakujemo njen vzpon.
Derbi med Bregom in Gajo
PRAVIČEN REMI
3. AMATERSKA LIGA: skupina I
Breg — Gaja	1:1 (0:1)
STRELCA : v 5. min. Lenarduzzi, v ‘5. min. Zonta.
BREG: Paniconi, Tul (v 75. min. Albertini), Savron, Olenik, Grizonič, Buffa, Zonta (v 85. min. Paoli), Mondo, Jež, Peroša, Grbec.
GAJA: Kante, Kalc, Stranščak, G re-fiori (v 70. min. Bačer), M. Rismon-°°' B. Rismondo, Grgič, Simonut, Lenarduzzi, Alfieri, Dubani.
RUMENI KARTONI: Peroša, Grbec, Buffa, Kalc, Grgič, Simonut.
Toliko pričakovani derbi med Brc gom in Gajo se je v Dolini zaključil z remijem, kar povsem ustreza dogajanju na igrišču. Že od samega za-eetka je bilo opaziti precejšnjo napetost med nogometaši, kar se je podalo tudi v nadaljevanju tekme.
Vsekakor sta bila oba trenerja z izidom zadovoljna, trener Brega Zanon nam je po tekmi izjavil: »Bil je to klasični derbi. Začetni gol nas je si-eer nekoliko zmedel, vendar so se fantje pravočasno le zbrali in tudi lzenačili. Pričakoval sem zelo požrtvo-
valno in agresivno Gajo. Takšna se nam je predstavila tudi tu v Dolini. Gaja ima res dobro obrambo, ki nas je večkrat zaustavila. Rezultat je nedvomno pravičen.«
Trener Gaje Kozina pa je takole dejal: »Derbi je pač derbi. Sicer nismo videli posebno zanimivega nogometa, vendar sta ekipi pokazali zelo velik agonizem. Vsi so se borili za vsako žogo, kot je pač običajno za vsak derbi. Po mojem mnenju je v prvem polčasu nekoliko pokvaril potek tekme sodnik, ki je večkrat brez pomena žvižgal. Tudi rumenih kartonov je bilo mnogo. Po začetnem golu smo se nekoliko zaprli in upali v kak protinapad. Brežani pa so povsem zasluženo remizirali .Obe ekipi sta v glavnem zadovoljili. Videl sem zelo živ in spreten Breg, kot ga že dolgo ne pomnim.«
Zanon in Kozina nista omenila droga, ki ga je v prvem polčasu zadel Mondo za Breg in prečko, ki jo je zadela Gaja malo pred koncem.
(Miloš Tul)
Juventina — Medea 1:3 (1:1)
JUVENTINA: Jug (Di Dionisio), Chizzolini, Šturm, Medeot, Krpan, Costa, Panico, Taglieri, Vižintin, Lauri, Del Negro (Nanut).
STRELEC za Juventino: Lauri v 45. min.
Juventini očitno ne gre. Ponovno so se ponovile stare hibe. Predvsem gre povedati, da ekipi manjka konica napada, oziroma igralec, ki bi znal realizirati podaje veznih igralcev. Sicer tudi v tem sektorju vse ne gre v najboljšem redu, saj Lauri sam ne zadošča, da bi opravil vlogo povezovalca med obrambo in napadom. Tokrat se je tudi obrambna vrsta precej slabo odnesla, kar velja predvsem za vratarja Di Dionisia, ki je kriv za tretji zadetek, ki je zapečatil srečanje.
Štandrežci so tekmo sicer dokaj dobro začeli, žal pa so prvi povedli gostje. Štandrežci pa so izenačili z Lauri jem (preigral je 4 igralce) ob koncu prvega polčasa. Zanje so bile usodne prve minute drugega polčasa, ko so gostje dosegli še dva gola (11-me-trovka in napaka vratarja). Ob stanju 3:1 pa je bilo srečanja tudi konec.
Mariano — Sovodnje 3:1 (2:1)
SOVODNJE:	Gergolet, Devetak,
Gomišček, Rudi Petejan, Visintin, E-gon Petejan, Grillo (Batistič), Flore-nin, Butkovič, Fabian Čaudek, Fajt (Čavdek).
