Izvolimo za predstavnike svoje oblasti najboljše iz svoje srede! Cena 2 din, mesečno 8 din Leto I. - Štev. 10 Informacijski vestnih OOOF Celje, izhaja vsak petek V Celju, dne 3. avgusta 1945 I Celjani, Cetjanke! V nedeljo vsi na volišča! Celje se pripravlja na svobodne volitve Veliko predvolilno zborovanje v mestnem parku v nedeljo 29. t. m. vzoče, da tisti, ki so izrabljali naše ljudstvo ne bodo nikdar več prišli na tako mesto, da bi lahko svoj položaj izkoriščali v škodo ljudstva. Še se pojavljajo po celjskih ulicah razni špekulantje, ki skačejo iz urada v urad — a dela se nikakor nočejo oprijeti. Še vedno nočejo razumeti, da so svojo igro izgubili. Tem ljudem velja danes naša borba! Volitve, ki so pred nami, naj jim onemogočijo vsako javno udejstvovanje. Mnogi si hočejo sedaj navezati na prsa polno zastavic, da bi zakrili svoje zločine. Toda kljub temu jih bomo odkrili. Vedite, kakor boste odločili, tako pa bo! Svobodno bomo šli na volišče, kjer bo odločal glas svobodnega ljudstva! Zborovalci so prekinjali govornike, prav posebno še tov. okrožnega sekretarja, z dolgimi ovacijami in enodušnim odobravanjem. Z njihovih obrazov je zrla odločnost, da s pol-noštevilno udeležbo na voliščih in odstranitvijo vseh špekulantov izvolijo res take ljudi, ki bodo vredni, da se imenujejo predstavniki oblasti naše demokratične in federativne Jugoslavije, za katero je dalo življenje I toliko naših najboljših borcev. Delavci, kmetje, obrtniki, delovna inteligenca, mladina in vojska na predvolilnem zborovanju okraja mesto Celje Foto Pelikan V nedeljo se je v mestnem parku zbrala večtisočglava množica: delav ci, kmetje, obrtniki, delovna inteligenca, mladina in vojska, Transpa- t renti, zastavice in narodne noše so r dali tisti zunanji videz prazničnega razpoloženja, ki je vladalo v Celjanih, ki bodo v kratkem pohiteli na volišča. Pred tribuno, na kateri so bili člani okrajnega odbora OF, so stali zastavonoše sindikalnih organizacij s svojimi novimi prapori. S tribune so visele slovenske, jugoslovanske in sovjetske zastave. To veliko mestno zborovanje je bilo uvod za množične sestanke, ki so jih izvedli četrtni in krajevni odbori, na katerih so prerešetali kandidatne liste in razpravljali o lokalnih problemih. Nedeljsko zborovanje je dalo Celjanom jasno sliko o načinu volitev in perečih volilnih, gosnodarskih kakor tudi političnih vprašanjih. Tov. Lenka Gabrovec, sekretarka okrajnega odbora OF Celje-mesto, je prikazala današnje konkretne naloge OF Nasprotno stari jugoslovanski laži-demokraciji, je Osvobodilna fronta postavila resnično ljudsko demokracijo, ki je zagotovljena v tajnih demokratičnih volitvah. Najodločneje je treba razkrinkati vse one, ki so ostali za časa narodno osvobodilne borbe ob strani, služili okupatorju, danes pa godrnjajo. Gotovo si predstavljajo demokracijo zopet tako kot nekdaj, da bi imeli proste roke za izkoriščanje našega delovnega človeka! V vsakem našem državljanu moramo vzbuditi zavest, da je treba danes vložiti vse sile za obnovo domovine, da delavec dvigne produkcijo v tovarni, k;met pridela čim več hrane, naš inteligent udarniško sodeluje pri kulturni obnovi našega naroda. O volitvah in demokraciji je spregovoril aktivist OF tov. Holi ter med drugim dejal: »Volilna kampanja se sedaj vrši po vsej Sloveniji in val navdušenja je zajel vse ljudstvo. Volitve, ki stoje pred nami, ne bodo take kot takrat, ko so nam postavljali listo in si moral voliti enega ali drugega. Prej so govorili o demokraciji, a ta demdfcra-cija je bila samo navidezna. Všl se spominjate, da so vas prisilili, pred-no ste šli na volišče, da volite tega ali onega, čeprav vam je bil odvraten. Mi pa imamo danes tako demokracijo, kakršna v resnici mora biti. Ljudstvo danes ne bo samo s tajnimi volitvami svobodno volilo, ampak bo lahko kadar koli odpoklicalo tistega, ki ga je izvolilo, če bo smatralo, da ne dela v korist svojega naroda. « Tov. Kamnikar Hinko, član okrajnega odbora OF Celje-mesto je orisal današnje gospodarske probleme »Naloga, enakovredna oni, ki smo jo imeli za časa narodno osvobodilne borbe — z orožjem v roki doseči zmago nad okupatorjem — se danes stavlia pred nas: v čim krajšem času obnoviti domovino. Junakom borbe naj slede junaki dela! Sindikalne organizacije imajo dolžnost, da poskr-be za čim bolj udarniško in uspešno delo po naših tovarnah in obratih. Važno vlogo v našem gospodarstvu ima vsekakor zadružništvo — naše ljudstvo moramo v tem oziru zakti-vizirati, kajti zadruge bodo krepka opora naše demokratične oblasti. Precej pereče je danes tudi denarno vprašanje. Reševati ga moramo sami, in sicer tako, da bo delavec dvignil produkcijo, kmet pa pripeljal na trg živila, za kar bo dobival stroje. Pri vsem tem moramo gledati z vsejugoslovanskega stališča in pomisliti, da so v drugih krajih Jugoslavije vsa ta vprašanja še veliko bolj pereča.