Izpopolnjujmo sistem samostojnega finansiranja v zdravstvenih
ustanovah                  -
Zdravstvene astanove so v prvih trcb letih svojela posto. ' Tatija po sistema samostojnega finansiratija dosegle talc nspeb, da ni mogoče več zanikatl vrednosti tcga sistema. Kakor bitr« go se zdravslvcne nstanove osvobodUe prejSnJih proračans,kilj spon in prešle na družbeno upravljanje s samostojnim nnansi-ranjem, se je pospešil tempo njlliovega razvoja, izbolJšaU sm Je kakovost uslug, izginile so razne pomanjkljivosti »pTeme, ¦ pojavila se Je vecja pobuda z« Dsposabljanje zdravstvenih Ustanov za tisfe naloge, kl so pred njimi. Vendar pa bi bi!o napačno, če bi podcenjcvali ponien vrste slabosti in pomanj-kljivosti, kl so se pokazaJe v izvajanju samostojnega Cnansi-ranja in ki jih dostikrat pripisujemo sistemn samemu naaie-sto DjegoVi   ncPopolnosti.
Ta ugotovilev vsiljuje ie Sama po sebi dolofene »klep«. V zdravstveiiih uslanovah ]e treba sistem samostojnega finan-siratija brezpo«o]no obdržati, toda treba ga Je nujno šc naprej razvijaii in izpopolnjevati. Kako? Da hi to pojasnili. bi bilo treba podrobno razlagati vse tiste činitclje, fci v dosedanjem sistemu ncgativno delujejo, zadostuje pa opozoriti na nalvaž-nejše iznied n>ih, da bi razumelj potrebo predlaganih ukrepoT.
Stalen porast stroškov zdrav-   na  stroške.  Kljub  temu pa  ne—
Ijenja v zdravstvenih ustanovah   katerl podatkl vs&kakor pota-ju-
je    mogoče    nekako    opravičiti.   jejo, da  je porast strošfcov  ne-
2e sam napredek zaostale služ-   goraztneren   in   neupravičen    ˇ
be  povzroča  obenem   tudi _ po-   primerjavl   ,   feinitelji,   fci    jiii
dražitev. Spremembe v plaenem   lahko priznamo  kot objeactivne. sistenlu    (dopolnilne    place)    ln
porast    cen    n<?katerih    važnih       Poglejmo,  kakšna  je  ta  slik«
predmetov imajo tudi svoj vpliv   y odBtotkih:
1953       1954       195«
Gibanje Stevila  zavairovancev                        10*         106         106
Za zdravljenje 100 zavarovancev porabljenah
delovnih dnl zdravnikov                             100         109         118
Gibanje stroškov zdravljenja v zdravstvenih
ustanovah                                                    10*         130         164
Pri neznataem povečanju Ste-      Na   finančno   poslovanje   zelo
vila zavarovaivcev in pri zrnend   neugodno vpliva na&in obrači*-
razširit\q     zmogljivosti     zdrav-   navanja zdravstvenih uslug.   Se
stvenih   ustanov    Snamo    torej   danes služi za osnovo obraiuna
uesorazmereo skok »troškoT.         skoraj   izključno   »pregledc    la
»bolniški dan«. To so povpref-ne enote, ki ekonomsko ne pomenijo ničesar konkretnega. Razen tega pa jih tudi ni mo-goče zadoosti točno določiti, nlti objektivno preveriti njihovo iz-polnjevanje. Imatno jih v mili-jon&kem številu In nibče ne tnore ugotoviti, ali je »pregled«, ki je omenjen v lačunu, bil xares kakovostna strokovna Usluga, ali pa predstavlja pre-prost evidenčnj podatek o ne-kem formalnem administraitiv-Dem aktu, kot je n. pr. obnovitev recepta, podaljšanje bolezenske-ga dopusta, pošiljatev na drugi pregled in podobno. Zdravstvene ustanove pridejo do svojih do-hodko-v s tem, da zaračunajo zavezancem plačilo po takih enotah in pa po cenah, kl jih dobijo mehanično s tem, da skupne stroške razdelijo s šte-vilora planiranih, pa vendar ne vnaprej točno dolodenihi uslug. Zdravstvene ustanove so torej prisiljene, da omejujejo svojo deiavnost na to, da opravljajo ditr več pregledpv, da ne zinanj-Sujejo obolenj, da se ne ukvar-•jajo s preventivo, kajti to se ne plača, zato, ker to ni »pre-gled«. Očitno je, cka je to po-polnoma nasprotno namenu adravstvene   službe.
Koliko so cene uslug stvarne,
bom©   videli   lz   n«katerih   pri-
merov. V Srbiji so se v prvem
l polletju   leta  1955   gibale   cene
| pregledov od  65 din   (Beograd)
Jdo  270 dln  (Bačka Topola).  Ni
' verjetno, da je v BačkS  Topoll
bila vre<inost iste  usluge  štiri-
krat   večja   kakor v Beogradu.