STRELEC za Sovodnje: Butkovič.
Sovodenjci so v nedeljo gostovali v Marianu. Domača enajsterica sodi brez dvoma med najboljše ekipe prvenstva, saj zaseda trenutno prvo mesto na lestvici. To so domačini dokazali tudi na tekmi z Marsonovimi varovanci. Tekma je bila zelo atraktivna, predvsem v prvem polčasu, ko so padli trije goli. Najprej so povedli domačini, nato so belo-modri izenačili z Butkovičem, ki je z glavo premagal nasprotnega vi-atarja. Pred koncem polčasa je Mariano spet povedel. V tem delu igre sodnik ni dosodil 11-metrovke v korist Sovodenj-cev, ki bi tako lahko spet izenačili in morda odnesli točko s težkega gostovanja.
Drugi polčas ni bil na tako visoki tehnični ravni kot prvi. Domačini so spretno branili prednost, uspelo pa jim je dati še tretji gol, s katerim so zapečatili končni rezultat. (P.I.)
3. AL (skupina L): tokrat samo Kras praznih rok
Romana — Miadost 1:6 (0:2)
MLADOST: Zanier, Lakovič, Pahor, P Gergolet., Ulian, Marizza, K. Fer-j ja (Kosič), Frandolič, G. Ferfolja, -avrenčič, Šuligoj (D. Gergolet).
. STRELCI za Mladost: v 25., 60. ln min. G. Ferfolja, v 43. Ulian, ^JfO. min. K. Ferfolja inv 85. Fran-
Posebnih komentarjev o tekmi Kra - ovcev ni treba, saj potek srečanja ajbolje kaže že sam rezultat. Junak pncYa Je brez dvoma bil Gabrijel erfoija s tremi zadetki, vsekakor g je treba pohvaliti vso ekipo. Zma-gavita poteza trenerja Miniussija je ua ta, da je E. Gergoleta pomaknil i «*1° naprej od obrambne črte dol'1*3 nje8°vem mestu je igral Fran lc’ ki je v gradnji igre pokazal ; e sv°je tehnično znanje. Gergoletu i ,v. obrambi s svojo dragoceno iz-sr|jo pomagal Marizza, v napadu pa v •f® s Frandoličem v gradnji igre ukr ti Lavren“č, ki je bil zares »ne-u . fftljiv« in po našem mnenju naj-DolJSi na igrišču.
Nazadnje še beseda o sodniku. Njegovo sojenje je bilo zelo pravično, morda se je nekajkrat prenaglil le pri rumenih kartonih, (zf)
Primorje — Barbarians 6:2
(2:2)
PRIMORJE: Micor, Štoka, Rojaz, V. Husu, Bezin, Coslovich, Dinoi (od 72. min. S. Husu), Olivo, Rustja (od 75. min. Milkovič), Bortolotti, Antoni.
STRELCI za Primorje: v 16. in 68. min. Rustja, v 34. min. Dinoi (11-metrovka), v 47. min. Antoni, v 56. min. Bortolotti, v 79. min. Olivo.
Na domačih tleh, proti res skromni ekipi Barbari ansa, so Prosečani končno slavili svojo drugo prvenstveno zmago. Iz samega izida srečanja je razvidno, kakšna razlika je bila med ekipama. Toda v prvem polčasu so rdeče-rumeni vse preveč podcenjevali nasprotnika, ki je tudi prvi povedel in po remiju Prosečanov znova prešel v vodstvo.
V nadaljevanju so Prosečani vendarle zaigrali nekoliko predrzne je,
kar se je takoj obrestovalo. Že v drugi minuti so dosegli tretji gol in zatem povsem gospodarili na igrišču, tudi zato, ker je pri gostih prišla na dan utrujenost. (H. V.)
Primorec — Fogliano 1:0 (0:0)
PRIMOREC: Leone, M. Kralj, Bruni, Modesti, Max Kralj, Boris Kralj, Edvin Kralj, Mule, Sulini, Finessi, Paolo Kralj (od 71. min. Ritossa).