« Okrožni sekretar tov. Lesar je na poljuden način še enkrat opozoril na- Posvetimo vso pažnjo našim zadrugam Dne 30. julija se je v Celju vršila prvič konferenca delegatov okrajnih zadružnih iniciativnih odborov, kateri so prisostvovali vsi načelniki gospodarskih odsekov. Konference se je udeležil tudi okrožni sekretar Celja tov. Lesar. Poročila delegatov okrajev so pokazala navdušenje in vero, s katero se množice oklepajo zadrug. Tega velikega zaupanja ne smemo razočarati. Množice vidijo v zadrugah več kot zgoli nadomestek trgovinam. Zadruge so jim najmočnejše sredstvo za obvladanje današnjega težkega gospodarskega položaja. Poročila na konferenci nam dajejo dovolj osnove, da razmotrimo vprašanje, ali je bilo naše dosedanje zadružno delo pravilno ali ne. Poročila so se ujemala v ugotovitvi, da ni kreditov in da brez kreditov ne bo uspela. Delegat iz Celja je poročal, da zadrugarji nimajo denarja, da bi plačali zadružne deleže, da zadruge ne bodo prej aktivne, dokler se razmere ne bodo normalizi- rale. Iz izseljenega Posavja nam poroča delegat, da ljudje nimajo denarja za nakup živeža in vendar poudarja delegat iz Trbovelj, da so krediti posameznim odjemalcem smrt zadruge. Kako rešiti to nasprotje? Delegat iz Žalca misli, da je težišče polagati j predvsem na ustanavljanje kreditnih zadrug. Vendar bivše kreditne zadruge nimajo kapitala, na prihranke za-drugarjev v večji meri vpričo današnjih gospodarskih razmer ni računati. Torej: krediti! Zdi se nam, da poročila sama dajejo močno kritiko dosedanjega dela. Položaj, katerega slikajo, ne slikajo pretirano. Skratka: zadruge, ki smo jih danes ustanovili, ne morejo rešiti osnovnih problemov našega delovnega ljudstva. Kmetu, ki nima denarnih sredstev, niti gospodarskih pogojev, da bi prišel do njih, nabavljalne zadruge, ki jih predvsem organiziramo, ne morejo pomagati. Naše dosedanje zadružno delo ni upoštevalo trenutnega gospodarskega položaja. Delali Sekretar Okrožnega »... kakor boste odločili, bo!« Foto Pelikan smo kot bi živeli v normalnih razmerah. Nabavljalne in kreditne zadruge bodo prišle v našem okrožju, predvsem pa v gospodarsko uničenih okrajih, do izraza šele tedaj, ko se bodo gospodarske razmere unesle, ko bomo postavili gospodarstvo zopet na trdne temelje. Te pogoje pa moramo šele graditi. Kako? Z zadrugami, ki bodo imele nalogo, da z dobro organizacijo samopomoči in premišljeno gospodarsko politiko kmeta produkcijsko usposobimo. K temu moramo pristopiti sistematično s preudarnim načrtom. Posluževali se bomo pri tej nalogi predvsem produkcijskih in obnovitvenih zadrug. Na to preusmeritev našega dosedanjega dela nas je opozoril okrožni sekretar tov. Lesar, ki nam je v svojem govoru začrtal nove smernice, po katerih bo moralo zadružništvo hoditi v bodoče, če bo hotelo opravičiti nade, ki jih vanj polaga delovno ljudstvo. Podajamo v kratkem izvleček najbolj važnih misli tega govora: Naše zadružništvo je padlo v staro napako, da vidi le zadruge, kot da bi bile te same sebi namen, ne pa splošnega stanja okoli sebe. Zadruga je le » sredstvo, ena izmed organizacijskih oblik, ki nam bo omogočila splošni gospodarski povzdig. V to smer se mora razviti zadružna aktivnost, ne pa v morebitno kopičenje kapitala. Zato pa zadružno .delo tudi ne sme biti šablonsko, po enem kopitu, opirati se mora na temeljito gospodarsko in politično presojo položaja. Danes moramo podpreti predvsem gospodarsko prizadete predele in jih gospodarsko usposobiti. Sploh moramo gledati na vsa vprašanja širše, iz vidika gospodarskega položaja in potreb vsega okrožja, povezanega tesno z ostalimi deli naše domovine. V našem okrožju samem je veliko možnosti, katerih dosedaj nismo izkoristili. Naša narodna imovina predstavlja veliko premoženje, ki bi koristno služilo povzdigu gospodarske ravni našega okrožja. Veliko pomoči bi nam dala pravilno organizirana medsebojna izmenjava v okviru okrožja samega. Kmetje v Slovnici nudijo sto glav goveje živine ,nimajo pa lesa. V Gornjem gradu je lesa dovolj. V izseljenem delu našega okrožja pa vidimo strahovito pomanjkanje živine. Kaj ne bi mogli zagrabiti to vprašanje in ga rešiti z zamenjavo? Kmet v Posavju ne rabi kreditov, temveč živino, orodje, seme, da bo začel orati, sejati, producirati. Tako bo postal gospodarsko sposoben, ne pa z dajanjem podpor. Osnovni tip zadruge je na-bavno-prodajna. Vendar te zadruge ne morejo rešiti osnovnega vprašanja našega kmetijstva: vzdigniti proizvodnjo, kmetu utrditi in vzravnati gospodarsko hrbtenico. Posvetimo zato vso pažnjo obnovitvenim zadrugam, tö je sistematičnemu delu na splošni gospodarski obnovi našega kmetijstva. Te zadruge bomo v okviru samega okrožja podprli z blagovnimi krediti. Tudi denar bomo dobili... Vendar, ne zaustavljajmo se tako malodušno pred vprašanjem kreditov. Tudi partizani v 1. 1941 niso čakali na to, da jim bo kdo dobavil puške. Denarju moramo dati podlago in to bo dalo le delo, produkcija. Nič ne bi bilo lažje, ko natisniti nekaj milijard bankovcev. Vendar, kaj bi s tem dosegli? Opreti se moramo predvsem nase, izrabiti vse gospodarske pozicije, ki jih imamo, izrabiti voljo delovnega ljudstva, ki hoče s skupnim delom in naporom rešiti gospodarske težave, pred katerimi stojimo. Prenehati moramo z dosedanjim načinom dajanja podpor. Podpore bomo dajali le onim, ki niso sposobni Tedenske politične vesti Novi zakoni AVNOJ-a. Beograd, 25. julija. Predsedstvo AVNOJ-a je izdalo naslednje poročilo: »Na svojem zasedanju 23. julija je predsedstvo AVNOJ-a izdalo naslednje zakone: Zakon o vzetju kovinskega za-sedbenega denarja iz obtoka, Zakon o kovanju drobiža demokratske