150 številka Ljubljana, v torek 4. julija 1905. XXXVIII. leto ,haja mk dan zvečer, izimfii nedelj« in prcnike, ter vej)a po poitl prejeman se avalro-ograke dežela se vse lete 16 K, aa pel leta 18 K, aa ftetri leta i K 50 k, se en neaec 1 K SO h. Za Ljubljeno ■ poiujenjeni na dom aa vet ,tc t< K. za pol leta iS K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 1 K. Kdor hodi sam ponj, pla&a se vse lete 1* K, se pel lete 11 K, se četrt lete 6 K 60 h, se en mesen 1 K 90 h. — Ze tuje dežele toliko veo, kolikor snaia poštnine. — 8» naroSb« brea istodobno vpoSUJatre naročnine s« ne osira. — Za oznanile m placnje od peterostopn« petlt-vrate po lt h, fie m ae esnsnilo tiska enkrat, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi so isrole frankovsti. — Rokopisi ao no vračajo. — Uredništvo in upravnltlvo je v Knaflovih ulicah It 5, ta sicer arednlltve v I. nadstropja, upravnižtvo pa v pritličja. — UpnvniŠtvn naj ie bllgovolije pošiljati naročnina, reklamacija osnsnila, t j. administrativne stvari .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna'1 telefon št. 85. Klerikalne fraze. L Vse delovanje kranjske duhov niške stranke je osredotočene na to, tU dobi v deželi oblast v roke. če se to uresniči, potem bo klerikalcem prava igrača, da uničijo vse, kar jamči in pospešuje svobodni razvoj slovenstva in da napravijo iz kranjske d.žele diug Paragvaj. Za zgled so jim takozvani kršćanski scialci na Niije&vetrijaketn. Razloček je le ta, da pri n&s ni takega in toliko meščanstva, kakor na Dunaju in da bi lerikalci vsled tega se veliko laglje dosecrli svoje smotre, kakor krščanski sccaiei na Dunaju. Klerikalci vedo prav dobro, da v Gdkritem boju proti narodno-napredni stranki ne dosežejo ničesar. Zavezali o se pri zadnjih državnozborskih volitvah z vlado in z Nemci, pa vendar niso ničesar opravili, nego prišli do spoznanja, da je narodno napredna stranka nepremagljiva, dokler je edina in solidarna. Oi tedaj skušajo doseči svoj na men po različnih ovinkih. Ali vsi ti manevri so prozorni kakor steklo — pri vsaki priliki se vidi konjsko kopito. V prvi vrsti hujskajo klerikalci ca vse mogoče načine proti takozvani Blovensko-nemški zvezi. Ta zveza je sklenjena edino za deželni zbor in ima edino nalogo, skrbeti za to, da ne morejo klerikalci uresničiti svojih strankarskih namenov. To nalogo je v polni meri izvršila. Ko bi bili imeli klerikalci v oblast v rokah — kje bi bilo danes samostojno tr-govstvo in obrtništvo, kaj bi bilo danes z ljudsko šolo in učiteljstvom, kako bi bilo s škofovimi zavedi in z drugimi klerikalnimi napravami! Slo-vensko-nemška zveza je dosegla, da klerikalna drevesa niso zrasla do neba in zato dobro umejemo, da bi klerikalci to zvezo radi razbili, za vsako ceno, zakaj čim razpade, so klerikalci gospodarji v dež. zboru. To jo vzrok, da ščujejo klerikalci na vso meč zoper to zvezo, ki je danes pravzaprav ni, ker ni deželnega zbera. Klerikalci seveda skrbno prikrivajo, da nasprotujejo tej zvezi, ker onemogoča uresničenje njihovih strankarskih naklepov, nego begajo javnost s trditvijo, da škoduje zveča slovenskim narodnim interesom. Dokazali smo že sto in stokrat, da je to pustolovski politični manever in navedli srno nebroj dejstev, ki izpričujejo, da ta zveza, ki je danes faktično ni, ne škodi slovenstvu, ker narodnonapredne stranke v narodnih stvareh čisto nič ne veže. Klerikalci niso mogli ne enega teh dokazov ovreči in tega tudi poskusili niso, nego brenkajo mirno dalje na to struno, nadejajo se, da s konsekventnim! lažmi in obrekovanji ven dar kompromitujejo to »zvezo« vsaj pri enem delu narodno - napredne stranke, ki si ni na jasnem, da je vsa politika umetnost, z najpripravnejšimi sredstvi kar najbolje varovati in po* speševati narodove interese. To prizadevanje meri na to, zapeljati naredno-napredno stranko v kako nerodnost, vsled katere bi klerikalci postali gospodarji položaja in bi bila narodno napredna stranka izolirana. No, doslej so se vsi taki poskusi klerikalcev temeljito izjalovili. Seveda se ne omeju ejo klerikalci samo na kompromitiranje »zveze«, nego se marljivo in vztrajno pehajo, da bi razdrli edinost in solidarnost narodno-napr. stranke tako, da bi pri prihodnjih volitvah ujeli kak mandat iz mestnih občin. Kjer imajo klerikaloi v mestih količkaj moči, povsod ustanavljajo nekake gospodarske stranke ali kaj podobnega, samo da bi zanesli med narodno-napredno stranko ne-edinoBt. Videli smo nekaj takega v Idriji, poskusilo se je to v Kranju, poskuša se to zlasti v Kamniku, kjer izhaja poseben list zgolj v svrho, da pripravlja teren klerikalizmu. In da bi se politični kalini toliko laglje ujeli na klerikalne limanice, nastopajo klerikaloi zdajinzdaj v vlogi spravljivih rodoljubov, katerim ni nič bolj na srcu, kakor korist in sreča slovenstva. Tako je »tilovenee« na-pravil tudi v soboto, ko je priobčil nadvse hinavski članek o slovenski skupnosti. _ Vojna na Daljnem Vitoku. Z mandžurskega bojišča. Iz Londona se poroča: Maršal O jama nadaljuje svoje napade na rusko armado v Mandžuriji, da bi Ruse prepričal, da je brez vsake nađe na uspeh vsak nadaljni odpor. Kakor se poroča »Novemu Vremenu« iz Siteze, so Japonoi v zad njem času naročili svojim sprednjim vojem, da natančno rekognosoirajo vso fronto. Na levem krilu in ob fronti Tadzir-Taumu so Japonci opetovano poskušali prodreti z joga v dolino reke Asingov in z jugovzhoda v dolino reke C in, a vsekđar brez uspeha. Lovoi ao napadli četo Hunguzov ter jo razbili. Deževna doba še ni nastopila. Zdravstveno stanje armade je izredno dobro. V bolnicah v Harbinu se nahaja manj nego 3000 bolnikov in ranjencev. Dopisnik »Novega Vremena«, Olj g i nek i, brzojavlja iz Hodzja-dana: V doglednem času ni pričakovati rt snih dogodkov na bojišču. Oziraje se na to, da ae nismo dali premotiti, ko so razvili proti našemu levemu krilu dve diviziji in 30 eska-dronov, demonstrujejo seda} Japonci s podvojeno silo proti Hajlučenu in zbirajo na tem mestu znatne vojne sile. Ob fronti je opaziti, da prodirajo Japonoi neprestano, a vendar jako tiho proti severu pri čemer pa silno utrjujejo vsako vas, ki so jo znova sasedli. Operacije proti Vladivostoku, Po poročilih iz Šinghaja so jeli sedaj Japonoi operirati proti Vladivostoku is severovzhodne Koreje. Iz Berolina javljajo, da je 1500 Rusov zapustilo svoje utrjene pozicije on reki Tumen, kjer ae pričakuje v kratkem času bitka. Tudi »Dai1y Telegraph« poroča, da prodirajo Japonci proti Vladivostoku in da je vsak čas pričakovati bitke ob reki Tumen. Mirovni pooblaščenci. Kakor se iz Washingtona poroča, je ruska vlada imenovala za svoje pooblaščence pri mirovnih pogajanjih svojega poslanika v \Ya-shingtonu barona Rožena in poslanika v Rimu, grofa Muravjeva, japonska pa ministra zunanjih zadev, barona Kom uro, in poslanika v Washingtonu, Tak ah ir o. Obojestranski delegati imajo neomejena pooblastila, se pogajati o miru in ga skleniti pod pridržkom, da ratifikujete mirovne pogoje obe vladi Nov poveljnik 1. ruske armade. Is Petrograda se poroča, da je na mesto generala Kuropatkina imenovan za poveljnika prve ruske mandžurske armade general B a 1 in« kov. General Kuropatkin odide v Kirin. Udeleženec pomorske bitke. Kakor se poroča iz Tamatave, je priplul v Diego Suarez na otoku Madagaskarju 27. t. m. ruski transportni parnik »Anadir«, ki je bil navzoč v pomorski bitki pri Tsu širni. Na krovu njegovem je 337 mož, ki jih je parnik rešil in potegnil iz morja po bitki. Parnik ima pokvarjene stroje. Po poročilih iz Port Louisa so mornarji, ki jih je rešil »Anadir«, i ruske hospitalne ladje »Orel«. Linevič — obkoljen? »Central News« priobčuje poročilo svojega japonskega dopisnika, da se ni izkazala kot popolnoma resnična vest, da je Linevič popolnoma obkoljen. Nasproti tej vesti pa list vzdržuje svojo trditev, da so Ja- ponci na obeh krilih obšli rusko armado. Japonske pozicije se raztezajo na veliko daljavo. Položaj Linevičeve armade je brez dvoma silno resen. Iz Tokija pa se javlja: Vesti o nevarnem položaju, v katerem se nahaja Linevič, niso popolnoma resnične. Nasprotno kažejo vse njegove operacije na to, da namerava v najkrajšem času ponuditi Japoncem odločilno bitko. V zadnjem času se zlasti Živahno giblje konjenioa generala Miščenka. Izpred Vladivostoka. Po poročilih »Central Newsa« ii Tokija sodijo japonski vojaški krogi, da so Rusi v razdalji 7 milj od Vladivostoka položili po morju mine. Ruski otok, ki se nahaja pred vhodom v pristanišče, je silno utrjen. V Vladivostoku imajo v celem okoli 1000 topov, ki so izborno maskirani. Vsa posadka šteje več nego 50000 mož. Japonoi vedo dobro, da je Vla-divostok pripravljen na energičen odpor. Parlamentarni položaj. Dunaj 3. julija. V parlamentarnih krogih nameravajo rešiti do konca tekočega tedna vse gradivo, tako da ostane prihodnji teden odsekom in gosposki zbornici za posvetovanja. Dne 15. t. m. se zasedanje državnega zbora odgodi. — Krščanski socijalisti vložijo v jutrišnji seji nujni predlog, naj se obrtni odsek proglasi v perma n e n c i. Razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Dunaj 3. julija. Danes je imel sejo takozvani Derschattov pod-odsek, ki se naj posvetuje o razmerju med Avstrijo in Ogrsko, posebno glede kvote. K seji sta prišla tudi ministrski predsednik baron Gautsoh in finančni minister dr. K osel. — V resolucijah se je povsod črtal stavek, v katerem se zahteva ločitev Ko žare kresovi... Vitoj Feodor Jelene. Tiho, pilagoma in trepetajoče, kakor prvi pomladni žarki, mehko in opojno kakor nežen zefir, blagodejno in hrepeneče kakor pesen zaljubljenega dekleta prihajajo