STRELEC za Primorca : Finessi v 63. min.
Ponovna zmaga Primorca, tokrat proti nasprotniku, ki se je izkazal kot najboljša ekipa, s katero so se Trobenti letos pomerili. Zato je uspeh toliko pomembnejši.
Hitra igra gostov je v prvem polčasu večkrat spravila v stisko tre-bensko obrambo, vendar je bil tudi Primorec skozi vso tekmo zelo nevaren. Gol Finessija je nato trdovratno branil do konca proti zelo odločnemu nasprotniku in dvoumnim sodnikovim posegom. V trebenskem taboru je po teh zadnjih zmagah veli-
ko navdušenje in se upa, da se bo ta pozitivna serija nadaljevala.
Kralj
San Marco — Kras 4:1 (1:0)
STRELEC za Kras: Blazina v 60. minuti.
KRAS: Benvenuti, Šuc (od 65. rtin. Sugan), Gnesda, Puntar, Miloš Milič, Klun, Volo, Blažina, Spataro, Villalta, Košuta.
Kras nadaljuje s serijo negativnih nastopov, vsaj glede rezultatov. Razlika med ekipama tokrat ni bila taka, kot bi se lahko sklepalo po končnem izidu.
V prvem polčasu so namreč Hafnerjevi varovanci igrali zelo solidno, kot že dolgo ne. Žal so že v začetku zakrivili avtogol s Puntarjem, zatem pa so si zapravili vrsto res lepih priložnosti. Potem ko so le izenačili, so se preveč neprevidno podali v napad in pustili prevelike vrzeli v obrambi, kjer si je Milič dovolil preveč preigravanja, kar je San Marco kaznoval s tremi zadetki. (Z.S.)
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 9. KOLA
Fortitudo -	Aurisina					1:1
Zaule - Isonzo						2:0
Bcgliano -	C.E.	Prisco				0:0
Lihertas -	Radio Sound					1:1
Giarizzole	- CGS					1:0
Vesna - Zarja						0:0
Domio - Opicina						0:1
Stock - San Sergio						0:3
	LESTVICA					
Opicina		9	5	3	1	15:6 13
Fortitudo		9	4	5	0	7:2 13
Stock		9	4	4	1	12:7 12
Vesna		9	4	3	2	9:6 11
Libertas		9	4	3	2	10:8 11
San Sergio		9	4	2	3	17:9 10
Domio		9	3	4	2	9:7 10
Zaule		9	3	4	2	8:6 10
Giarizzole		9	3	4	2	7:6 10
Isonzo		9	4	1	4	10:12 9
Radio Sound		9	3	2	4	9:10 8
Begliano		9	2	3	4	9:13 7
C.E. Prisco		9	0	7	2	3:7	7
Aurisina		9	1	3	5	8:15 5
CGS		9	1	2	6	7:15 4
Zarja		9	0	4	5	4:14 4
PRIHODNJE		KOLO i			(25.	11.)
CGS - Vesna; C.E. Prisco						- Liber-
tas; Aurisina - Stock; Radio Sound -Bcgliano; San Sergio - Forti tildo; Zarja - Giarizzole; Isonzo - Domio; Opi-cina - Zaule.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina M IZIDI 8. KOLA
Breg - Gaja	1:1
■ Olimpia - Campanelle	3:2
Rabuiese - Union	1:0
San Luigi - San Vito	3:1
S ant’Andrea - Sant’Anna	0:0
Chiarbola - GMT	1:1
Supere affé - Roianese	4:0
LESTVICA
Olimpia 14, San Luigi 13, San Vito, Rabuiese 11, Campanelle, Breg 10, Su-percaffè, Gaja 9, Chiarbola 6, Sant’ Anna, GMT 5, Roianese 4, S ant’Andrea 3, Union 0.
PRIHODNJE KOLO (25. 11.)
GMT - Supercaffè, Union - San Luigi, Sant'Anna - Chiarbola, San Vito -Sant’Andrea, Campanelle - Rabuiese, Gaja - Olimpia, Roianese - Breg.