fe-edrativne Jugoslavije, Zakon o postavitvi plovnih objektov, ladjedelnic, luk in pristanišč na morju pod upravo ministrstva za promet demokratske in federativne Jugoslavije, Zakon o delavskih zaupnikih, Zakon o poljedelsko-strojni službi in Zakon o zaščiti kulturnih spomenikov in pri-rodnih redkostih demokratične federativne Jugoslavije. Zmaga angleške laburistične stranke pri volitvah. London, 26. jul. (British Officiai Press). Ob 16. uri je bil uradno razglašen izid angleških parlamentarnih volitev. Volilni izidi so sledeči: Laburisti 369 poslanskih mest, konservativci 188, nacionalni liberalci 14, liberalci 10, neodvisni 8, neodvisna laburistična stranka 3, komunisti 2 in Commonweath 1. Britansko-ameriško-sovjetsko prijateljstvo. London, 30. jul. (Ass. Pr.) Pred svojim povratkom v Potsdam je ministrski predsednik Clement Att-lee na privatnem sestanku ,katerega se je udeležilo nad 300 laburističnih poslancev izjavil, da je utrditev bri-tarffeko-ameriško-sovjetskega prijateljstva temeljni kamen laburistične zunanje politike. Attleejevi načrti. London, 26. jul. Novi britanski ministrski predsednik Attlee je dal naslednjo izjavo: »Izid volitev je zelo značilen. Kaže, da bodo volilci zadovoljni z jasno in določeno politiko, ki temelji na načelih in uporabi teh načel pri potrebah današnjih dni. Prvič v zgodovini te dežele se je zgodilo, da je laburistična stranka dobila večino. To nam bo dalo možnost, da vodimo politiko socialistične stranke.« Attlee se vrne v Potsdam. Potsdam, 28. julija. Predsednik vlade Att- lee se bo jutri vrnil v Potsdam in bo še istega dne nadaljeval razgovore z generalisimom Stalinom in preziden-tom Trumanom. Skupščina španske osvobodilne fronte. Pariz, 25. julija (Tanjug.) AFP prinaša poročilo o skupščini španske osvobodilne fronte v Parizu, na kateri je Lenhart, predstavnik demokratsko socialistične zveze izjavil: »Zmaga demokracije nad silami osi ne bi bila popolna, če ne bi obsegala tudi demokratičnih sil v Španiji nad Fran-com.« Predstavniki raznih španskih strank so poudarili potrebo popolne enotnosti v akciji vseh protifašističnih skupin. Minima, predstavnik republikanske levice v Španiji, je zahteval hitro ustvaritev španske republike in republikanske vlade. Monarhistično nasilje v Grčiji. — Atene, 25. julija. Atenska poročevalska agencija poroča, da je bilo v procesu proti 30 članom ELAS-a obsojenih 6 oseb na smrt, 5 jih je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, 7 pa na ječo od 12 do 20 let. Poziv Japonski na predajo. Washington, 27. jul. (Ass. Pr.) Združene države, Velika Britanija in Kitajska so izdale skupen poziv Japonski, naj preneha z odporom, ali pa bo Japonska popolnoma uničena. Kaj je novega ? Blago UNRRA-e prihaja redno. — Trst. Razkladanje blaga UNRRA-e v tržaškem pristanišču se nadaljuje po določenem načrtu in je bilo v prvih dvajsetih dneh, odkar prihajajo ladje UNRRA-e z blagom za Jugoslavijo v tržaško luko, raztovorjenih že čez 35.000 ton blaga z osmib ladij. Dobili bomo kovance po 5, 2, 1 in pol dinarja. Predsedstvo AVNOJ-a je na seji 23. t. m, sprejelo zakon o kovanju drobiža demokratične federativne Jugoslavie. Po zakonu bo državna kovnica na račun zveznega ministrstva financ izkovala vsega za 500 milijonov dinarjev kovanega drobiža. Ljubljana je pomagala trpečim makedonskim bratom. V okviru nabiralne akcije, ki jo je razpisal Rdeči križ Slovenije za trpeče in pregnane makedonske brate, žrtve grškega fašističnega terorja, je Ljubljana skupno prispevala 251.795 din. Obratovanje v Batovi tovarni v Borovu. Središče čevljarstva v naši državi je še vedno podjetje Bata v Borovu. Ta tvornica dviga svojo proizvodnjo iz dneva v dan. Še nedavno je obratovala samo ena delavnica, ki pa ni mogla zadostiti vsem potrebam- Danes je v pogonu pet čevljarskih delavnic in prav tako pet de- Okrožni odbor Rdečega križa Slovenije v Celju bo priredil 12. avgusta 1945 pod naslovom MAKEDONSKI DAN zbiralno akcijo v denarju in naturalijah (živež) po vsem celjskem okrožju. Zaradi nezaslišanega terorja fašistov v Egejski Makedoniji beze v trumah bosi in goli naši bratje po krvi iz Grčije preko meje v Jugoslavijo, Na klic naših bratov se moramo odzvati vsi brez izjeme m staviti vse sile v to, da uspe nabiralna akcija za naše brate Makedonce. ' za delo. Ves ostali socialni kredit pa mora v produkcijo in vzdigniti gospodarski polet naših množic. Tudi zadruge moramo čistiti, ni osnovno strokovnjaštvo, temveč poštenost, predanost. Naloga zadrug ne mora biti zgolj ozko gospodarsko dviganje gospodarske moči članov, temveč vsesplošni povzdig našega gospodarstva. Ravno tu opažamo že danes marsikak nezdrav pojav. Predvsem osnovanje mnogih lesnih zadrug kaže mnogokje staro pot k organiziranju lesnih kartelov, trgovskih družb lesnih trgovcev in večjih gozdnih lastnikov, ki bi v zadrugah hoteli varovati svoje špekulantske interese. Tudi moramo odslej bolj paziti na to, da bodo naše zadruge bolj tesno povezane z našo oblastjo. Ne sme se dogajati, da se ustanavljajo zadruge mimo njihovega znanja, ker je to v nekaterih primerih dovedlo do vriva-nja raznih političnih in gospodarskih špekulantov v zadružne organizacije. Na drugi strani pa se mora naša ljudska oblast živo zanimati in sodelovati