spomini iz lepih dni; in ob takih trenotkih Bi ne morem želeti drugega kakor, da bi mogel še enkrat zaživeti v one dni, da bi mogel uživati veselje in trpljenje nekdanjih časov. Toda ob spominih se ne da živeti in vse želje po preteklosti so in ostanejo le želje. Potujemo po svetu kakor popotniki, brez miru in krova, brez ljubezni in veselja! Na ti poti pa premišljujemo o svojem življenju in ▼idimo, kako lepo bi lahko živeli tedaj, da smo poprej živeli drugače! Toda spomini so vseeno lepi, zato bo mi tudi najlepši oni momenti moje monotonije, ko ležem na divan, ko se skozi okno vračajo spomini! h tako rad govorim o svojih sporni ftih, ker so samo ti moje življenje. Z«to ljudje, pustite mi moje spomine, Hino te mi pustite, ker drugo ate mi itak vse vzeli! Njih topli dihi me objemljajo, ko premišljujem, kako bogat sem bil nekdaj, a danes stojim ob cesti, ki greste po nji ljudje! Vi ljudje imate prijatelje, imate denar, imate ljubice, jaz pa nimam ničesar, zato prosim vas, pustite mi spomine! Vem, da bi ne dali vi za moje spomine svojih prijateljev, svojih ljubio, a meni so ti spomini vse, vse, meni so Bpomici prijatelji, ljubioe, mladoBt, življenje! Zato ljudje, pustite mi moje spomine! Danes je kresni večer! Tam daleč, daleč žare po gorah kresovi in nežen spev se dviga do neba . . . iskre nosijo vetrovi, da se bleste v araku, nato pa počasi ugašajo. Ah, daleč ste moje gore, moje poljane in moje želje so tako hrepeneče ... moja duša je tako žejne, da bi ae vrnili oni trenotki... ali vse so le želje .. . Ah, kolikrat se me polasti misel, da bi pustil vse svoje vagabund-■ko življenje, da bi se vrnil tja nazaj na one poljane pod gorami, da bi tam umrl... Tako lep in tih bi bil grob tam pod gorami... Ali življenje mi je uničilo moč in a*lo, da se otresem teh okovov, da vržem raz sebe to vagabundsko obleko in da postanem zopet človek. Ne morem in ne morem! Zdi se mi, kakor da me vežejo tisočere in tisočere nevidne tanke vezi na sedanje življenje, vse želje po lepoti, morali in drugih takih neumnostih sde se mi smeine in grešne, in večkrat tudi grozno neumne! Ali danes se mi vračajo spomini na lepe trenotke, in a bridko resig-naoijo, stisnjenimi pestmi se spominjam onih lepih kresnih večerov, ko sem hodil okoli kresov, ko sem poslušal spev, ki se je spajal a tihim in nerazumljivim življenjem prirode. De, da; danes na kresni večer oiivi vsa priroda, oživi in živi in to le par trenotkov, ko žare kresovi... Tiho šuštenje dreves postaja močnejše in glasneje in po njih vejah šušti bajna pravljica; ia lahnih valčkov studencev in potokov dviga se melodijoana pesem, dviga in dviga ■e, dokler ne dospe do tajinstvenih glasov tam v vejevju, ki ee potem spaja S njimi v eno samo pesem, tiho in mogočno, tiho kakor pravljica is orijentalskih krajev, o lepi zakleti kraljični, o zlati zvezdi na njenem Selu, o njenih žalostnih očeh ... In cvetovi po poljani čujejo to pesem, dvigajo in odpirajo svoje čaše in vsrkavajo vase te melodije, a iz njih dehti opojni duh, opojnejši kakor doslej ... Po gorah pa žare kresovi, in v v temno noč se usipljejo žarki, kakor da bi hoteli podreti temo, pregnati noč in priklicati dan! Toda zaman je njih trepetajoča in ugasujoča luč, debela je tema in noč mogočna, a dan je daleč, daleč sa onimi gorami, ki se vidijo njih konture v motnih temnih slikah, ki ne more do njih luč kresov. Ogenj prasketa in iskre ivigajo kviiku, kakor da bi hotele gori v nedogledne vitine, da bi blestele, kakor zvezde, da bi bila jačja in trajnejša njih luč .. . toda ko se malo dvignejo, sableste ie enkrat i zadnjim sijajem, zatrepečejo in ugasnejo, na zemljo pa pade ogljen ogorek, ki ie nekaj časa šari v pesku, dokler ga ne pogasijo ljudje, ki ae gnetejo okoli kresa; prevelike in premogovne ao bile vaše želje, popeti ste so hotele do sveid in tam blesteti, a zdaj ležite kakor črni ogorki na tleh, da vas ljudje pogazijo. Okoli kresa pa letajo fantje z gorečimi plamenisami, ki jih vihte naokoli, da prše iskre na vse strani ... Ko pa dogore, zaženo jih na tla in pogase . .. Taki in enaki se vračajo spomini, in jaz oživim v njih, zdi se mi, da sem zopet tam pod gorami, da vidim kresove, da poslušam vesele pesmi. Ali to so le sanje! Vsa moja duša zahrepeni po moči kresnega večera, da bi razumela čuvstvovanje in življenje prirode, da bi razumela one tajne glasove, ki se valujejo naokoli, kakor lahni valovi, da bi razumela ono pesem, ki šušti v vejah dreves, da bi rasumela one bajke in pravljice. Mogočna si narava v svoji moči, v svojih tajnostih, mi te ne razumemo, a občudujemo te . . . Sredi polja pod gorami bi ti morali postavit oltar, kjer bi se ti klanjali vsako jutro, ko solnce zailati vrhunce gora, ko se prvi Žarki uspo po ravnini, da blesti in žari, kakor da bi gorela. (Dalje prib.) od Ogrske. OJsek se skoraj gotovo odloči za resolucijo, v kateri se ▼ same na znanje vladno ob* vestilo o avtomatičnem nadaljevanju kvotnega plačevanja, vendar s pridržkom, da ne nastane iz tega kak prejudie ne glede kvote in ne glede skupnih zadev. Kriza na Ogrskem. Budapeita 3. julija. V sobotni konferenoi je ministrski predsednik baron Fejervarv povedal povabljenim opozfc. voditeljem, da krona nikakor noče privoliti v m a d -jarsko poveljevanje pri armadi, pač pa je pripravljena, varovati narodni značaj pri ogrskem delu armade na ta način, da se polkovni jezik razširi, da vstopi madjaršči-na vizključno pravo kotsluž-beni, izobraževalni in bbče-▼alni jezik pri vseh polkih za vsakega vojaka, kijesploh madjarščine zmožen. Zaradi Maroka. Pariz 3. julija. Nemška in francoska vlada sta se glede Maroka zedinili za sledeče točke: 1. Nedotakljivost Maroka se zdrži. 2. Suvereniteta maroškega sultana se ne sme kršiti. 3. Med Marokom in velesilami sklenjene pogodbe se morajo spoštovati. 4. Franco-sko-angleški in francosko* španski dogovor ostane v veljavi. 5. Franciji se z o žirom na skupne meje z Marokom prisna j o posebne pravice. Vstaja na Kreti. Carigrad 3. julija. Pri bombardiranju na Platanijo je rusko torpe-dovko »ilrabrvo podpirala tudi neka francoska torpedovka. V Plataniji so bile tri neprizadete osebe ubite. Ker so se sploh po celem otoku začeli širiti resni nemiri, pripeljala je Italija večtopov na Otok. Punt ruske mornarice. Sebastopol 3. julija. Crnomor-ako brcdovje se je vrnilo semkaj brez oklopnic »Knjaz Potem* kin« in »Georgij Pobjedono-s e c«. Bukarešt 3. julija. Uporna oklopnica »Potemkin« se je pojavila v romunskih vodah. »Potemkinu« je plul nasproti polkovnik Bal esc u v spremstvu poveljnika romunske vojne ladje. »E lis a bet«. »Potemkina je oddal salutne strele in sprejel na krovu rumunske častnike Mornarji so s svojih uniform strgali ruske distinkcije, da Romuni niBO vedeli, s kom imajo opraviti. Nato so mornarji sami povedali, da so uporniki s »Potemkina« in da prosijo za živila, da bi mogli nadaljevati svojo pot. Ruska Btacijska ladja je menjala z uporniki signale. Častniki so pluli »Potemkinu« nasproti, ne da bi stopili na krov. V mestu vlada silno razburjenje. Koristka. Povest. (Dalje.) „Oprosti* to ni tako, ne, to ni tako," je ugovarjal baron. Iskal je besedi, da bi svoje ženo zavrnil, a ni jih našel. Baronica se pa ni Čisto nič zmenila za njegove besede. ..Kot gentleman mi boš priznal, da si na jako nedopusten način izkoristil nesrečno okolnost. Prisilil si me, da sem ti podpisala izjavo in obljubila polovico svojega premoženja." „To ni res," je zdaj jezno zakričal baron. „ Jaz sem ti dal svobodo, da Živiš po svoji volji ali samo ob sebi se razume, da je ta svoboda omejena. Ti lahko storiš vse, kar hoćeš in kar je dovoljeno spodobni zakonski ženi. Taka je najina pogodba." .Jaz imam torej omejeno svobodo, ti, moj ljubi Bela, pa neomejeno?" Baronica je govorila zdaj z ironičnim glasom. „To je zame nekaj Čisto novega. No, o tem se ni treba zdaj prepirati, to spraviva drugi pot v red. Za danes ti povem, kaj sem sklenila glede najine prihodnjosti. Pripravljena sem Paril 3. julija. »Eolair« porota iz Bukarešta, da se je moitvo »Po-temkina« hotela Romuniji vdati pod pogojem, da ga ne izroče Rusiji. Uporniki so izjavili, da le pričakujejo več upornih ruskih ladij. K os tanca 3. julija. Moštvo »Potem ki na« obstoji iz 750 moi, katerim se pozna na obrasu obup. Na ladji ni nobenega častnika. »Potem-kina« spremlja revolucijonarni odbor 20 oseb. Ko je »Potemkin« odplul iz Odese, so ga ostale ladje pozdravljale z »ura«-klioi. Romunsko brodovje je dobilo ukaz, naj nemudoma pripluje tu sem. Vsi voji tukajšnje posadke so koncentrirani ob obrežju. Vsi romunski ministri pridejo semkaj, da stvar urede. Bukarešta 4. julija. Romunske vojaške in civilne oblasti v Kon-stanoi so postopale napram upornikom ruske oklopnice »Potemkin« tako korektno, da so odvalile od Romunije vsakršno odgovornost. O k 1 op-niča »Potemkin« je kmalu od plula iz pristanišča, a ker so nekateri ruski uporniki izpovedali, da nameravajo daleč od brega po* skakati z ladje ter priplavati nazaj na romunsko obrežje — po mednarodnem pravu bi se o tem slučaju postopalo ž njimi kot z rešenoi in ne kot s tujimi ubežniki — odredile so romunske oblasti vse potrebno za njih rešitev. Oklopnica pa je odplula z VBem moštvom i vidika. Bukarešta -i. julija. Torpedni čoln, ki je spremljal »Potemkina«, se je zjutraj hotel vrniti v konštan-sko luko, toda romunska kri-žarka »Elizabet« je začela streljati, na kar je čoln ođplul. Kam je odplul »Potemkin«, se ne ve. Tudi za ladjo »Pobjedonos-cev«, ki se je v Odesi pridružila upornikom, se ne ve. Na borzi se je raznesla vest, da je »Pobjedonos cev« razstreljen. — Uporniki so v mestu srečali moštvo ruske Štaci j -ske ladje ter so se objemali ter po-Ijubovali med klicanjem: »Rusija je svobodna!