Skupina L IZIDI 8. KOLA
Primorec - Fogliano	1:0
San Marco - Kras	4:1
Fossalon - San Nazario	9:0
Primorje - Barbarians	6:2
Romana - Mladost	1:6
Sagrado - Italcantieri Počitek: Staranzano	2:2
LESTVICA
Mladost 12, San Marco 11, Staran-zano 10, Fogliano, Fossalon 9, San Nazario, Primorec, Primorje 8, Sa-grado 7, Italcantieri 6, Kras, Romana 4, Barbarians 0.
PRIHODNJE KOLO (25. 11.)
Mladost - San Marco, Kras - Sta-ranzano. Fogliano - Barbarians, Italcantieri - San Nazario, Primorje -Fossalon, Romana - Primorec, počitek: Sagrado.
Skupina I IZIDI 8. KOLA
Piedimonte - Azzurra	0:0
Audax - San Lorenzo	1:1
Visco - Jalmicco	0:1
Mariano - Sovodnje	3:1
Juventina - Medea	1:3
Brazzanese - Manzanese	1:1
LESTVICA
Mariano 13, San Lorenzo 12, Au-dax in Manzano 10, Sovodnje, Piedi-monte in Brazzanese 8, Medea 7, Azzurra 6, Juventina in Visco 3.
PRIHODNJE KOLO (25. 11.)
San Lorenzo - Brazzanese, Azzurra - Audax, Medea - Sovodnje, Jatmic-co - Juventina, Visco - Mariano, Man-zanese - Picdimonte.
Ob 25-letnici ŠZ Bor
čestital tudi Bellomi
Q, je ob svoji 25 letnici v teh -, el} Prejel in še vedno prejema z„e, ne čestitke od raznih posame-l'u>V,'. !,TOanizacij in ustanov, tako nalije, kot tudi iz matične domovine.
i?r^e^- drugimi so mu čestitali in „ ®.21“ najboljše želje za njegovo r,je delo pobratena Zveza n„ nnih društev Slovan iz Ljubljani • RafJaele De Riu za nogo-,n’ klub Triestina Calcio, Tele nri ■ < ,urno skupnost občine Koper, društvo Polisportiva Mo^m^ertese iz Spilamberta pri ,. eni- prorektor ljubljanske uni
Ver-, —	ijuuiju.Hòr,K um
kn I Edvarda Kardelja« dr. Raj , -’Mpman, dr. Drago Gantar za rf Jadra ' ~
Mni ■	‘ ~ trata, ivu Partizan
er, e lz Ljubljane, direkcija Friul L Jrta iz Trsta, Glasbena matica
Trst, tržaški škof Lorenzo Bellomi pa je poslal naslednje prisrčno voščilo:
»Spoštovano predsedstvo ŠZ Bor!
S strani Vašega Športnega združenja sem prejel prijazno vabilo, da bi 12. novembra sodeloval na sprejemu ob 25-letnicd ustanovitve Vašega društva, vendar mi ni mogoče prisostvovati.
Zahvaljujem se za vljudnost in za Vašo tenkočutno gesto ter želim, da bi še naprej ostali v službi o-trok, mladih in tudi manj mladih.
Ponovno Vam izražam občutke svojega občudovanja in pošiljam vsem gospodom voditeljem, članom in tekmovalcem pozdrav z najboljšimi željami.«
Vdani
Lorenzo Bellomi
NOGOMETNA C-2 LIGA
Gorizii točka
Pordenone — Gorizia 1:1 (0:0)
GORiZlA: Attruia, Da Dalt, Zam-parutti, Galvani, Grillo, Zanini, Ri-gliini, Modonutti, Pignattone (Bcrto-lutti), Ceccotti, Ciani.
V deželnem derbiju je Gorizia iztržila točko v Pordenonu in pokazala, da je enakovredna ekipi, ki je do pred kratkim vodila na lestvici. Goričani so izenačili dve minuti pred koncem srečanja s Ciani jem.
IZIDI 9. KOLA: Fanfulla - Mantova 1:0; Mestre - Pro Vercelli 1:1; Novara - Mira 0:0; Ospitaletto - Per-gocrcma 0:0; Pievigina - Venezia 0:0; Pordenone - Gorizia 1:1; Pro Patria - Montebelluna 0:0; Rhodense - Ome-gna 2:1; Trento - Virescit 4:1.