' Ali primer iz Slovenije: Trbov-
[ Ije 73 din, Gor. Kungota 216 din
za pregled.
Zanimivo    je    tudl    razraerje Bied  repiiblikami:
Cene bolnjškega dne se v raz-nih beograjskih bolnišnjcali gib-ljejo od 400 do 1100 din, v Nlšu pa  od  600 do 1100 din.
Gibanje števila pregledov je prav tako zanimivo:
Razširitcv zdravstvenih zmog-ljivosti prav gotovo ne napre-duje enakomerno s takim pove-čanjem števila uslug. Xz tega izhaja, da bi se morala kakovost uslug slabšati, vse pa govori o nasprotnem: o manjši obreme-njehosti posameznega zdravnjka, o boljšem splošno zdravstvenena stanju, o zmanjševanju izgub-ljenih delovnih dni zaradi bo-lezni  itd.
Zakon o zdravstvenem zava-rovanju delavcev in uslužbencev določa tu-d(i drugi način plačila zdravstvenih uslug — v obliki »pavšala«. Razen nepomembnih izjem (ru pr. Ogulin) lega nači-na nikjer ne uporabljajo, ver-jetno iz strahu, da bi to pome-nilo vrnitev na staro proračun-sko  poslovanje.
Namesto napačno in mehanič-no pojmovanega pavšala pa predlagajo, da bi za osnovo za obračun vzelj zdravstveno za-ščito po posanieznem . zavaro-vancu za leto dmi. Pod zdrav-stveno zaščito je razumeti: nad-zorovanje delovnih in življenj-skih razmer zavarovaucev, iz-vajanje potrebitih ukrepov za lzboljšanje zdravstvenega stanja, za prepreievanje obolenj In za zdravstveno izobraževanje, ob-časni pregledi zdravstveno ogro-ženih oseb, zdiravniška pomoč v primeru bolezni, zbirauj« po-datkov ln njthova obdelava za
pravilno spremljanje zdravstve-nega stanja prevzetih zavaro-vajicev in podobno. Ce bi se zdravstvena ustanova obvezala, da bo nudila take kompleksne usluge, tedaj bi gotovo storila vse, da bd imela čim manj bol-nikov, kajti čim več hj jih bilo, tem sla^bše bj bllo za ustanove. Svojo glavno dejavnost bl usmerjala na izboljšanje zdrav-stvenega  stanja. '
Ce bi ugotovili, na podlagi katerih elementov bi lahko pre-verjalj izvrševanje sprejetih ob-veznosti in pod katerimi pogoji bi lahko zmanjšali all povečali pogodben] znesek, bi zdravstve-na ustanova lahko vodila dolo-čeno finančno politiko in dobila vzpodbudo za razne prihranke. Svoje osebje bi lahko plačevala Po učinku dela in po sorazmerni udeležbi vsakega posameznjka v celotnem uspehu ustanove. Te pogoje je mogode dokaj kon-kretno določiti. Za primer naj navedemo sanio število nezgod pri delu, zamud pri delu, lekar-niške stroške, število pritožb zarad! dela ustanove.
Ce b^ se pogodbe med zdrav-stvenimi ustanovami in zavodi za socdalno zavarovanje tako sklepale, bi njihovi medsebojnl odnosi dobili bolj solidno pod-lago, bili bt bolj urejenl, kaJcor so sedaj.   Odt>a<Uo   14   pa   tudi
pogajanje o ceni pregleda, pri čemer vsaka stran pojmuje ne-kaj drugega. To pa ie v vsej problematiki medsebojnlh odno-sov najmanj važno. Objektivizi-ranje vzajemnih obveznostl bi organom družbenega upravlja-nja ali samoupravljanja olajšalo združitev njihovih naporov za (Hm boljše opravljanje skupnih nalog, kj jim jih je postavila skupnost.
Nekateri zdravstveni delavci so že sprejeli koncepcijo takega obračuna in so pripTavljeni, da jo preskusijo v svojih ustano-vah. Njihovi rezulta.ti bodo prav gotovo pripomogli, da se pospeši izpopolnjevanje sistema. Morda pa niti ne bi bilo treba čakatl na rezultate teh poskusov, tem-več bi kazalo začeti s temi po-skusi v raznih usianovah po državri. Koncepcija sa^na je ta-ka, da osnogoča široko lestvico raznih variant, odi katerih bo ta ali druga prav gotovo upo-rabna pod raznimi pogoji v spe-cifičnosti kraja jn ustanove. Ne bi bilo treba dolgo čakati tudi zato, ker ne gre samo za iska-nje boljšega in nečesa novega, kar morda niti ni tako nujno, temveč gre za čim hitrejšo od-pravo vsega, kar je v sedanjem sistemu slaibo in ^kodljlvo. To pa na trpt daljšega odiaganja. Geza Levi