« SebaBtopol 4. julija. Ko se je vrnilo Kriegerjevo brodovje, ki bi moralo pripeljati s seboj uporno oklopnioo »Potemkin«, iz Odese brez »Potemkina« in »Pobjedonosoeva«, se je sestal admiralski svet, ki je sklenil, da je takoj vse rezerviste od letnika 1886 do 1889 poslati za dva meseca na dopust, ker se je bati, da bi se sicer pridružili upornikom. Položaj v Odesi. Odesa 4 julija. Vse trgovine so še vedno zaprte, vse t ste in ulice je zasedlo vojaštvo, ki tabori na prostem. Vojaška posadka je pomnožena na 33.000 mož. — Streljanje z oklopnice »Potemkin« na mesto je napravilo za 60 milijonov škode. Potopilo se je prepisati polovico svojega imetja nate in plačati tvoje dolgove. Premoženje boš užival, dokler bova živela v za konski zvezi, po moji smrti boš lahko Ž njim razpolagal po svoji volji. Jaz nočem biti ločena žena, niti mučenica. Meni jc za družabni položaj, ki ga imam kot tvoja žena in zato te moram ohraniti na vrvici. Izjavo, ki sem ti jo podpisala, mi vrneš, sicer pa prosi koj jutri za dopust in za premestitev, ker v Ljubljani nama pač ni obstanka. To so moji pogoji. Premisli do jutri zjutraj kaj storiš. Lahko noč." Baron je sedel kakor okamenel na zoti in je z odprtmi ustmi gledal za svojo ženo, ki je naglo odšla v svojo spalnico. Olga je zaman Čakala na barona Tako. Vse je bila skrbno pripravila, da ga sprejme kar najlepše, tako da pri njej pozabi na vse sitnosti in razburjenosti, ki ga čakajo vsled ločitve od žene. Natančno je prendarila kaj stori, da omreži barona in ga tako priklene, da se ne bo dal ne pregovoriti ne preprositi nego da ostane pri njej. Prendarila je pa tudi natančno kako osknbi svojo »zlato tičico." A barona Tako ni bilo in niti opravičil baje sedem ruskih parnikov in 50 jadrenie. — Revolucionarji imajo mnogo dinamita ter so sporočili gu-bernatorju G i era«, da bodo takoj razdjeli vea državna poslopja, ako se le eden demonstrantov umori. Pridobili so na svojo stran tudi jetniŠke paznike ter so osvobodili nad 200 zaprtih revolucionarjev. — Grof Ignatijev Je prišel v Odeso z izrednimi pooblastili. — V Niko-lajevu je bomba ubila policijskega načelnika in itiri kozake. Nad Nikolaje ?om in Sebastopolom je proglašeno vojno stanje. — Ruska vlada je baje naprosila velesile, naj pošljejo svoje štacijake ladje iz Carigrada v Odeso, da bodo pomagale napraviti mir in red. Dopisi. Z Vranskega. (Odgovor dopisniku »Savinskega učiteljskega društva« na dopis z dne 14 t. m. i z G o m i 1 s k eg a.) Na odstavek: »Ker hočemo imeti v društvu mir in ker hočemo složno delovati, se je sklenilo popolnoma prezirati otročje napade g I. Kr. na društvenega predsednika« Odgovarjam sledeče: Pred vohtvijo novega odbora sem izjavil, da ne sprejmem na noben način več odbftrnišiva v društvu s ozirom na to, ker se ne strinjam z govorom g. predsednika po zborovanju v St. Jurju, v katerem se je tudi dotaknil narodnega spora na Kranjskem in obsodil nekako napredno stranko, da se jo zvezala z Nemci. Rekel sem, da smatram tak govor kot neumesten tembolj, ker je ravno naša »Zaveza« voditelja napredne stranke gg. župana Hribarja in dr. Tavčarja izvolila iz gotovo tehtnih razlogov enoglasno Bvojim častnim članom S tem, da se udari po dotični stranki, as udari posredno po njenih voditeljih, po »Zatezi«, po lastnem društvu in po samem sebi. Sem li s to izjavo rušil mir, kakor se me dolži, naj sodijo cenjeni Čitatelji sami. Da pa se izognem daljnim enakim napadom, javim, da izstopim ravno vsled ljubega miru iz »Savinskega učiteljskega društva« in pristopim onemu v Celju. Ivan Kramar. Iz Št. Petra na Krasu. (Nova cesta iz S t. Petra n a J a -vornik, v ložko ter cerkniško dolino, v Stari trg pri Ložu in Grahovo.) Zadnje dni meseca maja t. 1. se je vršil pregledni shod nove ceste iz Št. Petra, oziroma Trnja, na Javornik in odtod v Stari trg pri Ložu ter Grahovo. Obhoda se je udeležilo precejšnje število merodajnih gospodov. Pozdravili smo c. kr. vladnega svetnika gosp. markija pi. Gozanija, c. kr. stavbnega svetnika g. BčUtza, agrarnega komisarja in c. kr. vladnega tajnika g. Župneka, agrarnega nadzornika in c. kr. gozdarskega nadkomisarja g. Riebla, zastopnika deželnega odbora g. nad inženirja Sbrizaja, načelnika okrajnega cestnega odbora v Postojni in Ložu gg. Josipa Dekleva in Henrika E. Sckoll-mayer- Licbtenberga, zastopnika kneza \Vindiscbgriitza gosp. nadgozdarskega upravitelja Ant. Hanuscba in zastopnike velike občine St. Peter in Stari trg gg. župana Fr. Margon ter A. Ponuda in podžupane udeleŽnih podobČin. Omenjena cesta, katere pomen je v gospodarskem, prometnem in vojnem oziru se ni, kar je sicer vselej storil, kadar ni mogel priti na ljubavni sestanek. Baron Tako je imel tedaj, ko je Olga nanj Čakala, toliko drugih skrbi, da pač ni mislil na svojo ljubico. Kategorična izjava njegove žene ga je do skrajnosti presenetila; vse bi bil prej pričakoval, kakor da mu bo baronica očitala njegovo razmerje z Olgo, ki je je ves Čas tako skrbno prikrival, da mu po njegovi sodbi sploh ni mogel nihče ničesar očitati. Baronu Taku se je zdelo, kakor da je šele zdaj jasno spregledal in da je šele zdaj popolnoma spoznal svoj položaj. „Kaj sem bil pijan ali se mi je zmešalo, da sem se zakopal v take dolgove/ je razmiŠljeval, ko je razburjeno hodil po svoji sobi in pred oči so mu stopile vse posledice, ki ga Čakajo, če ne plača svojih dolgov, Če ne sprejme rešilne ponudbe svoje Žene. Lahko se ni odločil. Bil je ošabnega značaja in čutil se je po očitanjih svoje žene silno ponižanega, da, raz-krinkanega, in to ga je jezilo. Kaj bi bil dal, ko bi mogel odkloniti ponudbo svoje Žene, ko bi mogel ženo kar sedaj odpoditi. Ali nvideval je, da mu je od- vsestransko ocenjeval v „ Laibaeber-Zeitung" g. gozdni upravitelj Scholl-mayer-Liebtenberg, se začenja v Trnju pri Št. Petru in pelje po vzhodnem Pivškem gričevju proti nekdanji cesarski planini Vlačno, ki se razprostira ob južnem podnožju Sv. Trojiškega pogorja. Cesta se vije po trnskih pašnikih v vzhodni smeri po sedlu med Petelinj-skim in PalŠkim jezerom, ter doseže pri griču „Pe&ek" nekdanjo cesarsko planino, to je cesarske s eno žeti „ Vlačno." Odtod gre nova cesta ob severni meji Vlačnega, in se vije po južnem podnožju Sv. Trojice ter gre vedno višje nad nekdanjo cesarsko kobilarno Vlačno črez koške in »lavinske senožeti. Nad „Temno (ali Globoko) dolino* doseže petelinjske gozde. Cesta prereže nekako v sredini petelinjske gozdove ter prekorači na meji med petelinjskimi in šenpetrskimi gozdi davčno, sodno in politično okrajno mejo med Postojno in Ložem, oziroma Logatcem. Od okrajne meje naprej pelje cesta črez šenpetrske gozde, ki pa že leže v sodnem okraju Lož in občini Stari trg Lož. Odtod se obrne cesta proti jugu in gre dalje črez Hrastovski gozd ter preide v rado-hovske gozdne deleže, kjer se v izredno lepo izvršeni serpentini obrne zopet proti vzhodu in doseže tukaj najvišjo točko na Javorniku, oziroma najnižji prelaz med pivško in ložko, oziroma cerkniško dolino.' Od Trnja do tu sem se cesta neprenehoma dviguje ter meri do te svoje najvišje točke ravno 10 km. Ker se dvigne cesta v teh 10 km le za 300 m in ker se neprenehoma brez na sprotnih padcev dviguje, znaša torej njen strmec kvečjemu 2-4" 0 in le nekaj malo 50/0. Kakor smo se pri tem obhodu prepričali in kakor sta to gg-stavbna zvedenca dognala ter izrecno izjavila, je nova cesta narejena izredno solidno m se nahaja vzlic celomesečnemu, skrajno neugodnemu vremenu v tako dobrem stanju, da sta gg. stavbna izvedenca svetnik Boltz in nadinženir Sbrizaj ponovno izjavila, da prekaša ta agrarna cestna naprava glede izpeljave, zidave in konser viranja vsako deželno cesto, a lahko tudi tekmuje z marsikatero državno cesto. Nad zgoraj omenjeno serpentino v radohovskem gozdu začne potem cesta, proti jugovzhodu dalje vodeč, padati ter doseže 1*4 km daljave mejo radohovskega gozda, kjer preide v knez Windiscbgratzove gozde revirja Javornik, ki obsega celih 3500 oralov visokega Črnega gozda. Naprej se vije cesta v južni in jugovzhodni smeri ter doseže ob južnem pobočju gorovja „Stanovnik" in „Sovineek* tako zvano „laško gozdno pota, ki je baje identična z nekdanjo staro rimsko cesto. Do te točke je sedaj v celi svoji dolgosti 14 km (merjeno od Trnja^ 5 m široko pozidana in popolnoma utrjena v prvih 10 km. Napravo in izvršitev omenjene ceste, ki ni potrebna samo za naše, cerkniške, starotrške, knez Win-dischgriitzove gozde, ampak ki bode splošno tvorila važno prometno in stra-tegično zvezo iz ene doline v drugo, zagotovil in omogočil je nam agrarni komisar gosp. Župnek, ko je parceliral skupne gozde nase občine in vseh bližnjih občin. Že desetletja preje so se trudili prejšnji upravitelji kneza VTin-discbgriitza (sosebuo g. Reismiiller za to cesto. A nerazsodna trma in pretirane zahteve odškodnin za novo cestno progo je pokopalo vse tozadevne poskuse. Za novo cestno progo pa tudi ni bilo dobiti sveta, ker se je morala vsled strmin iu klancev na Vlačnem premestiti iz južnega dela na severni. Ko pa je g. agrarni komisar Župnek pri c. kr. dvornem kobilarskem uradu na Dunaju izposloval menjavo cesarskih senožetij na VlaČnem z trnskimi gor skimi pašniki — kar so preje ovirale prta samo ena pot, da se mora brezpogojno vdati in brezpogojno sprejeti ponudbo svoje žene, ako se hoče častno rešiti iz svoje stiske. Sicer se je neko-koliko sramoval to storiti in težko mu je bilo, ko je mislil, kako stopi pred svojo ženo iu ji naznani, da stori kakor je njena volja, ali drugega izhoda