LESTVICA: Ospitaletto 13; Fatiti la in Mantova 12; Mestre, Trento, Novara in Pro Patria 11; Pordenone, Virescit in Pievigina 10; Pro Vercelli in Pergocrema 9; Mira 7; Montebelluna in Rhodense 6; Omcgna in Venezia 5; Gorizia 4.
PRIHODNJE KOLO (24. IL): Gorizia - Rhodense.
obvestila
PRIMOTOR CLUB
obvešča, da bo srečanje članov in vseh, ki bi radi pristopili k društvu, v četrtek, 22. t. m., ob 20.30 na Proseku v gostilni »Pri Luxi«.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 20. novembra, ob 19.30 na stadionu »1. maj« seja odbojkarske komisije.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj na Alluri nadaljeval jutri, 21. novembra, po naslednjem razporedu: Rojan: od 17. do 18. ure. Barkovlje: od 17. do 18. ure (razen M. in I. Lego v ini - od 15. do 16. ure), škedenj: od 15. do 16. ure. Sv. Ivan: Mosetti in Mazziere od 17. do 18. ure, ostali od 15. do 16. ure. Dom jo: od 17. do 18. ure. Katinara: od 15. do 16. ure Klobas, R. in V. Ravasi, Nadlišek, Duplančič, Manin in Komar, ostali od 16. do 17. ure. Milje: od 17. do 18. ure.
SK DEVIN
sporoča, da lahko posreduje po izredno ugodnih cenah sezonske in tedenske smučarske karte za sistem žičnic Kohla - Bohinjska bistrica. Informacije po telefonu 200-236 in 208-551 do vključno 29. novembra.
SK DEVIN
sporoča, da se jutri, 21. novembra, prične predsmučarska telovadba. Vadba bo vsako sredo od 18. do 19. ure v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro v Sesljanu. Tel. 200-236.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za vse, ki so dopolnili 18 let. Zbirališče jutri, 21. novembra, ob 16. uri v dolinski telovadnici. Vabljeni !
ZSŠDI
obvešča, da danes, 20. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici.
ŠD SOKOL — MINIODBOJKA obvešča, da so treningi ob torkih in petkih od 14.30 do 16. ure v nabrežin-ski telovadnici. Vabljena so dekleta letnika 1973 in mlajša.
ŠD MLADINA
smučarski odsek organizira Z1MOVA-NJE v Kranjski gori od 29. decembra '84 do 5. januarja 1985. Vpisovanje do sobote, 24. t. m., v Domu A. Sirk v Križu vsak dan od 18. do 21. ure. Interesenti naj pohitijo, ker je število prostorov omejeno.
Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100 00, letno 1 800.00 din. za organizacij in podietio mesečno 250 00. letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljano Kardeljevo 8/11 nad. - telefon 223023
Oglati Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'- IVA 10 Osmrtnice zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBllEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. ir vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
20. novembra 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. |040| 794672 (4 linije) - Tl« 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 • 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja
m tiskaj 1
ZTT
Trst
Čten haHanske
zveze časopisnih založnikov FIEG
Kairo pošteno zagodel Tripoliju Bivši premier Bakuš čil in zdrav
KAIRO — Egiptovska vlada si je v soboto duhovito privoščila sosednjo Libijo, z burko, ki je pokadila pod nos libijskemu voditelju Gadafiju in njegovemu vodilnemu štabu. Dolga roka libijske vodilne garniture je zadnja leta nemilo gospodarila doma in po svetu — spomin na krvave libijske akcije v Rimu in Londonu še ni zbledel — in podtalno nasilje libijskih agentov je postalo že ustaljena praksa Gadafijeve politike do domačih nasprotnikov: to pot pa je zgrabila v prazno.