z zadrugami. Le tako bodo zadruge izpolnile gospodarske naloge, ki čakajo rešitve. Kar so sindikati za delavce, morajo postati zadruge za kmete. Izvajanja tov. sekretarja so naletela na veliko odobravanje. Diskusija, ki je sledila njegovim izvajanjem, je; pokazala, da se zadrugarji zavedajo pomanjkljivosti sedanjega dela. Zaradi pomanjkanja časa se sicer vprašanje obnovitvenih zadrug ni obravnavalo s temeljitostjo, ki bi bila potrebna, vendar je važnost teh zadrug prišla na konferenci do izraza in sklepa, da je treba takoj pristopiti k njihovi organizaciji. Velik uspeh konference je tudi v tesnem sodelovanju zadrugarjev in načelnikov odsekov okrožja pri razpravljanju o možnosti samopomoči, ki jih nudi okrožje in pri vprašanju uspešnega organiziranja obnovitvenih zadrug. Uspeh konference bi bil nedvomno večji, ko bi bila s strani iniciativnega okrožnega odbora v tej smeri pripravljena, V tem pogledu je le poudariti željo, da bi se iniciativni okrožni zadružni odbor z vso iniciativo in vnemo lotil na tej konferenci" obravnavane preusmeritve zadružnega dela. lavnic za izdelke iz gume. Poleg tega obratuje tvornica usnja, tvornica za ženske in moške nogavice itd. Podjetje je doslej izdelalo veliko število mc»ke in ženske obutve, čevljev iz usnja in gume ter mnogo obutve za vojsko. Ženske izdelale 40 vagonov cementa. Okoli 180 žensk, delavk v solin-sliji tovarni, je organiziralo preko-urno delo z namenom pomagati po-žgani Liki. K temu so pristopile žene sindikalne organizacije in so izdelale 40 vagonov cementa. S tem so žene dokazale, da so zavedne in enakopravne članice naše državne skupnosti. Cigarete in tobak v prosti prodaji. Uprava državnih monopolov je 1. avgusta pričela svobodno prodajo cigaret in tobačnih izdelkov, tako da bodo tobačne karte odpadle. Vsako nakupovanje tobačnih izdelkov z namenom špekulacije in tihotapstva bo strogo kaznovano. Udarniki dela v Senovem in Konjicah Na pobudo ESZDNJ v rudniku Senovo pri Rajhenburgu so imeli tamkajšnji rudarji in nameščenci preteklo nedeljo dan udarniškega dela. V dveh delovnih posadah so delavci in nameščenci skupno z direktorjem odšli na udarniško delo 'v jamo in dosegli 50 odstotno nadprodukcijo. To udarniško delo je pokazalo tesno povezanost med rudarjem-delavcem in nameščencem, saj sta ramo ob rami kopala črni diamant. Rudarji in nameščenci so sklenili, da bodo ves zaslužek tega udarniškega dela izročili za obnovo uničenih kmečkih poslopij v bližini Senovega in narodni oblasti. Udarniška nedelja je nadkrilila predvojno produkcijo tako v tonaži kakor v storitvi. Delavci in nameščenci usnjarne Lavrih v Slov. Konjicah so priredili udarniški teden, ki se bo v nedeljo končal s pestro kulturno prireditvijo. Znano je, da je okupator razrušil tovarniške objekte. Ker bi sicer bilo težko obnoviti te dele, so delavci in nameščenci sklenili sami popraviti požgano mehanično delavnico in laboratorij in očistiti jame v lužnici. S tem produkcija usnjarne ni trpela, izvršili pa so obnovo tovarniških delov. Za sklep tega udarniškega tedna pa bo to nedeljo v Konjicah velika kulturna prireditev s pevskimi, glasbenimi in recitacijskimi točkami. Prav tako bodo delavci in nameščenci te usnjarne imeli v kratkem udarniške nedeljo, zaslužek tega dne pa bede dali za reveže okoliških krajev in za sirote tega podjetja. Dopisujte v „NOVO POT" Drobne vesti Celjani udarniško obnavljajo mesto. Pomanjkanje gradbenih delavcev in želja, da se Celje znebi še zadnjih ruševin, je Celjane privedlo do odločitve, da bodo šli sami prostovoljno delati. Vsak večer so se prejšnji teden zbirali po končanem delu pred četrtnimi pisarnami. Tam so se po-strojili v čete s harmonikarjem in zastavonošo na čelu in s pesmijo odkorakali na svoja določena mesta. Doktorji, inžinerji in uradniki so se pridružili delavcem in mladini. Člani Okrajnega odbora OF so se pod vodstvom tov. Lenke porazdelili; med ostale in krepko pomagali. Še vojska se je pridružila. V soboto so pregledali, kdo je največ naredil. Najboljša je bila druga četrt. 911 ljudi je naredilo 1747 delovnih ur. Tretja četrt je naredila 1000 ur, četrta pa s 318 ljudmi 795 ur. Sestanek pripornikov Dachau-a. Priporniki Dachau-a Celjani so imeli v sredo 1. avgusta svoj prvi sestanek. Izvolili so ožji odbor, ki bo reševal vsa vprašanja, kar se tiče pri-pornikov. Organizacija bo pritegnila vse internirance nemških taborišč. Kulturno-prosvetno delo v Zgornji Savinjski dolini. V svrho razgibanja prosvetnega dela in ustanovitve raznih kutlurnih odsekov smo imeli v Zgornji Savinjski dolini julija velike sestanke prosvetnega značaja v vseh večjih krajih okraja. V vsem okraju je bilo ustanovljeno 6 fizkulturnih društev: v Gornjem gradu, Mozirju, Rečici, Nazarjih, Ljubnem in v Lučah. V vseh krajih ustanavljajo igralske družine, ki so sicer še v povojih, za kar pa kaže ljudstvo veliko zanimanja. Ustanavljajo pevske zbore in velik okrajni pevski zbor, ki bo štel preko 200 mladink. Sestanek aktivistov celjskega okra ja. Dne 31. julija je bil v sejni dvorani Okrajnega odbora OF Celje sestanek aktivistov iz celjskega okraja, na katerem so razpravljali o posameznih vprašanjih v zvezi z volitvami. Elektrarna v Velenju, ki trenutno oskrbuje vso Šaleško dolino, Slovenj-gradec