ni imel. Spomnil se je tudi Olge. Ali večja kakor njegova ljubezen do nje je bilo njegovo samoljubje in zato ga tudi misel na Olgo ni odvrnila od storje nega sklepa, da se vda zahtevi svoje Žene. Sedel je za mizo in spisal pismo, s katerim se je poslovil od Olge. Rekel ji je, da je ne sme več videti, sicer bi mu bilo slovo pretežko. Živel je v pre pričanju, da ga ljubi Olga z vso strastjo svojega srca in bal se je, da bi se zgodil pretresljiv prizor, Če bi se ustno poslovil od nje. Pisma ni zapečatil. Za odhod je hotel poslati Olgi Še nekaj denarja ali moral je čakati naslednjega dne, da mu odšteje žena, kar je rabil za pokritje svojih dolgov. In naslednjega dne se je zgodilo vse tako, kakor je zahtevala baronica stare medsebojne servitutne pravice je bila šele omogočena naprava te ceste, a tudi zagotovljena kot skupna agrarako-gospodarska naprava. Cesto je zidala občina Št. Peter s primerno podporo kneza Windischgratza, ki se je obenem zavezal, da nadaljuje na svoje lastne stroške cesto od šenpeterske občinske meje črez svoje gozde do Otoškega in Martinjskega gozda. Dokončano pot pa seveda prepusti okraju, oziroma deželi. Poleg omenjene glavne ceste so se pa zgradile tudi zvezne t. j. stranske do vozne ceste. Vas Klenik se je zvezala po lepo izpeljani cesti s Trnjem, da po novi cesti lažje prihaja do svojih goz dov. Izpod Sv. Marjete se je izpelja a 2 km dolga dovozna pot k novi ce-ti pri „Pesku.u K novi cesti so izpeljale lepe dovozne ceste vse občine bližnj: gozdov. Na pristojnih mestih se je pa g. agrarni komisar Župnek tudi potrudil in priporočal, da se cesta podaljša dalje Črez martinjske, otoške i. dr. gozde, ki sploh ceste niso imeli, do Gor. Jezera, in odtod proti jugu do Starega trga, proti severovzhodu pa Črez Lip>-GoriČico, Žirovnico do Grahovega. Poleg velikanskega pomena, ki ga ima ta cesti v gospodarskem in prometnem ozir je tudi omeniti naravno krasoto okolice. Cesta se večinoma vije po krasni! zdih, a od Martinjskih gozdov nad Otokom pa do Gor. Jezera smo oh dovali velikost in krasoto Cerknišk jezera. Za kmeta-trpina in posesti tostranskih in osobito onostranskih \ zdov pa nova cesta ne bode samu dvojila vrednosti gozdov, ampak otvorila iz Cerknice v Stari trg po] noma novo zvezo za celo vrsto vasi so bile od prometa skoro popoh. izločene. Na najvišji točki Javorniku radohovskem gozdu, se je ustavila misija, ter je povabil Šenpeterski ž g. Franjo Margon zbrano komisij malo okrepčilo, zahvaljujoč se agrai: oblastim za velik trud in za nebroj misijskih obravnav in obhodov, ki -važno podjetje omogočili. G. gOtdl upravitelj je pa čestital v imenu ee odborov g. agrarnemu] komisarju / neku na uspehu, ki ga je imel nj neumorni trud pri tem tako ugodu veliko zasnovanem načrtu in po< G. agrarni komisar Župnek je pob omeuial pripomoči gospodov Igral tehnikov, posebno g. agrarnega nadz nika Riebla in g. gozdarskega i upravitelja A. Hanuseha ter peidsj; izdatne skrbi g. župana F. Margona, ni samo kot stavbni sopodjetnik stavitelj pri tem velikem podjetu d žrtvoval, ampak tudi s svojo eu< dosegel sedanjo lepo stanje ceste. \ stransko se je pa poudarjalo, da cesta tehnično izborno izpeljana ter dana tako solidno in lepo oskrbo* da smo ae vsi čudili nizkim strol tako velike naprave. Po izjavi g stavb, izvedenca ni mogoče v norma, razmerah narediti take ceste pri širjavi z mnogimi nasipi, oporami izpod 20 K od tekočega metra, a r;» ta cesta seje izvršila z zneskom : 3 K od tekočega metra. Sleduju je zahvalil g. župan Margon za v dušne podpore, katere sta nakl vis. c. kr. poljedeljsko ministrstva postojnski cestni odbor ter prip« občino nadaljni naklonjenosti. Ra teden pozneje sta si ogledala to n cestno stavbo poročevalec c. kr. m str8ke komisije za agrarne operacij poljedelskem ministrstvu na Dunaju g dr. vitez Pantz in pa gozdarski s\ ^ g. Fran Riebl. Oba sta se iatotak«' rekla pohvalno o novi stavbi rekuc je to izredno velika in lepa sku agrarska melijoracijska naprava pol vrste, ki kaže, kako plodonosno zai: ajajr Dali« v ptuloai- "HaV in z večernim vlakom je zapustil b. Tako s svojo Ženo za vedno Ljubi j.. Na kolodvoru se je zbralo mnogo cirjev in njihovih dam. Karon Tak je nemirno oziral po občinstvu in govo oko je iskalo Olge. Se zjutraj je bil poslal pismo, kateremu je priložil pet stotakov. V pismu je po\ dal Olgi, da mora odpotovati in da N ne utegne od nje posloviti ter jo pr da naj pride na kolodvor. Da jo vsa; od daleč Še enkrat vidi, da se vsaj I očmi od nje poslovi. Ali iskal jo j« zaman. Vlak je prihrumel. Baron Tako je tovarišem in njihovim damam stalka! roke, ali njegovi pogledi so begali ps peronu in iskali Olge. Stopil je v vagon in iskal Olge in srce se mu je krčilo, da je ni bilo. Spoznal je, da je njegova ljubezen do nje večja il | reČnejša nego je sam mislil in bolelo in ga je, da se Olgi ni zdelo vreči izpolniti mu zadnjo žejjo, da ga niti toliko ne ljubi, da bi prišla za trenotek na kolodvor in mu a prijaznim nasme bom olajšala slovo. „Z bogom, z bogom, na svidenje" in vlak je odrdral in odpeljal baron« Tako in njegovo Ženo. (Dalje pnh' Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 150, dne 4. julija 1905. jelovati agrarna oblast, ako svojo nalogo prav tolmači ter podpira povzdigo domače kulture.^ Na prošnjo navzočega jnpana občine Št. Peter g. F. Margona sta obljubila imenovana gospoda, da bodeta potrebne^ agrarne melijoracije v 0bsirni občini St. Peter po možnosti »odpirala, predvsem pa veliki napredek agrarnih operacij proučila in potem stavila primerne nasvete na pristojnem pestil. Zalibog, da je temu obhodu nagajalo vrhu Javornika silno deževje, ki je celo komisijo več ur prav pošteno močilo ravno tam, kjer se bode postavila cestarska hiša s primernimi napravami za oskrbovanje vode voznikom iu posebej za vojaške prehode. Predno končamo, je pač umestno, da še enkrat opozorimo širše kroge, osobito pa sosedne primorske okraje, ki plodonosnega gospodarskega delovanja c. kr. agrarnih oblasti še ne poznajo, na opisano izvanredno veliko in lepo delo, nad katerim so razen agrarnega komisarja skoraj vsi obupali, kajti to je delo ki re-prezentuje (kakor sta izjavila strokovnjaka) samo na sebi vrednost nad 300.000 K, ne glede na večjo sedanjo vrednost zemljišč in gozdov radi izvršitve ceste. — Končno se pa moramo Egoraj navedenim Činiteljem zahvaliti za njih izvanredno delo in neumorno požrtvovalnost, ker se je ravno pri tem delu doznalo, koliko se še more storiti za nase ljudstvo v gospodarskem oziru, posebno pa ako se nahaja kak tak uradnik, ki ima um in srce za ljudski blagor in občni napredek. Dnevne vesti V Ljubljani, 4 julija. — Kdo je v Domžalah streljal ? Kakor svojčas po demonstraciji pred kazino tako so nemški listi tudi po domžalskih dogodkih kar najnesramnejše lagali in ob rekovali in med drugim tuđi trdil1', da so Slovenci streljali na nemške izzivače. Uradna »Laibacher Zeitung«, ki je vedno pri rokah, kadar je treba Slovence kako potlačiti, je tudi to pot pomagala podpreti z uradno avtoriteto nemške laži. Ali kakor svoj čas pri kazini tako se je tudi sedaj izkazaio, da ima laž kratke noge. Resnica je vendar prišla na dan m danes je dognano, kdo je streljal v Domžalah. Streljali SO Nemci in sta bila dva teh nemških lopovov v soboto pri kamniškem glavarstvu že o b s o j e n a. Ta dva re-volverska junaka sta steklar iz Ljubljane Albert Kohlhauser, ki ima službo pri neki narodni firmi, in neki tovarniški uslužbenec iz Dola. Obsojena sta bila Kohlhauser na štiri dni zapora, tovarniški uslužbenec iz Dola pana tri dni zapora. v njiju družbi je bi steklar Leopold F i s c h e r. Tudi ta nemški poštenjak je streljal iz revolverja. Ta človek je Že lani v Tržiču streljal iz revolverja na Slovence in je bil takrat obsojen. Zdaj se je menda zbal, da ga za streljanje v Domžalah zadene precej ostra kazen in zato je dan po domžalskih dogodkih pobegnil iz Ljubljane. Stvar je zdaj pojasnjena in veseli nas, da je prišla resnica na dan. -jveda ni s tem zadeva še končana. Na vsak način mora priti stvar še pred sodišče. V soboto je bilo sploh vse polno obravnav pri kam niškem glavarstvu in so bili slovenski fantje kar po vrsti obsojeni, nekateri samo zato, ker so vpili živio. No o tem se bomo že še pomenili! — C. kr- državni gimnazij v Trstu. Ta savod je, kakor piše »Edinost«, pravi avstrijski unikum glede ondotnih profesorjev. Tri na rodnosti pohajajo ta gimnazij, a profesorji na njem so vsi nemški. Ti profesorji bo ali zagrizeni Tirolci ali pa naduti nemški nacionalci, kakor se naši preslavni vlsdi bolje zdi, da pomagajo graditi vsenemški most do Adrije. Čudno ni torej, da ti nemški profesorji občutno žalijo nenemške dijake, saj zoper te žalitve ni nobene pritožbe. Umevno je pa potem tudi, da se zlasti pri klasificiranju godi trpka krivica Slovencem in Lahom, ker pri klasificiranju se ne gleda na to, kako in koliko je dijak odgovoril, ampak kakšno prepričanje ima klasi-ukajoči profesor. Da pa imajo nemški profesorji kot v Trstu tako povsod drugod, kjer klasifigirajo znanje ne-nemških dijakov, precej izredno pre- pričanje, znano nam je dovolj iz mnogih zgledov. Nemškemu dijaku se ne okrivi las, nasprotno se ga povsod protežira in vedno gleda, da se ga gladi, nenemški študent pa mora prenašati dvojke, akoravno je zaslužil boljši red. To se zlasti prakticira na državnem gimnaziju v Trstu. V velikanski gorečnosti za vsenemčijo gledajo nemški profesorji, da uničijo nenemškega dijaka — na najhujšem stališču smo seveda Slovenci — da se ga vrže in če preje ni mogel nemški profesor pokaiati svoje nemške mogočnosti in nasilja