Zgodbica je kar zabavna, čeprav priča le o zaostrenih odnosih med Bigi ptom in Libijo. Po vesteh iz Kaira je libijska tajna obveščevalna služba
pripravljala atcnbat na bivšega vladnega predsednika A bdela - Hamida Rakuša, ki je leta 1977 padel v nemilost pri polkovniku Gadafiju ter je zato izbral pot izgnanstva. Zatekel se je v Egipt, kjer so za njegovo bivališče v Asuanu izvedeli libijski ogledu hi. Libijski načrt o likvidaciji političnega nasprotnika je bil brž nared, vendar so agenti egiptovske varnostne službe atentatorje prestregli, domači tiskovni agenciji pa naročili, naj v Libijo pošlje lažno vest, da je atentat »samomorilskega komandosa« uspel. Tako se je tudi zgodilo in verodostojnost agencijske vesti so po trjcvale tudi fotografije, ki so kazale Rakuša v mlaki krvi. Libijsko veselje nad »uspelo« akcijo pa ni
dolgo tmjalo: v soboto je egiptovski predsednik Rosni Mubarak slovesno demantiral vest o libijskem atentatu ter dejal, da Rakuš še vedno čil in zdrav živi v Asuanu. Obenem pa je Mubarak astro obsodil mednarodno teroristično dejavnost in njeno libijsko popkovnico.
Libijska valda je bi-a kajpada vsa divja in je na hladno prho iz dežele faraonov odgovorila s pomenljivo grožnjo, v kateri trdi, da bo »libijsko ljudstvo opravilo z odpadniki fiakuše-vega kova, pa čeprav jih bo varovala vsa egiptovska vojska. Današnja Libija, ki se je z lastnimi močmi postavila na noge, ne bo dopuščala izzivanj izdajalskih in imperialističnih držav«.
V pričakovanju pravega
V piemontskem zimskošportnem središču Sestriere se je smučarska sezona že začela, to pa po zaslugi »malokalibrskega« snežnega topa	(AP)
Kratki teden v evropskem šolstvu
N

S sovjetskega helikopterja razstavljajo živež za E-tiopijo	(Telefoto AP)
RIM — V uvodnem govoru k 80. skupščini Svetovne organizacije za prehrano (FAO) je njen glavni tajnik Saouma poudaril, da niso vpričo tragedije v Etiopiji in lakote tudi v drugih afriških državah mednarodne rezerve živeža več zadostne. Nujno je treba povečati proizvodnjo hrane v državah v razvoju, je pripomnil, pri tem pa morajo konkretno sodelovati razvite države s finančnimi prispevki.
O lakoti v Afriki je med intervjujem televizijski mreži ABC v ZDA govoril tudi sam glavni tajnik OZN Perez de Cuellar. Omenil je nujo po sklicanju konference med predstavniki vseh držav, ki te dni pomagajo Etiopiji, da se domenijo za boljšo uskladitev podpor.
RIM — Medtem ko si nihče še ni na ja snem, ali je demokrščanski predlog o kratkem tednu zgol demagoška pobuda, ki bi zadovoljila šolnike in tisti del srednjega sloja, ki v sobotah ne dela. ni odveč, če pogledamo, kakšne urnike imajo v drugih državah
V	Veliki Britaniji traja pouk že tradicionalno pet dni v tednu, in sicer dopoldne in popoldne. Izjema so le collegi, kjer je pouk tudi ob sobotah.
V	Zvezni republiki Nemčiji je kratki teden novost zadnjih let in še to sama v tistih zveznih deželah, kjer večina zaposlenih ostaja doma ob sobotah. Nekatere zvezne dežele so se omejile na dve prosti soboti, druge pa so ostale pri starem.
Na Nizozemskem je sobota prosta, učenci in dijaki pa gulijo šolske klopi dopoldne in popoldne razen ob sredah, ko imajo samo dopoldanski pouk.
Na Irskem je položaj precej bolj zapleten, saj zakonodaja prepušča posameznim šolam, da uredijo pouk po lastnih potrebah in možnostih.
Zaradi pomanjkanja učilnic je v Grčiji turnski pouk, in sicer en teden dopoldne, drugi teden pa popoldne. Tako rotiranje preprečuje, da bi bil kdo odšodovan.