in del Savinjske doline, bo takoj po prejemu večje turbine razširila svoje omrežje še na Mežiško in vso Savinjsko dolino ter del ozemlja proti Ljubljani. Ljubljano samo bo oskrbovala skupno s trboveljsko elektrarno. V Velenju se dnevno proizvaja 10.000 kilovatnih ur, in sicer s 1000 kilovat-no turbino. Ena manjša in ena večja turbina sta v obnovitvi. Promenadni koncert v Celju. Godba vojne oblasti IV. armije jejv četrtek 26. julija zvečer priredila pred celjskim kolodvorom promenadni koncert. Program, ki ga je izvajala pozno v noč, je bil prav pester. Drama v Celjskem domu. Kulturna ekipa 23. udarne srbske divizije je v nedeljo uprizorila Nušičevo dramo: »Pokojnik«. Poslušalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, so se imenitno zabavali. Zaključna šolska proslava v Žalcu. Pretekli torek je bila v Domu ljudske prosvete v Žalcu šolska proslava za zaključek šolskega leta na osnovni šoli, katere so se udeležili tudi udeleženci pedagoškega tečaja. Na sporedu so bile recitacijske, pevske točke ter vaje s prapori. Zelo je ugajalo pionirsko kolo. Na proslavi, sta govorila šolski upravitelj in pripravnik pedagoškega tečaja tov. Stane Pejov-nik. Udarniki bodo popravili električne naprave. Ker je v Gornjem gradu električna razsvetljava zelo slaba, je prebivalstvo sklenilo, da bo ob večernih urah popravilo strugo in druge električne naprave. Ljudstvo se zaveda, da s skupnim delom največ koristi obnovi, zlasti še sedaj, ko še ni na razpolago dovolj delovnih moči. V Sv. Pavlu pri Preboldu je bil nedavno velik masovni sestanek, na katerem so razpravljali o bližnjih volitvah. Poročala sta člana okrajnega odbora tov. Bato in Petruška. Obnova v kozjanskem okraju sedaj vidno napreduje, ker je za to potrebni gradbeni material na razpolago. Kontingent opeke je povečan za 20.000 komadov. Kljub pomanjkanju delovnih moči so doslej postavili nad 50 strešnih krovov za gospodarska poslopja. Obisk ranjenih borcev. Pretekli četrtek je mladina iz Ljubečne pri Celju obiskala ranjene borce v celjski bolnici ter jim prinesla cvetja in razna darila. V Kozje se je zadnje dni vrnilo okoli 600 izseljencev, med katere so razdelili obleko, čevlje in perilo, ki je bilo zaplenjeno Kočevarjem. Med nje so razdelili tudi 100 štedilnikov. Pričakujejo še okoli 2550 ljudi, ki so bili leta 1941-42 nasilno izseljeni in katerih usoda je v večini primerov danes še neznana. V Konjicah je bila te dni tretja konferenca ZMS, na kateri so razpravljali o bodočih volitvah. Vitanjske žene so obiskale preteklo nedeljo ranjene borce na Dobrni in jim razdelile bogate darove. Vzra-doščeni ranjenci so se za ljubeznivost vitanjskih žena prisrčno zahvalili. Levška mladina je pokazala s svojo kulturno prireditvijo, ki je zelo dobro uspela, da se v polni meri zaveda udarništva na kulturno-prosvet-nem polju. Sodeloval je tudi pevski zbor II. art. divizije. V Slovenskih Konjicah so ustanovili Dečji dom. Sedaj je v tem zavodu 21 otrok različne starosti. Urejene so 4 spalnice, dnevna soba in razni drugi prostori, kjer se otroci čez dan zadržujejo. Skrb za fe sirote so prevzele štiri tovarišice. Solčava je bila obdarjena. Na pobudo okrajnega odbora OF Gornji grad so nabrali 6481 din prostovoljnih prispevkov, 230 kg belega kruha in 660 kg sadja ter zelenjave. Vse to so razdelili med obubožane Solčava-ne v prisotnosti narodnega župnika tov. Videničnika, ki je imel lep nagovor. Kulturna prireditev kraja Polule - Breg. V nedeljo, 30. julija popoldne je bila na vrtu gostilne Belaj kulturna prireditev mladine. Pri tej priliki so članice AFŽ izročile pionirčkom zastavo, sekretarka AFŽ pa je v nagovoru razložila pomen besede pionir. Sledil je pester spored pionirčkov in mladink. Prireditev je v vsakem ozi-ru lepo uspela. Prostovoljnih prispevkov je bilo nad 1000 din. Mladina iz Čreta je preteklo nedeljo nastopila s svojo prvo kulturno prireditvijo, ki je bila v velikem kozolcu sredi vasi. V pestrem in bogatem sporedu je z mladino sodelovala tudi kulturna ekipa Gubčeve brigade. Številno občinstvo je sprejelo prireditev z odobravanjem in pohvalo, ter vzpodbudilo mladino k čim aktivnejšemu kulturnemu delu. Gledališka predstava v Šoštanju. V nedeljo je gostovala okrožna gledališka družba v Šoštanju z Borovo dramo »Raztrganci«. Predstava je vsestransko uspela. Mladi kulturni delavci. Ob zaključku šolskega dela je teharska šolska mladina priredila zaključno slovesnost. Učenci in učenke so peli, de-klamirali, igrali in še zarajali v telovadnih igrah ob zvoku harmonike. Mladina ni le sama sestavila sporeda z izborom pesmi, deklamacij, ampak je sama sestavila tudi telovadne igre. Največje zanimanje in priznanje pa je zbudila ugotovitev, da so bili tudi avtorji treh igrokazov, ki so v dra-matsko odrski obliki podali kratke slike iz življenja partizanov in divjanj nemških nasilnikov, iz vrst šolske mladine. Toča v Zgornji Savinjski dolini. Nedavno je toča potolkla v Zgornji Savinjski dolini večino še nepospravljenih poljskih pridelkov. Največ škode je utrpelo prebivalstvo ob Savinji, dočjm je Zadreška dolina manj prizadeta. Takšnega neurja prebivalstvo še ne pomni, saj je bila toča debelejša od oreha in je razbijala strehe in šipe ter uničila žito v kozolcih. Prosvetno delo