nad dijakom, nudi se mu pri maturi prilika za to. Take krivične razmere se morajo zato odpraviti. Svoj čas je bilo na tem zavodu polovico slovenskih profesorjev, ki so pravično postopali napram dijakom, kar so priznavali Nemei in Lahi. Sčasoma so bili ali prestavljeni ali pa so šli v pokoj in razpisano mesto je dobil vselej nemški kompe-ient, da je dandanes ves profesorski kolegij na tem zavodu nemški. Ako bi vlada ravnala pravično — česar pa menda že več ni zmožna! — mo rala bi uvesti slovenske paralelke in potem tudi nastaviti slovenske profesorje. Predno se kaj takega zgodi, minejo prejkotne še desetletja. Nekaj pa je poprej izvedljivo in potrebno, namreč da pride na ta zavod nekaj slovenskih profesorjev. V par letih, morda že letos, bode izpraznjenih več učiteljskih mest Za te se je treba brigati. Naloga na ših poslancev mora biti, da se pobrigajo za to stvar in krepko ter odločno zahtevajo s pomočjo vseh slovanskih skupin v parlamentu, da se nastavijo na izpraznjena mesta na državnem gimnaziju v Trstu sioven ski profesorji, katere se zdaj pošilja na vse mogoče tuje gimnazije. Trst naj ostane to, kar bi moral biti, nam reč mednaroden trgovski em porij naše monarhije, ne pa etapa velenemčije! — Občni zbor c« kr. kmetijske družbe kranjske bo v četrtek, 6. t. m., dopoldne ob 9. uri v »Mestnem domu« v Ljubljani ter tudi od naše strani pozivljemo vse gg. diužbene Člane, da se mnogobrojno udeleže tega zborovanja in z mnogo brojnim obiskom pokažejo zanimanje za naš prvi kmetijski zavod. — Demonstracijo namera- ravajo prirediti danes zvečer ob 6 uri pred m a g i s trato m delavci, najbrže socijalni demokrati, ki kol-potirajo po mestu listke s to-le vsebino: Sodrugi: Pridite danes zvečer ob 6 uri takoj po delu vsi na magistrat, kjer bo deputacija izročila spomenico gospodu županu radi od njega že davno obljubljene volilne reforme v obč. svet. Agitirajte za obilno udeležbo med delavci! — „Katoličko" slovstvo. Z denarjem laškega kapiteljna zdrŽe-vani listič »Novi List« v Trstu je prinesel pod naslovom »Slovstvo« imenik knjigarn (med njimi tudi židovskih!), kjer je dobiti slovaške, češke, poljske, ruske, bolgarske, hrvatske in slovenske knjige. Povsod navaja povprečno po dve knjigarni. Glede hrvatskih knjig pravi, da se dobe sploh v zagrebških knjigarnah, le glede slovenskih knjig piše: Slo venskih knjig dobiš v »Katoliški buk varni« v Ljubi jani.— Hvala Bogu, da še knjigotrštvo ni monopolizirano v klerikalni bisagi, kakor bi radi imeli taki umazani priganjači. — Slovenec" in „Preser-nov spomenik". V soboto je poročal »Slovenec«, da izvršuje dela za postavljenje Prešernovega spomenika nemška tvrdka in pripomnil, da je to tudi ljubljanska posebnost. Resnica pa je, da je prevzela postavljenje podstavka spomenika slovenska tvrdka Alojzija Vodnika, ki je izročila izvršitev zidarskih del na svojo odgovornost tvrdki Sohuppler Falesohini, ki jebaš v klerikalnih krogih selo priljubljen ter ima slasti pri cerkvah skoraj vsa dela. Sieer pa je znano, da klerikaloi prav posebno uporabljajo tvrdko Trummlerjevo, ki tudi ni slovenska. Torej: pometajte predvsem pred svojim prsgom! — Seja načalnic in načelnikov posameznih odsekov ta Prešernovo veselico je danes ob 6. uri zvečer v »Mestnem domu«, na kar vnovič opozarjamo častite dame in gospode, da ne pozabijo priti k seji, ker je aelo važna! — Prešernova veselica. Ferijalno akademićno društvo »Pro-sveta« priredi ob priliki Prešernove veselice interesantno predavanje o Prešernu, Hustrovano s skioptičnimi slikami is pesnikovega življenja in poezij, ki jih je dalo nalašč za to priliko napraviti. Predavanje se vrši dvakrat. V soboto 15. t. m. zvečer in v nedeljo IG. t. m. dopoldne. Glavna svrha predavanja je, da se pouči najširše mase in v Ljubljano pri ti priliki prispevše slovanske goste o življenju in delovanju velikega Prešerna. Ta misel je zelo srečna in nadejamo se, da se tega predavanja udeleži čim največ slovenskega občinstva! — Skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev". Prihodnjo nedeljo, dne 9. julija bo v Ljubljani zborovala III. redna skup ščina odposlancev do sedaj 36 slovenskih v „Z vezi" sto j e-čih pevskih društev. Vabila z vzporedom skupščine so se na vsa društva že razposlala. Upravni odbor vljudno prosi tudi javnim potem še, da si vsa društva v smislu pravil izvolijo svojega zastopnika za skupščino in da dopošljejo Čim prej izpolnjene vpraša lne pole in letne prispevke po 40 h od vsakega petje izvrštijočega člana. „Zveza" bode le tedaj mogla uspešno delovati, ako vsa slavna društva točno izpolnjujejo, za kar so od upravnega odbora naprošena. Večinoma to tudi store, ali vsa pa vendar ne. — Zvečer po skupščini bode na Čast odposlancem ob 8. uri na vrtu Svicarije koncert, pri katerem sodelujejo vsa štiri ljubljanska v „Zveziu stoječa društva: -Glasbena Matica", „Ljubljana", „Merkur" in „S 1 a-v e c" pod vodstvom zveznega pevo-vodje gosp. konc. vodje IIubada. — Pevski zbor Glasbene Matice" ima svojo skušnjo za samostojen nastop pri koncertu dne 9. t. m. v sredo ob 8. uri zvečer. Generalna skušnja za skupni točki vseh 4 ljubljanskih pevskih društev pa je v petek, ob polu 9. zvečer v pevski dvorani „Glasbene Matice". — Vodja mestne policije gosp. dr. Miljutin Z ar ni k se je sinoči vrnil z enomesečnega znanstvenega potovanja v Ljubljano. — Za pisatelja Podrav-skega sta poslala gosp. dr. Fran Kogoj, zdravnik na Jesenicah, 2 K; in »Darileo brez imena« v Trstu 5 K. — Iskrena zahval*! — Iskrena prošnja. Če kdo, potrebuje bolnik tolažbe in kratko časja. Drugod vidimo, da postavljajo v bolnioe knjižnice in snujejo v njih čitalnioe, ki imajo nalogo vršiti najlepše delo človekoljubja. Tudi ljubljanski bolniki so sirote in tudi tem treba lajšati gorje. »Prosveta« se je obrnila do si. deželnega odbora s prošnjo, da dovoli postaviti v deželni bolnici eno ali dve knjižnici za bolnike. Deželni odbor je prošnjo ugodno rešil. »Prosveta« pa baš sedaj nima več primernih knjig in nemogoče ji je takoj realizovati prvotno namero. Odbor »Prosvete« se radi tega obrača do milosrčne slovenske javnosti, proseč jo, naj žrtvuje nekaj knjig v dobrodelne namene. Prosimo, pa, da blagovolite darovati edinole dobre knjige. Knjige sprejema »Prosveta« v društvenem lokalu (»Narodni dom« I. nadstropje, desno) od polu 11. do polu 12. zjutraj. Kdor želi, da se mu knjige odvzamejo na domu, naj spo roči svoj naslov odboru »Prosvete«. Dvojno da, kdor hitro da! — Gremij trgovcev v Ljubljani. Včeraj popoldne se je vršil v mali dvorani »Mestnega doma" redni letni občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani. Kot zastopnik nadzorovalne oblasti je fungiral magistratni svetnik g. SeŠek. Grcmijski načelnik gosp. L. Biirger je v svojem poročilu naznanil, da je zborovalo na Dunaju avstrijsko trgovstvo; tega zborovanja se je udeležil govornik kot delegat ljubljanskega gremija trgovcev. Ustanovila se je na tem zborovanju državna zveza trgovcev in se zahtevalo dokazilo o usposobljenosti za trgovsko obrt kakor tudi primerna spremenitev obrtnega reda zlasti glede konfekcije in obrti s pivom v steklenicah. Ta zahteva se je na pristopnem mestu vložila. Glede povečanja skladišča za blago na tukajšnjem državnem kolodvoru se je vršil lokalni ogled, katerega se je na povabilo udeležil tudi zastopnik gremija. Zgradba skladišča se bo pa najbrž zavlekla, kar je s trgovskega stališča obžalovati, to pa vsled tega, ker se mora prej napraviti pripravna dovozna cesta na omenjeni kolodvor. Potrebno se je ukrenilo glede ustanovitve ekspoziture užitninskega urada za poštne pakete na tukajšnji glavni poŠti in upati je, da se ustreže željam trgovcev. Načelnik je naposled omenil, da je to zadnji letni občni zbor gremija trgovcev, ker se bo gremij spremenil v zadrugo trgovcev. Ustanovni zbor nove zadruge se bo vršil prihodnji ponedeljek ob 3. uri popoldne v »Mestnem domu." Kakor povzemamo iz poročila blagajnika, izkazuje računski zaključek za 1904 zgube 1262 K 78 v. Vzrok temu so povišani upravni in podporni stroški. Premoženje gremija znaša 54.359 K 21 v. Računski zaključek je bil brez ugovora odobren. Za ustanovne stroške državne zveze trgovcev se je dovolil prispevek 50 K, nakar se je zborovanje zaključilo, ker je bil dnevni red končan. — Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev in žganjetočnikov je otvorila z današnjim dnem za svoje člane lastno posredovalnico za edino v njih stroko spadajoče službe. Ista ss začasno nahaja pri načelniku zadruge, Stari trg Št. 19, gostilna »Miramar«. — Občni zbor deželne zadruge dimnikarjev na Kranjskem. Včeraj popoldne vršil se je v AL Razbergerjevih restavracijskih prostorih redni občni zbor te zadruge, kojega se je udeležilo 17 članov. Načelnik je pozdravil navzoče, predstavil zastopnika obrtne oblasti, mestnega komisarja gosp. Semena ter dal potem besedo tajniku. Poročilo o delovanju lanskega leta in zapisnik o zadnjem občnem zboru sta se odobrila. Računski zaključek za 1 1904 izkazuje 128 K dohodkov in 220 K 34 h stroškov. Občni zbor sklene prispevke zadružnih Članov zvišati za 1. 