Na Danskem so učenci in dijaki v šoli od 8. do IG. ure, imajo pa zato prosto soboto.
Francija ne pozna kratkega tedna. Pouk traja šest dni tedensko dopoldne in popoldne. V sredo je pouk po navadi samo dopoldanski, ob sobotah pa je obvezno samo dopoldanski.
V Belgiji traja pouk šest dni, in sicer dopoldne in popoldne, razen ob sredah in sobotah, ko je samo dopoldanski pouk.
Podoben položaj je tudi v Luksemburgu, kjer traja pouk šest dopoldnevov in tri popoldneve na teden.
V Jugoslaviji težave na bencinskih črpalkah
LJUBLJANA — Na jugoslovanskih bencinskih črpalkah zadnje dni pogostokrat vidimo možakarje, ki se z izvijači, kleščami in drugim orodjem motajo okrog naprav za natakanje goriva. Zgodilo se je pač to, kar so mnogi bolj za šalo kot zares že dolgo napovedovali : cene bencina so presegle zmogljivosti števcev. Kaže, da proizvajalci črpalk niso računali na drseči tečaj dinarja in jim še na kraj. pameti ni prišlo, da bi ustvarjali prilagodljivejše števce. Zdaj se je izkazalo, da naprave ne morejo kazati stotič in zaradi tega pri bencinu super, ki ima že trimestno številko pri ceni litra, ne morejo pokazati cen iztočenega goriva. Črpalkarji računajo na pamet, kar zdaj ni težko, saj je cena »okrogla«, ker pa vemo, da je zdaj v veljavi sistem prilagajanja cen bencina tečaju dolarja, vse k že, da znesek ne bo več dolgo tako »eleganten«. Tako se je torej množica petrolovih servisov, uslužbencev slovenskega podjetja, ki ima 250 ben-
cinskih črpalk, krepko pljunila v roke. Pomagajo jim tudi predstavniki zveznega zavoda za kontrolo meril in trdijo, da bodo vse števce priredili v dveh tednih. Za zdaj popravljajo le številke, ki kažejo količino bencina super, številčnice navadnega goriva so si pustili za naslednjo podražitev, ko bo tudi tam cena zlezla nad 100 dinarjev.
Pred časom so predstavniki rafinerij glasno razmišljali, da cena bencina v letu 1985 ne bi smela več naraščati, ker bi upadanje prodaje u-tegnilo nevarno ogroziti rentabilnost prizvajalcev in tudi proračunsko vrečo. Vendar so to le pobožne želje, rekli bi lahko naivne želje, ki jih lastniki avtomobilov sicer toplo pozdravljajo, resničnost pa je pač takšna, kakršna je. Tudi na račun neizkoriščenih zmogljivosti rafinerij, ki predelujejo več izgub kot nafte.
In kako bo v prihodnje z bencinskimi boni? Tudi glede tega gre za zdaj večinoma za ugibanja. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da
omejitev prodaje bencina ne vznemirja nikogar več. Državljanom s plitvimi žepi predstavlja že 40 litrov bencina prevelik izdatek, premožnejšim pa do bonov ni težko priti, tako da bo najbrž držalo, da je že cena sama najučinkovitejši regulator nakupa goriva.
Podobno se je zgodilo tudi s kurilnim oljem. Medtem ko so bile še pred dvema letoma pred okenci, kjer so sprejemali naročila, dolge vrste, Petrol danes nima več dosti dela. Ogrevanje sred-njevelike stanovanjske hiše po današnjih cenah olja stane že tja do 18.000 dinarjev na mesec, to pa je že znesek, ki si ga ne more privoščiti veliko ljudi. Občani, ki vendarle še imajo stare zaloge kurilnega olja, se velikokrat znajdejo drugače: znancem in prijateljem iz hišnih cistern na-tankajo gorivo za dizelske avtomobile. Tak način »tankanja« je še vedno precej cenejši, kot če bi kupovali uradno dizel gorivo, ki ga se od hišnega razlikuje le po barvi.	(ZŠ)
Umrl časnikar in pisatelj Paolo Monelli
RIM — Včeraj je v Rimu v 93 letu starosti umrl priznani italijanski pisatelj in časnikar Paolo Monelli. Svojo časnikarsko kariero je začel leta 1912 kot urednik pri časopisu »Resto del Carlino«. Med prvo svetovno vojno je bil poročnik pri alpincih, iz tega obdobja je leta 1921 napisal spominsko knjigo na vojna leta »Le scarpe al sole« (Čevlji na soncu). Kot dopisnik največjih italijanskih časopisov je v kasnejših letih pisal spomine. Prav tako je napisal vrsto študij in zgodovinskih zapisov.