Latkovske mladine Nedavno je priredila ZMS Lat-kova vas v šentpaveljskem Domu ljudske prosvete veliko kulturno prireditev, Mladinke so skrbno sestavile program, ki je obsegal pevske točke, simbolične in proste vaje, dve igrici, šaljiv prizor Kranjčičev Jurij, skupno 20 točk. Prireditev je otvo-rila in vodila članica okrajnega mladinskega odbora in sekretarka latkovske ZSM tov. Milica Cestnikova, lep nagovor na občinstvo, ki je do zadnjega napolnilo dvorano, pa je imel tov. Bato iz Žalca. Prireditev je bila zares lep doprinos na polju kul-turno-prosvetnega dela. Poudariti je treba, da so latkovske mladinke ene izmed najagilnejših v žalskem okraju ter zaslužijo zaradi svojega udarniškega mladinskega dela vse priznanje. Latkovske mladinke uporabijo vsak prost čas za udarniško delo pri kmečkem delu na posestvih, kjer je občutno pomanjkanje delovnih moči. Prejšnji teden so napravile 96 delovnih ur, sedaj pa se pripravljajo na udarniško tekmovanje pri obiranju hmelja. Pridno se udejstvujejo tudi pri volilni kampanji in bodo postavile tudi svoje kandidate . Pedagoški tečaj celjskega okr c ž ja v Senovem Že én mesec traja v rudarskem naselju Senovo pri Rajhenburgu pedagoški tečaj, katerega se udeležujejo interesenti iz celjskega okrožja. Udeležuje se ga 35 mladih požrtvovalnih ljudi. Preteklo soboto so udeleženci pokazali na kulturni prireditvi velike uspehe nesebičnega in požtrvovalne-ga dela. V nabito polni dvorani se-novske šole so se vrstile pevske, glasbene in deklamacijske točke. Višek prireditve pa je bila uprizoritev Kajuhove Slovenske pesmi. Najbolj je ugajala tovarišica Marija Zupančičeva v vlogi matere v ječi, kar je pač razumljivo, če pomislimo, da jo je okupator odtrgal od enoletnega sinčka in jo kot talko pahnil v krški zapor. N Boris Gorbatov 7 euklonljivi Taras niti ni opazil, da se je nenadoma znašel na trgu. Nekdaj so tu škripali vozovi, ljudje so se gnetli in prerivali: veliki kupi progastih melon so se dvigali poleg kupov vročega mesa, ki se je še kadilo. Na lončarskem oddelku so sijala glinasta sonca loščenih loncev, vrčev, prodajalec igrač je na vse mogoče načine preizkušal svoje piščalke, enostavna godba se je zlivala z vpijočim vrvenjem, kljubujoče-zmagoslavno veselo, divje vpitje mešetarjev iz prostora, kjer se je prodajala živina. Čeprav je bil Taras industrijski človek, — je ljubil trg. Rad je prihajal ob nedeljah po izplačilu sem s svojo ženo in se dostojanstveno sprehajal poleg pulta z občutkom, kakor bi bil lastnik vseh stvari, prinešenih na prodajo. Vse bi bil mogel kupiti. Trg je bil bogat, a bogat je bil tudi Taras — mojster. Sedaj ni bilo skoraj ničesar, niti s čim bi se kupilo. Poleg redkih voz so stale s. povešeno glavo vrste: ostarele, shujšane žene v obnošenih čevljih, neobriti ljudje, obrasli s sivo brado, Na pultih leže osamljeni zgrban-čeni krompirji, ki so bili slični obrazom starcev. Tu se je žito prodajalo v čašah, krompir na komade, sladkor na kocke, — z bridko mero bede, Beda razrušenih vasi je prišla tudi sem na trg in se srečala z bedo in lakoto raztegnjenega mesta. Beda je prinesla na tržišče vse, kar se je moglo nastrgati iz dna kovčka. Poročno obleko z ovenelim cvetjem, plašč s krznom, posut s srebrnnimi luskinica-mi naftalina, obrabljeno preprogo, otroško pokrivalo z modrimi trakci, zadnjo srajco s telesa. A oni, pri katerih še tega ni bilo, so prinesli na trg popolnoma nekoristne stvari, katerih nihče ni potreboval: svečnike, zarjavele od starosti in plesnivosti, zelene samovarje, otroške igračke — nekakega zajca iz baržuna ali neumno, veselo lutko. Lastniki teh stvari, katere niso bile nikomur potrebne, česar so se sami zavedali, niti ponujali niso kupcem. Molče so stali ves dan na trgu, pred seboj svoje temno zelene svečnike in proseče gledali mimoidoče. Zgledalo je, da bi vsaka reč namesto prodajalca kričala: »Kupite! to je vse, kar je ostalo! Jutri bo umrl od lakote!« Strašen je jezik siromaštva. Kakor da bi bili pred Tarasom izločili drob ipestu, skrčenemu od lakote in obupa. Poznal je ljudi in stvari, sence ljudi, ostanke stvari. Te samovarje je videl nekdaj na čajnih mizah v vrtovih, pod tihim cvetjem; mirne, srečne, sobotne čajanke! Poznal je preproge, drobnarije z omar, prte iz kitajske svile, porcelanske like, gramofonske plošče, simbole enostavne, obilne sreče. Vedel je, kaj se skriva za temi simboli: osebno življenje celega pokolenja. Sedaj se prodaja to na trgu za prgišče žita. Na trgu ni nikakega vrvenja, ni veselega tekanja. Obupna tišina, Neki starejši človek z naočniki in s prazno košaro stoji dolgo pred pultom s krompirjem, potem počasi sleče plašč, ga suče v rokah, radi nečesa strese in ga preda prodajalcu, Taras pozna človeka z naočniki in obrne glavo, To je ravnatelj tehnike, v kateri je učil Niki-for. Taras srečuje tu mnogo znancev, — bridka so ta srečanja! Ljudje ne poznajo drug drugega, vsi se sramujejo in neprijetno jim je. Znani mojster livar prodaja svoj gramofon, katerega je prejel kot nagrado. Kem;čar iz tovarniškega laboratorija krošnjari z vžigalicami, katere je sam izdelal. Tudi Jefrosinja tu nekje menja za žito Tarasove ključavnice. Na istem trgu, pod nogami živih ljudi, nekje kraj pločnika, leže skrčeni mrliči. Živi jih previdno obidejo in se obračajo, da jih ne bi videli, — v steklenih očeh pokojnih se jim prikazuje njihova lastna bodočnost.. V mestu so navajeni na mrtve. Nova telefonska številka uredništva »Nove poti« je sedaj 390 Razdeljevanje živil za avgust Ministrstvo za trgovino in oskrbo določa, da prejmejo potrošniki v avgustu 1945 sledeče količine živil: A. Na osnovno živilsko nakaznico: 1. Moke: 9.300 g ali 11.625 g kruha (na dan 300 g moke ali 375 g kruha). 