1905 na 4 K; zunanjim odbornikom se dovoli povračilo železniških voznih stroškov. Neupravičeno odsotnim članom od današnjega občnega zbora se nalaga globa po 10 K — (v smislu pravil). Enotni tarif za Kranjsko se bode upeljal sto-prav, ko se dobi izjava posameznih občin, kar bo seveda skrb deželne vlade in deželnega odbora. Sprejme se predlog, da se deželna vlada naprosi odrediti, da bodo obrtne oblasti pri sleherni podelitvi kake, dimnikarske koncesije vprašale prej za mnenje dimnikarsko zadrugo. Na predlog načelnika zadruge kovinskih obrtov gosp. Iv. K r e g a r j a , ki je navzoč mesto načelnika obrtne zadruge gosp. Franchetija — se sklene, da pristopi dimnikarska zadruga k obrtni zvezi kranjskih zadrug in k bolniški blagajni mojstrov. Raznovrstne pritožbe zadrnŽnih Čla nov so se vzele v znanje ter se bo odbor zavzel za to, da se nered in samovoljnost napram temu obrtu odpravita zlasti na deželi. Slednjič se je oglasil k besedi še g. S p i t z e r , ki pa je s svojimi naslanimi opaž kami in nazori izzval le nevoljo, in zato dobil, kar je iskal. Ker je bil dnevni red končan, je zaključil načelnik občni zbor. — V kamniškem Kurhausu neče letos nihče slovenski razumeti, niti natakarji in še plavalnih hlač ni dobiti, Če se jih zahteva v slovenskem jeziku. — Longobardsko grobje v Lajhu. V grobovih preteklega tedna je bilo poleg raznovrstnih korald, med katerimi so zopet nekatere nove oblike, priloženih nekaj bronastih lično okrašenih lasnih igel. Zapon se je dobilo precejšnje Število, psleg Železnih in bronastih nekaj srebrnih, med temi dvoje pozlačenih z lepo izdelanipi glavami bajeslovnih živali („Greifkopf", specifično germanski motiv). Kostnjak groba št. 130 je imel poleg železnega noža z lepimi bronastimi okraski obito nožnico; spodnji okov nožnice je bil pozlačen. Nekateri mrliči so imeli bronaste in železne ročne obročke in pri enem je ležal ob desnem stegnu sekač, ki je na enem koncu imel obroček, na katerem je bil bržčas privezan. Danes se je odkrilo nekaj grobov z lepimi priložki. Našlo se je večje število zelo lepih izvanredno pisanih korald ; tudi milleiiori. Ženski mrlič ejroba št. 138 je imel dvoje krasnih srebrnih in pozlačenih zapon v podobi rože t z niello-ornamentiko. Tudi rimski denar (še ne očiščen), več železnih nožev, kresilnikov, bronastih in srebrnih zapon se je dobilo. Do danes je prekopanih 140 grobov. — Pazite na otroke I Med Zatičino in Višnjo goro pri kilometru 35 je včeraj vlak zadel ob progi brez nadzorstva igraiočega se l1 ..letnega sinčka Ivana BoltiČ iz Drage. Stroj mu je odbil — nos. — Nepazljivost na otroke. V Novem mestu je padla včeraj 7 metrov globoko z nekega hodnika petletna deklici g. učitelja Knola. Pretresli so se ji možgani, druga nesreča se ji ni zgodila. — Neznanska % prav af ri-čanska vročina je vladala zadnje dni povsod. Vrhunec je dosegla včeraj, ko je na nekaterih krajih do «egla 40° C. Tako se nam poroča is S t. Vida pri Vipavi, da je kazal včeraj termometer v senci 29° R Ljudi je napadala solnčariea, delo na polju onemogočeno. Pouk v Šolah je brezuspešen, ker se otrooi vadijo le v spanju. Naučnega ministra in vročinskih počitnic ni, akoravno ne kaže toplomer 18° K, ampak nad 25° R! Tudi v Krškem je bila grozovita vročina. Včeraj popoldne ob polu 3. je pa nastal ondi tak vihar, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Provsročil je veliko škodo na sadnem drevju, polju in v vinogradih; razkril je tudi več poslopij. Od Sv. Lovrenca ob Temenici na Dolenjskem pa se nam piše, da je bil okrog četrte ure popoldne včeraj strahovit vihar. Četrt ure je padala toča debela kot orehi. Najlepša polja temeniške doline so ponekod popolnoma uničena; prizadetih je več občin — Tudi od drugod prihajajo poročila o silnem viharju včerajšnji po« poldan. V Ljubljani je istotako divjal po štirih popoldne in dvigal cestni prah, da je bilo celo mesto zavito v meglo. Kratka ploha je nekoliko sči-etila in ohladila ozračje, danes pa je vročina nastopila znova z vso silo. — Toča kot kurja jajca je padala 3. julija v sodnem okraju Trebnje in napravila na več krajih veliko škode, ker je uničila polovico poljskih pridelkov, zlasti pa je vinograde zelo opustošila. V novo zasajenih vinogradih je toča odbila trtam cepiče, da je vse letošnje delo in trud zaman. — Strela je udarila včeraj med hudim viharjem in nevihto v župno cerkev v Knežaku. Razbila je stebre pri koru, da se je ta podrl. V cerkvi sta bili dve poroki. Nekemu možu je strela odbila peto, ki jo je imel precej z žeblji podkovano, sicer se pa ni nikomur nič zgodilo. V bližnjem Zagorju je posestnik Alojzij Fatur isti čas peljal voz sena s par konji domov. Konji so se splašili, da je padel Fatur pod voz, Čigar kolo mu je zlomilo nogo. Prepeljali so ga v dež. bolnico. — Iz Studenega pri Postojni se nam piše: Deset dni že delajo nad našo vasjo pijonirji c. kr. 26 domobranskega pešpolka iz Maribora potrebne najmoderneje pred« priprave za ostro streljanje, ki se bode vršilo — ure še niso določene — tekom dne 7.-8. t. m. Pijonirjem poveljuje g. poročnik S te fin, rodom Postojinec. Iatrelilo se bode 40 000 ostrih patron. Streljal bode 26. domobranski polk iz Maribora. Vsekakor nekaj za takega, ki tega še ni videl. — Ubil se je 29. pr. m. 69-letni hlapec Anton Premk, uslužben pri Leopoldu Deklevi v Bajah, sodni okra) Postojna. Premka je nosila po noči luna okrog in tako je omenjeno noč najbrž nevede vatal in zagazil k bližnjemu mlinu, kjer se je na glavi pobi), da je umrl. — Poročil se je danes gospod Franc S val, postajenačelnik pri državni železnici v Doliču na Štajerskem z goapico Angelo M stici če vo, trgovčevo hčerko iz Doba. Čestitamo! — Veselica v prid „Učiteljskomu konviktu". Iz Mozirja se nam piše: Letos se je prvikrat združilo uČiteljstvo okrajev Gornji grad in Vransko v svrho prireditve skupne veselice. Ob priliki uradne konference dne 24 junija t. 1. se je ista vršila. Velika — ravnokar podaljšana — veranda v hotelu »Avstrija« v Mozirju je pač bila prav pripravna, da sprejme v s/* tako izbrano množico inteligentnega občinstvs. Vranski tamburaši, pod vodstvom učitelja g. Jakšeta, so otvorili spored koncerta z »Mladimi vojaki«. Svirali so potem še Farkašovo »Proljetno cvieća« in Svi-glinov »Kolo«. Dodali so pri prosti zabavi še nekaj komadov ter želi burno pohvalo. Zbrano uČiteljstvo je pelo tri narodne pesmi v mešanem zboru. Ie Žirovnikove zbirke: »V Mraku«, »Dolenjska« in »Pomladen-aka«. Vkljub samo eni skupni vaji — na dan koncerta — je bilo pred-nišanje teh treh peamio prav dobro. Vsa čaat vrlemu pevovodju g. Rud. Vrablu, učitelju na Vranskem' Tudi kvartet »Slovo« od Bajuka je iaborno uspel. Najimenitnejša točka vaega koncerta je pač bilo igranje g. Beno Serajnika na gosli. Proizvajal je deveti Beriotov koncert, na klavirju pa ga je spremljala znana izborna igralka gospa Fiaoherjeva. Grobna tihota je vladala v dvorani med igranjem, vse se je divilo glasom Serajnikovih gosli in občudovalo njegovo spretnost. In ko je končal je zabučslo gromovito ploskanje in moral je mladi umetnik še in še dodati. Srečolov je nudil krasne dobitke in po koncertu so neumorne gospioe menda vse številke spravile v denar. Prosta zabava in ples sta trajala do ranega jutra. Vse je bilo zidane volje in veselega lioa, najbolj pa gospod blagajnik, ki je precej krone skupil sa — »Učiteljski konvikt«. K veselici je došlu is vseh obmejnih krajev lepo število prijate-liev učiteljatva, zlaati iz Gornje grada, Šoštanja, Nszar i j itd. Slišal se je le en glas: tako izborno sestavljenega in dobro izvedenega konoerta še ni bilo v Mozirju in ne v Gornji savin-ski dolini. Želeti je le, da uČiteljstvo ne ostane pri tej veselici, temveč da priredi zopet kaj enakega. — Žalec. Pevsko društvo »Edinost« priredi dne 23. t. m. koncer in ljudsko veselico na vrtu g. Kr / / Janiča v Žalcu ter prosi narodna društva, naj se blagohotno ozirajo v slučaju svojih prireditev na ta dan. Natančni spored veselice priobči se pravočasno. — „Saleska čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 9. t. m., in sicer ob ugodnem vremenu na prostornem in senčnatem vrtu hotela »Avstrija«, drugače pa v veliki dvorani istega hotela, veliki glasbeni koncert, pri katerem sodelujeta polnodtevilna »So-dtanjska narodna godba« pod vodstvom nadarjenega kapelnika gosp. Jo s. Mazeja in salonski orkester, ki šteje pomnožen s člani narodne godbe 18 izbornih moči. Bogati spo red se objavi pravočasno. Z ozirom na to, da prihajata oba nedeljska vlaka iz Cdlja in Koroškega ob 3l/2 uri popoldan, katera odhajata ob 71/«« uri zvečer, določen je začetek koncerta točno ob 31 o uri popoldan, da se s tem nudi prilika zunanjim rodoljubom se udeležiti tega velezani mivega koncerta, — Žrtev vročine. V Franc Jožefovi vojašnici v Gradcu se je šel desetnik K JerŠnik hladit na okno spalne sobe. Med hlajenjem je najbrže zadremal ter padel z drugega nadstropja na dvorišče, kjer so ga našli dele zjutraj mrtvega. — Pustolovec. Te dni se je Oglasil v Ljubljani Lui Wurzer iz Maribora in se obrnil v neko delikatesno trgovino. Tam je popil in pojedel za 20 K in pri tem dobil novega odjemalca. Wurzer je rekel, da je potnik in je trgovou ponudil delikatese, katere je ta naročil in mu dal na račun tudi 40 K. Nato pa se je odpeljal proti Trstu. Ker pa trgovec le ni dobil obljubljeni dan blaga, se je obrnil na tvrdko brzojavno, ki o Bvojem »potniku« noče ničesar vedeti, češ, da je pustolovec. Čez par dni pa res dobi trgovec nekaj blaga iz Trsta, toda ne za oni denar, ki ga je Wur-zer porabil in vzel na račun, ampak proti poštnemu povzetju Trgovcu so se odprle oči in takoj je bil prepričan, da je bil izpeljan na led. Wnr-zerja sedaj iščejo varnostna oblastva. — Za krono prodal junca. Včeraj je na semnju neki neznanec kupil od nekega kmeta junca in mu dal takoj 1 K are, po ostali denar pa je rekel kupec, da naj gre ž njim, kar je niož tudi rad storil. Med tem ko sta odšla, je pristopil k voletu neki drugi človek in ga odgnal. Neznanec se je med potjo izgubil kmetu, in ko je ta prišel nazaj na semenj, ni več dobil voleta. Mogoče je, da je tukaj kaka prefrigana goljufija, mogoče