Ledvične kamne lahko tremo z zvočnimi valovi
LAUSANNE — Nihče zagotovo ne ve, ali je bil prav grom, ki ga povzročajo letala, ko prebijejo zvočni zid, tisti vzvod, ki je botroval zamisli, da bi z zvočnim valovanjem trli ledvične kamne in se tako izognili kirurškim posegom. Nesporno pa je dejstvo, da tak aparat proizvaja zahodnonemška letalska industrija Domier.
Napravo, ki so ji dali ime Litho-triper, je kupilo že več klinik po svetu in bo čez nekaj mesecev tudi v Italiji. Pred dnevi so v Lausannu prikazali časnikarjem njeno delovanje. Na posebnem ogrodju privezanega bolnika potopijo v kad vode. Z rentgenskimi žarki ugotovijo točen položaj ledvičnega kamna in proti njemu pod določenim kotom usmerijo dve šobi za zvočne valove, ki so podobne jakosti kot pri preboju zvočnega zidu. Ko je torej vse pripravljeno in je kamen »na muhi«, enega za drugim spuščajo zvočne valove, ki postopoma trejo ledvični kamen. Koliko takih zvočnih impulzov je treba, da se kamen spremeni v prah, je odvisno od velikosti in trdosti ledvičnega kamna. V glavnem je minimalno število 200 maksimalno pa 2.000 impulzov.
Tak poseg seveda ni poceni, saj stane približno 6 milijonov lir, vsekakor pa manj kot operacija
M*
KALA
30.
RIŠE : VALTER VALENCI?
on IVA MII BIRIČU DDIBFnn R I
88.	Ljudje pa so bili tedaj že spet na svojih domačijah. stesali in pozidali so nove domove no pogoriščih in spet pasli, kakor so pasli pred vojno. Po vrnitvi iz taborišča se je Krelu in Robu posrečilo najti zanju in tudi za Burjo in za Franja nekaj ovac in govedi, ki naj bi spet oživeli pašnike. Kmalu pa so se začele nove nadloge: že štirikrat se je zgodilo, da jim je volk ukradel jagnje... Zaradi tega in zaradi samotnosti življenja v koči, ki ga je spominjala na deda, je Franjo vse češče misli na Kolo.
89.	Vsa| malce njej podobnega psa bi moral spet najti; da bi dobil Kali enakega psa, tega ni verjel. Pa tudi Krel, Rob in Burja si bodo morali preskrbeti pse, ker sicer jim bodo volkovi sproti razredčili komaj vzrejene črede. Zdelo se je, da vojna volkov ni prizadela in so se še pomnožili, čeprav je Krel zmeraj zatrjeval, da pleni en sam volk — Murk... Govoril je, kakor je bil nekdaj govoril ded. Zato ga je imel še rajši; in morda tudi zaradi tega, ker je vsa vojna leta vodil partizanske čete in ga je sovražna krogla trikrat prebila.
90.	Franja so zmotili klici. »Našel sem ga,« je že od daleč klical Krel. Na plečih je tovoril velikego sivega volka... Je bil to res — Murk? No, pa saj to ni bilo tolikšnega pomena. Pomembno je bilo zanj in za soseščino samo to. da je bil ugonobljen klavec drobnice. Krelu je zaupal kot dedu. Zato mu je malce v zadregi povedal: »Mislim, sosed Krel. da si bova kmalu v žlahti... Govoril sem z Ano...« Krelu se je v očeh vžgala hudomušno iskra: »Ana... da bi te vzela, tebe. hribovca? Beži. beži!« A Krel se je šalil.