2. Zakuhe: 1000 g bele moke na odrezke »zakuhe« od 1. do 12. 8 in 2000 g koruzne moke, fižola itd. na odrezke »zakuha« od 13. do 31. 8. 3. Maščobe: 500 g na odrezke »maščobe« od 1. do 31. 8. 4. Sladkor: 500 g sladkorja popolni oskrbovanci, 250 g samooskrbovanci. (250 g vsi oskrbovanci na vse 4 odrezke za sladkor, 250 g samo popolni oskrbovanci na odrezek »avgust« št. 31.) 5. Soli: 500 g na oba odrezka za sol 6. Milo: 150 g na odrezek za milo. 7. Kavni nadomestek: 125 g na odrezek avgust št. 36. 8. Kis: pol litra kisa samo v mestih Ljubljana, Kranj, Tržič, Jesenice, Maribor, Celje, Novo mesto in rudarskih revirjih na odrezek »avgust« št. 35. 9. Vžigalice: po 2 škatljici na odrezek »avgust« št. 38. 10. Kvasa: 50 g na odrezke za kruh od 1. do 31. 8. B, Dodatki za avgust: 1. Za najtežje delavce 6000 g moke ali 7500 g kruha, 3000 g zakuhe, 500 g maščobe, 40 g kvasa. 2. Za noseče žene: 300 g moke ali 3750 g kruha, 250 g sladkorja, 200 g maščobe, 30 g kvasa in pol litra mleka (delnim oskrbovankam odpadejo živila, za katera ne prejemajo odrez-kov na osnovnih živilskih nakaznicah). 3. Za otroke do vključno 3. leta starosti (rojeni po 1. 8. 1942): 250 g sladkorja in 300 g pralnega mila na odrezek »mlad. avgust« štev. 105 osnovne živilske nakaznice. 4. Za dojenčke v prvem letu starosti (še rojeni po 1. 8. 1.9441: 250 g sladkorja in 1000 g pšeničnega zdro-j ba. Nakaznice za najtežje delavce, noseče žene in dojenčke bodo razdeljene naknadno. Z gornjim določa Ministrstvo za trgovino in oskrbo samo obroke in odrezke, na katere bodo prejeli potrošniki v mesecu avgustu živila, a delitev se bo začela, kadar jo bodo objavili okrožni «odbori. Zato naj potrošniki počakajo na te objave in naj ne zahtevajo živil že pred objavo. Izjema je kruh, ki ga lahko prodajajo peki v gornjih količinah že s 1. avgustom 1945. Okrožni odsek za trgovino in preskrbo daje h gornjemu sledeča pojasnila: Količina mesa ni določena ter odrejamo začasno oddajo 400 gr mesa na vseh osem mesnih odrezkov, to se pravi, v vsakem tednu na 2 odrezka po 50 g mesa na vsak odrezek. Na odrezke za maščobo bodo zadruge in trgovci delili na 30 odrezkov po 15 g, na 31. odrezek pa 35 g maščobe. Na 4 sladkorne odrezke pripada potrošnikom 250 g sladkorja, to je na vsak odrezek po 62.5 g. Za ostalih 250 g je razvidna oddaja pod točko 4 razglasa ministrstva. Na vsak odrezek za sol boste dobili 250 g soli. V mesecu avgustu odpadejo dodatne karte na težke delavce, to pa zaradi zvišanja obrokov na osnovni živilski nakaznici. Dodatne karte prejmejo odslej le oni delavci, ki opravljajo najtežja dela. Zato ni treba predložiti za avgust novih seznamov, pač pa je javiti le spremembe pri najtežjih delavcih. Čim prispejo živila, bomo razglasili oddajo. Traktorski tečaj na Krškem polju V Veliki vasi v bližini Krškega se vrši že dobrih 14 dni traktorski tečaj, ki ga prireja Ministrstvo za kmetijstvo. Poseča ga 92 udeležencev obeh spolov in najrazličnejše starosti iz vse Slovenije. Pretežna večina jih je iz ljubljanskega, novomeškega in celjskega okrožja. Največ je kmetov in kmečkih sinov, pa tudi iz mehani-čarskih poklicev jih je nekaj. Nastanjeni so v lepi veliki baraki in imajo v velikih sobah jedilnico in učilnico. Tečaj vodijo ing. Marek kot strojni strokovnjak, ing. Simonič kot strokovnjak za kmetijstvo ter več priznanih instruktorjev-praktikov. Odbor za gospodarsko obnovo je dal tečaju na razpolago več traktorjev z različnimi priklopnimi stroji in traktorsko delavnico v Veliki vasi. Ni sicer na razpolago vsega v taki meri, kakor bi to bilo želeti, vendar je kljub vsem težavam poskrbljeno, da bodo udeleženci tečaja dobili vsestranski vpogled v gradivo, ki se jim predava. Pouk je praktičen in teoretičen. Izmenoma je polovica udeležencev zaposlena na praktičnih delih s traktorji, druga polovica pa prisostvuje v učilnicah teoretskemu pouku, ki se velikokrat vrši tudi kar v senci na prostem, Predavatelji jih seznanjajo z vsem, kar mora znati praktični kmetovalec o zemljah vseh vrst, prav posebno pa še kako se zemlja obdeluje po novodobnih načelih, z modernimi stroji, z manjšim trudom, cenejše in boljše. Traktor pa ni samo stroj za obdelavo zemlje, temveč slu- ži tudi kot pogonski stroj za najraz-* ličnejše druge poljedelske stroje. Naj tu navedemo le n. pr. stroje za žetev. Ti žito pokosijo, zgrabijo in povežejo v snope, tako, da je za vso žetev potrebno poleg strojev potrebno samo ' še nekaj ljudi za pobiranje snopja. Obiskali smo tečajnike pri njihovem delu in z veseljem ugotavljamo, s kako velikim zanimanjem vsi slede pouku, kako kljub vročini, prahu in znoju ljubosumno tekmujejo, kdo bo boljši, kdo spretnejši v delu. Zanimivo je, da dekleta tu prav nič ne zaostajajo. Da je bil traktorski tečaj res potreben in da to potrebo uvidijo najširši sloji, je razvidno iz dnevno prihajajočih vprašanj, kdaj se bo podoben tečaj spet vršil. Mladina se je tudi tu pokazala kot pionir pri obnavljanju naše domovine in pokazala voljo, da ne bo suženj temveč svoboden, napreden gospodar zemlje. DEŽURNA SLUŽBA (nedeljska) 5. avgusta 1945: Dr. Raišp Ivan, Celja, Stanetova ulica 29 12. avgusta. 