je pa tudi, da je tujec bil mešetar za kakega mesarja, ki je med tem odgnal vola. Vsekako je p& ne apametno za vsakega kmeta, ki pušča živino med toliko gnječo brez nadzorstva, sam pa gre s kakim tujcem. — Godčeva. Danes ob »J ponoči je hotel neki godec iz Mengša že speče stanovalcev Špitalskihul cah in na Mestnem trgu razveseljevati s tem, da je vlekel svoj meh kar se je dalo. Policija pa je bila mnenja, da je to kalenje nočnega miru in je po-strežljivemu godcu odvzela meh. — Neotesanost. Neki bra-njevki je včeraj neki voznik z dežele z vozom na Poljanski cesti nalašč prevrnil voziček črešenj in ji s tem prizadel 4 K 50 vin. škode. — Trnovsko žegnanje je bilo dosedaj še neznane škodljivce tako navdušilo, da so ponoči v Cerkvenih ulicah izruvali tri klopi in jih pometali v Gradaščioo. — Napadli so ponoči v Later-manovem drevoredu trije neznani ponočnjaki krojaškega pomočnika Iv. Stailerja, ga vrgli ob tla, davili in hodili po njem. Stadler je na desni roki, na vratu in glavi lahko telesno poškodovan. — Vlom. Dne 2. t. m. je neznan tat vlomil v nekem hotelu natakarju Jožefu K. v kovčeg in mu pokradel 30 K denarja, nekaj smodk in svalčic. — Izgubila se je pri veselici »šišenskega Sokola« v nedeljo zvečer na Koslerjevem vrtu zlata zapestnica, vredna 36 K. Pošten najditelj naj jo odda pri mestni policiji v Ljubljani. — Tujci v Ljubljani. Meseca junija t. 1. je došlo v Ljubljano 3623 tujcev — za 417 manj kot prejšnji meseo in za 968 več kot v istem mesecu lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelih: pri »Slonu« 858, pri »Maliču« 462, pri »Llovdu« 435, pri »Južnem kolodvoru« 205, »Ilirija« 217, pri »Avstrijskem ce sarju» 194, pri »btrukl|U« 114, pri »Bavarskem dvoru« 190, pri »Graj-iarju« 106, v ostalih gostilnah in prenočiščih ^842. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18 do 24 junija 1905. Ste vilo novorojencev 16 (=22-l°/oo)< mrtvorojenec 1, umrlih 14 (=19 3 °/00); med njimi sta umrla za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled ne igode 1, za različnimi boleznimi 10. Med njimi sta bila tujca 2 (= 14-2 °/0), is zavodov 6 (=42-8 °/0). Za infek-ciozno boleznijo je zbolela 1 oseba, in sicer za škarlatioo. — Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec junij je bil prav topel in dovolj moker. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Cel-sijevih stopnjah: ob sedmih sjutraj 14 8°, ob dveh popoldan 22 6«, ob devetih zvečer 17*2°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 18*2°, za 04° nad nornaalom.— Opazovanja na tlakomeru dado 734 6 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1*4 mm pod norma lom. — Mokrih dni je bilo 16, padlo je pa 1015 mm dežja. — Nevihte smo imeli tri in trikrat megleno jutro. — Med vetrovi je prevladoval jugoiahodni. — Kot kritični v tekočem mesecu juliju se lahko zaznam vajo dnevi okoli 15, kjer stoji luna v obližju zemlje — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koncert v »S vi car i j i« Začetek ob 7. uri. Vstopnina prosta. — Jutri zvečer je v hotelu »Iliriji« (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane, začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, n^&iani plačajo 40 vin. — Hrvatske novice. — Odlikovan književnik. „Slovan-ska Beseda" v Sofiji je ob priliki proslave svoje petindvajsetletnice imenovala za svojega Častnega Člana predsedniku „Jugoslovanske akademije" v Zagrebu, prof. T a d i j o S m[i Č i k 1 a s a za njegove zasluge, ki si jih je pridobil za narod in za vse slovanstvo. — Radi dogodkov pri koncertu „Celj-skega pevskega društvau se vodi sedaj ljuta polemika v hrvatskih listih. Dogodke obsojajo brez razlike strank vsi listi — razen „Hrvatskega Prava", čigar pristaši so vprizorili dotično demonstracijo, in — klerikalnega „Hrva t s t v a". Nečemo se spu ŠČati v kritiko dogodkov, ki so se do-igrali preteklo sredo v'Zagrebu, nagla-šamo samo, da jih je s slovenskega, kakor tudi s splošno slovanskega stališča globoko obžalovati. Kar so v sredo posamezniki storili pri koncertu „Celjskega pevskega društva", to se more najmanj imenovati, da se ne rabi ostrejšega izraza, — netaktnost. Zanimivo je, da o teb dogodkih popolnoma molči naš sicer zelo glasni „Slovenec", ki se drugači blini za velikega Slovana in za navdušenega zagovornika jugoslovanske zajednice. Ali hoče svojim čitateljem prikriti, da so demonstracijo, no, recimo netaktnost proti Slovencem zakrivili pristaši nje-govik političnih zaveznikov in somišljenikov — klerikalnega „Hrvatstva" in „Hrvatskega Prava", s katerima ga druži debelo prijateljstvo! — Včerajšnji „0 b z o r" priobčuje pod naslovom „Posljedice škandala na koncertu celjskih pjevača" izvod iz našega članka „Pismo iz Hrvatske", nanašajoč se na dogodke na koncertu, in prevod notice v „Deutsche Wacht", v kateri se z ozirom na afero v Zagrebu pravi: „Slovenci ne bodo tako hitro obiskali svojih hrvatskih bratov, Hrvati so jim pa jasno pokazali, da nimalo ne žele, da bi jih zopet videli." * Najnovejše novice. — Ko- nec afere Hervav. Sedaj je razsodil najvišji sodni dvor, da je zakrivila pl. Hervav bigamijo ter je njen zakon s pl. Hervavem neveljaven. Obsojenka bo morala sedaj odložiti ime pl. Hervav. — Vročina in nevihte. Na Dunaju se je zgrudilo vsled solnčarice nad 50 oseb na cestah. Dve sta mrtvi ostale so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. Še hujša vročina je v Berolinu, dosegla je 46 stopinj, do Čim je v Rimu le 38 stopinj vendar tožijo o neznosni vročini. Včerajšnja nevihta s točo je napravila posebno okoli Budjejovic ogromno škodo. Toča je bila jajčje debelosti. Ozračje pa se je le za trenotek razhladilo, ob 7. uri zvečer je toplomer na Dunaju že zopet kazal skoraj 30 stopinj. * Doživljaj srbskega finančnega ministra. Sedanji srbski ilnančni minister dr. Milan Markovih je prav mlad Človek, ima namreč Še le 30 let. Ker nima brade, je še mlajši videti. Ravno to pa je bilo pred kratkim povod neugodni, a istiniti epizodi. Belgrajsko žensko društvo je priredilo neki koncert. Vsled opetovanih prošenj je odredilo društvo, da imajo visokošolci znižano vstopnino. Na večer pred koncertom je sedela pri blagajni ugledna gospa, soproga nekega velein-dustrijalca in jemala znižano vstopnino od vseh mladih golobradih ljudi. Blaga j ni čarka pa ni bila malo iznenađena, ko je nekdo izmed teh mladih ljudi opozorjen odbil ponuđeno mu dijaško karto in ni le cele vstopnine plačal, nego jo še preplačal. Kasneje je dama zvedela, da ta „mladi Človek" ni bil nihče drugi nego najmlajši srbski finančni minister. * Smola pasjega brivca« V Parizu Živi zelo flegmatični gospod II., ki rad svoj časopis čita na prostem. Nedavno se je usedel v mestnem parka na klop ter razgrnil svoj dnevnik. Neki koder, ki se je tam okoli podil, se je udobno stegnil zraven klopi ter začel dremati. Kmalu se pojavi Človek, ki se bavi s striženjem psev ter sede h gospoda, ki pa se ni brigal zanj. „Lep pes," je rekel čez nekaj časa barbir ter gladil psu kodrasto glavo. H. se je ozrl na psa ter rekel: „Res lep!" — „Kaj ko bi ga strigli?" — Strizite ga, ako vam dela to veselje." — Brivec si ni pustil dvakrat reči ter se je takoj spravil na delo. — »Čop na repe, ne-li?" — „Meni je vse eno." — „Okoli nog venČke?" — »Ako vam dela veselje Meni je vse eno." — In gospod je mirno nadaljeval čitanje. Končno je bila operacija končana. Koder, kateremu ni bilo pod škarjami posebno prijetno pri srcu, jo je takoj popihal brez zahvale. Brivec se je obrnil h gospodu: „Tri franke stane moj trud." — „Tri franke? Zakaj hočete, da bi vam dal tri franke?" — „Gospod, saj sem ven dar ostrigel vašega psa !" — „Mojega psa V Ali se hočete norčevati ? Kaj me brigajo kodri, ki letajo po parku!" Potem je obrnil časopis in mirno naprej Čital. * Učni tečaj za vezenje. V korist lepi in koristni vezilni umetnosti, v pospeševanje in povzdigo ženske obrti in v spodbudo ustanavljanja nove industrije priredi firma Singer & Co. del. dr. v Ljubljani ta mesec v hotelu „pri Malica" razstavo vzornih del, ki so vsa izvršena na našem najnovejšem izdelka rodovinskega Šivalnega stroja Original-Singer „Central-Bobbin". Na tej razstavi bo videti mnogo vezenin najrazličnejših J modernih vezilnih tehnik. Obenem bo takrat popolnoma brezplačen učni tečaj za vezenje. Poučevalo se bo pisano in vezenje s pentlami ter vezenje monogra-mov, madejrska, hardanžka, predorna, voile lace in dela z otlim robom in sicer na tako lahko umljiv način, da bodo učenke, Čeprav niso vezilje že po osmih dneh lahko delale samostojno. Med te čajem se bo tudi poučevalo šivanje s posebnim ozirom na aparate, pridejane šivalnemu stroju „Central-Bobbin". Prijave za vezilni pouk se sprejemajo v trgovini firme Co. delo. dr. šivalnih strojev v Ljubljani na Sv. Petra cesti štev. 4. Književnost — „Zvončelt". Vsebina 7. št. 1. Nai petelineek. Cvetko Slavin. Pesem. 2. Za kruhom. Fran Vogla r. Povest. 3. Z i ga to v Primož. Ivo Trošt. Povest s podobo. 4. Razbiti vrč. E. Gangl. Pesem s podobo. 5. Kako sem potoval v Rusijo. Fer d. L Turna. Poučni spis. 6. Odločilen lučaj. Podoba. 7. Zaklad. Andrej Rape. Povest. 8. Prvi isprehođ. E Gangl. Povest s podobo. 9. Večerno nebo. Sorin. Pesem. 10. Ptičica, aa poj mi... Žir o v. Pesem. 11. Pouk in zabava. Zastavica v podobah. G. S t u p a r. — Koliko igel porabijo ljudje na dan. — Mesto krojačev. — Koklja. F. S. Gomile k i. Uglasbena pesem. — Stara učenka. — Število mravelj v mravljišču. — Krava in vol. Ivo Trošt — Kako preiskusimo pitno vodo. — Rešitev. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. 