1945: Dr. Mušič Drago Celje, Cankarjeva c. 11 19. avgusta 1945: Dr. Podpečan Ivan, Celje, Mariborska c. 24 26. avgusta 1945: Dr. Čerin Jožef. Celje, Cankarjeva c. 9 Dežurna služba se prične ob sobotah ob 12. in traja do ponedeljka do 3. zjutraj. Uslužbenci velenjskega rudnika se prostovoljno odpovejo depulatu premoga Na podlagi okrožnice Ministrstva za industrijo in rudarstvo, opr. št. III. rud. 269-45, sporoča podružnica ESZRIJ, da je na svoji seji pripravljalnega odbora 10. julija 1945 sklenila na podlagi izjave vseh uslužbencev rudnika, da se prostovoljno odpove deputatu premoga za mesec julij in avgust v korist narodne skupnosti. Uslužbenstvo rudnika je pripravljeno zvišati svoj doprinos za v okrožnici navedeni cilj poleg zgoraj navedene dajatve v naravi s tem, da še z večjo intenzivnostjo pristopi k obnovi in zviša produkcijo na tem rudniku. Taka m fte V kraje Sela - Verače je treba javno ožigosati kričav primer politične nezrelosti in narodne nezavednosti. Med vrnivšimi izseljenci iz Hrvaške je tudi Plevnik Martin, ki je prišel h krajevnemu odboru z zahtevo, da mu ta postavi novo hišo, ki je bila že pred okupacijo v zelo slabem stanju. On sam pa nam je napisal članek s prošnjo za objavo, v katerem pravi, da so obsojanja vredni tisti izseljenci, ki zahtevajo od naše oblasti povračilo škode, ki mu jo je povzročil okupator. Torej se je s tem sam obsodil in — ožigosal. Ko je Plevnika povabil okrajni odbor na nek razgo- vor, je izostal z izgovorom, da mu naj odbor da obleko in čevlje, da bo lahko tudi na zunaj nekaj predstavljal. Videli pa smo ga dostojno oblečenega in obutega, ko nam je prinesel v uredništvo članek, v katerem trdi, da je izseljenec Drobnič iz Virštanja špekulant na račun revežev, ker je stavil 7 vreč koruze, katero je pripeljal s seboj iz Srbije, na razpolago socialnemu odseku kozjanskega okra ja z željo, da se razdeli med reveže. Lesna industrija v Zgornji Savinjski dolini Zamenjava denarja je tudi na razvoj lesne industrije v Zgornji Savinjski dolini zelo ugodno vplivala. Znano je, da se tamkajšnje ljudstvo preživlja izključno od te panoge narodnega gospodarstva. V zadnjih dneh je bilo odpeljanih iz Zgornje Savinjske doline nad 200 kubnih metrov jamskega lesa za trboveljski rudnik. Po vsej dolini razdirajo utrdbe in bunkerje okupatorja. les pa uporabljajo za obnovitvena dela. Ljudstvo ima zaupanje v bodoče gospodarstvo, saj vidimo dan za dnem kolone z lesom naloženih voz od Nove Štifte do žage v Nazarjih in romantični Solčavi. V lesni industriji v Nazarjih je zaposlenih že preko 200 delavcev, na žagi pa nad 130. Kujejo tudi načrt za ustanovitev lesne zadruge, ki bo za vselej zatrla špekulacijo v lesni trgovin' Ljudstvo zanimajo zlasti cene lesa, ki pa doslej še niso točno določene. • r MÄJLI OGLÄSI -, Iščem pisalni stroj »Underwood« portable št. 612268, katerega so mi oropali Nemci leta 1941. Oni, ki ga uporablja ali ve za njega, naj mi to sporoči na naslov: prof. Rojšek, Celje, Jenkova 24. Iščem učitelja ali profesorja za privatni pouk posameznika v knjigovodstvu. — Ponudbe na upravo »Nova poti«. Prodam tricevni baterijski radio znamke Telefunken, Močnik, Dečkova 3 PRODAM staro tri četrtinsko škatlo za violino. J. V. Trubarjeva 31, Celje. DRŽAVNO GRADBENO PODJETJE PIONIR CELIE r# ■ sprejme večje število zidarjev in gradbenih delavcev. - Za hrano in stanovanje je preskrbljeno Prijaviti se je v pisarni podjetja. Celje, Trubarjeva ulica 35. GH OB 01/1 OTROŠKO POSTELJICO dobro ohranjeno, prodam. Naslov dobite pri upravi »Nove poti«. MOŠKO KOLO kompletno, ugodno prodam. Naslov: Božič, Breg 28. r&t&frcafa * fotoamatecia ki je svoj čas prevzel od našega prejšnegazalož-nika v Celju ,Fasswald' Leica-film s posnetki bombardirane pivovarne v svrho razvijanja in kopiranja, naprošamo, da nam sporoči svoj naslov. G osti Ini čarska p i v o> a r n a d. d. L a £ k o * Uredništvo »NOVE POTI « sporoča vsem uradom, javnim ustanovam in prebivalstvu, da sprejema inserate, razglase in objave do vsakega četrtka do J 2 in to preko pošte in telefona Uredništvo »NOVE POTI« Umrla je moja dobra mama, ozir. stara mama, tašča in teta, gospa LJUDMILA FAJGELJ dne 30. julija 1945 ob pol 8. uri zjutraj. Pokopana je bila v sredo 1. avgusta ob 5. uri popoldne na okoliškem pokopališču. Ob tej priliki se srčno zahvaljujem dobrim sosedom in sploh vsem, ki so ji posvetili pozornost ali pomoč v njenih zadnjih dneh, kakor ob njeni smrti, ter tudi vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. V Celju, 2. avgusta 1945. Žalujoči sin Rudko z ženo in sinom Po tri in polletnem trpljenju po taboriščih v Nemčijiii je za svobodo slovenskega naroda preminul v Flossbergu dne 12. marca 1945 naš nepozabni HINKO PODJAVORSEK trgovec v Kranju star 35 let. Celje, Kranj, Škotja Loka, 2. avgusta 1945 Žalujoči: Ivanka, roj. Zaletel, žena, Hinko, sinček; Albin, Marica, Tončka, brat in sestri, in ostalo sorodstvo.