1. ) Janez Korošec, krojač na Pšati, je kupil od tvrdke Jax šivalni stroj za 220 K pod pogojem, da ostane stroj do popolnega plačila last prodajalke. Ker je bil obdolženec slab plačnik, je poslala tvrdka svojega mehanika k njemu, da mu odvzame stroj. Korošec se je izgovarjal, da je bil zaradi bo-lezni prisiljen kolo prodati, kar pa ni bilo res. V preiskavi je priznal, da je on stroj prodal Francetu Barletu za 150 K s pravico, ako ne dobi plačila, da mu ga sme zopet odvzeti; v resnici ga je imel pa le na nekem podstrešja skritega. Obsojen je bil zaradi posku-šene goljufije na 6 tednov ječe. 2. ) Brata Peter in Miha Stražnik, posest, sina z Visokega, sta s koli v rokah pod Sukovčevim podom v Hote-mažah čakala na fante iz Tupalič, ki so o priliki neke svatbe na podu plesali. Okoli 11. are po noči se je nekaj tupaliških fantov napotilo proti doma, med njimi bratje Martin, France in Peter Kurnik. Peter Stražnik jim je za-pretil, da bodo danes Tupaličani tekli. Na pripombo Petra Kurnika, da ni povoda za to, se je takoj oglasil Peter Stražnik, kazaje na Franceta Kurnika: „prokleta kravina, ti boš prvi padel!" v tem je pa že udaril Martina, Miha Stražnik pa Franceta Kurnika. Vnel se je tepež, pri katerem se je celo streljalo in je bilo 6 fantov ranjenih. Najbolj tepen je bil France Kurnik, katerega sta se Stražnika s koli lotila; pa tudi ta dva sta jo dobro izkusila. Sodišče ju je kot provzročitelja boja obsodilo vsakega na 6 mesecev ječe. 3. ) Franc Čebulj, posestnik iz Dragomlja, je dvakrat z nožem sunil Janeza N aro beta in ga nevarno poškodoval. Obdolženec je bil nekoliko pijan ter se je z Narobetom nekaj ruvalj ker je pa Narobe stekel naprej, je to Čebulja ujezilo in slekel je suknjič, rekoč: „Čakaj, hudič, ti bom že dal!" odprl nož ter Šel nadenj. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 5.) Franc Hrovat, delavec na Jesenicah, je grozil Jožefa in Otmarju Novaka, da bo slednjega razparal in da mora obema čeva izpustiti. Drugi dan pa ko je zagledal Jožeta Novaka, je segel v Žep in se proti Cenetu Kla-riču izrazil, da se z Novakom toliko Časa ne poravnava, dokler ni tega storil, kar se je namenil. Hrovat je na Novakova jezen, ker misli, da sta mu ta dva kriva, da ni dobil pazniŠke službe. Tudi orožniku, ki ga je hotel ukleniti, se je postavil po robu ter ga z obema rokama sunil v desno ledje. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4. julija. Poslanska zbornica je po triurni debati sklenila permanenco obrtnega odseka. Seja traja še Prihodnja seja bo jutri. Dunaj 4. julija. Predsednik poslanske zbornice grof Ve t ter je sporočil načelniku domobran skega odseka, L upu ju, da ne more povabiti k odsekovi seji vojnega ministra Pitreicha, ker je mogoče pozvati h takim sejam samo ministre, ki zastopajo zgolj Cislitvansko. Pulj 3. julija. Danes je imel domobranski polk St. 5. vaje v smeri proti Vodnjanu. Vročina, ki je bila že vse te dni neznosna, je bila danes še huja, in obeutneja kakor včeraj. Vojaki, ki so imeli baje le 5 minut odmora, so cepali kakor muhe, polovica polka je obležala. Govori se, da je 5 mrtvih in okrog 50 nevarno bolnih. Pri drugem batalijnnu sta umrla 2 vojaka. Za drugi batalijon se Še ne ve. ker so distancirani po raznih trdnjavicah več ali manj oddaljenih od Pulja. Ostrava 4 julija. V tukajšnjem premogokopu se je dogodila velika eksplozija. Iz rova so že potegnili 11 mrtvecev. Najmanj 20 pa jih je še pekopanih v rovu. Budimpešta 4. julija. „Bu dapesti Hirlap" je prinesel neverjetno vest, da bodo avstrijski novinci, ki jih druga leta uvrščajo v dopolnilno rezervo, letos uvrščeni v ogrske polke, kjer nimajo rekrutov. Petrograd 4. julija. Vsi delavci v pristanišču so stopili v stavko. Ves promet je ustavljen. Iz Kronštata se poroča, da je ponoči odplula iz luke neka oklop-nica brez častnikov. Podrobnosti ni. V luki ste usidrani samo oklopnici „Imperator Aleksander II." in „Slava". Petrograd 4. julija. Mornarji so se uprli tudi na oklopnicah „Aleksander II.u in „Slava". Na „Aleksandru H." je bil ubit en častnik. Vstajo je s silo udušilo vojaštvo. Pri uporu mornarje/ v Libavi je bilo ubitih 200 ljudi. Petrograd 4 julija. Kakor se čuje, se bodo desarmirale vse vojne ladje, ki so pod poveljstvom admirala Krjugerja priplule pred Odeso in se nato, ne da bi ukrotile Potemkina, vrnile v Seba stopol. Petrograd 4. julija V Patilo vski tovarni stavka 12 000 de lavcev Tudi v drugih tovarnah miruje delo. Revolta v Kronštatu je popolnoma udušena. Odesa 4. julija. Uporna oklop-nica „Georgij Pobjedonosec** se je vdala. Od častnikov označeni vodje upora so bili brez odlaganja obešeni na jamborih. Odesa 4 julija. Nanovo osnovano mesto generalnega guvernerja Odese je imenovan gene ral Garnizov. Odesa 4. julija. Delavci so zopet jeli delati po tovarnah. 20.000 delavcev je dobilo delo v prista nišču Število v zadnjih nemirih ranjenih in ubitih oseb še ni natanko znano in se uradno razglasi šele v nekaj dneh. Konštanca 4. julija. Položaj je neizpremenjen Včeraj opoldne je zapustila oklopnica „Knjaz Po- ra aer Vi 41 temkin" pristanišče in odplul proti severu, dasi nima nikakih živil in se nahaja na krovu sarri( še deset ton premoga. Od posadk 8 0 0 mož jih je bilo pripravljeni 500, da bi se vdali, vendar pu, jt ^ manjšina ustrahovala večino, da se kapitulacija ni izvršila. N krovu ladje se nahaja 325.000 frankov v zlatu in 2000 bomb n granat. Moštvo je pisalo vsem di plomatskim zastopnikom v Kori štanci pisma, v katerih jih roti da bi posredovali v njih prilog Dotična pisma so se vročila di plomatom. Kijev 4. julija. Uradno se m roča, da je pri mobilizaciji izostal le majo Židov. Kljub temu so razširila vest, da so bili Žid j t* & „1 preje poučeni o mobilizaciji in dj so se v veliki množini odtegni, vojaški dolžnosti. Vsled tega > nastali veliki nemiri. Množica j( s sovražnimi klici proti Židom drl po mestu in demolirala gostiln in kavarne, Vec ljudi je bil ranjenih in ubitih. Konča se je vender le posrerilo napravil red in mir. Kerzon 4 julija. Na vojaška vežbališču so se uprli med vežb vojaki in navalili z bajoneti n stotnika Mirzorovskega; pt veljnik Davidov mu je prihiteli na pomoč, a tudi njega so uper niki napadli in ga nevarno ranili Kljub temu se mu je posre upornike ukrotiti. Dasi je bil ranje na petih mestih, vendar je s „hura" klici še peljal vojaštvo v vojaš nico, brznjavil o dogodku carju nato pa se mrtev zgrudil na tla. London 4. julija Po najno vejših poročilih znaša število zadnjem tednu v Odesi padlih žrte 6000 oseb. Koliko jih je bile ranjenih, se S3veda sedaj niti pri bližno ne da povedati. Pariz 4. julija Poslanec R i chard je pri razpravi glede lo čitve cerkve od države tudi pr lagal, naj se odpravijo tuđi cer k veni prazniki, kakor Vnebovzetje Božič itd. Toda zbornica je u predlog odklonila. Pariz 4. julija. Zakon o lo čitvi države od cerkve se je v loti sprejel v današnji seji s 3 41 proti 23 3 glasovom. Zbornica j-sklenila, da se imena onih poslan cev, ki so glasovali za zakon, raz glase na lepakih po vsi Francoski Pariz 4. julija. Avstrijski mi nister zunanjih zadev, grof Golu chowski, bo imel povodom sve jega bivanja v Parizu sestanek predsednikom Loubetom in m: nistrskim predsednikom R o u v i erom. Pariz 4. julija. Nizozemk ministrstvo je podalo demisijo Rusko-Japonska vojna, Berolin 4. julija Iz Ne Yorka se poroča, da so dogovci o premirju na bojišču tako napi: dovali, da upa predsednik Roc velt, da se na bojišču že v nekaj dneh sklene premirje. Gospodarstvo. — Okrajna hranilnica ii posojilnica v Škof) i Loki. mesecu juniju 1905 je 111 strani vložilo 34 499 K — h, 66 strank dvigj nilo 14533 K 19 h, 4 strankam je izplačilo posojil 4 200 K stanji hranilnih vio* 652 884 K 55 h, stanj« posojil 559 578 K 77 h, denarni promM 71266 K 90 h. — Mestna hranilnica Radovljici. V mesecu iuoi|u 190al je 254 strank vložilo 87.154 K 48 N 189 strank vzdignilo 43.564 K 79 M 31 strankam se je izplačalo posoji 18.900 K, denarni promet 326 788 li 65 h. — Mestna hranilnica Črnomlju« V I semestru se je pr mestni hranilnici v Črnomlju vloiil na hranilne knjižic* 148037 K 89 » dvignilo pa 18 634 K 06 v, stanj hranilnih vlog 129 403 K 93 v. N< hipoteke se je isplacalo 95 444 K vrnilo pa 1500 K. stanje hipoteĆnii posojil 93 944 K. Menie se je en kom p tovalo sa 22 481 K Vseh prejemki je bilo 152 764 K 12 v, vseh isdst kov pa 136 737 K 98 v. Ves densroi promet koncem junija 289 502 K 10 * Se dobi novsodI a neobhodno potrebna zobna Creme is Lzdržuje zobe čiste, bele in zdrave Umrli so v Ljubljani: Dne 28. junija: Avgust Wurzbach pl. h-aneuberg, c. kr. vladni svetnik v p., 81 let, iBreglO, Marasnius sen i lis. Dne 89. junija : Fran Avbelj, delavec, 88 |let. Kadeckega cesta 11, Marasmus senilis. Dne 1. julija: Helena Letnik, usmiljenka, |S5 let. Kadeckega cesta 11, Paralvsis cordis. Dne 2. julija: Ivan Bavdek, posestnik 57 |let. Karlovska cesta Št. 24, Carcinoma Iventriculi. Borzna poročila. I Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni karti dun. borze 3. junija J 905. Kalošbeni j>«pirjl. f| Oenw Bl&go r 1 r : r i-1 4 r 4« . *! I 4 i', wVi k11 *! ■ U1 * majeva renta . . • ■ . srebrna renta..... avstr. kronska renta . . „ zlati g . . ogrska kronska „ . . „ zlata b * * * posojilo dežele Kranjske . . posojilo mesta SpMet . „ Zadar . ros.-here. žel. pos. 1902 češka dež. banka k. e. . u „ „ ž. o. zst. pisma gal. d. hip. b. pest. kom. k. •. a. 10°/0 pr....... zast. pisma Innerat. hr. b ogrske een. dež. hr......• z. pis. ogr. hip. ban. . . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banke . prior. Trst-Poreč lok. žel. prior. doL žel. ...» n jnž. Žel. kup. !/iVi • avst. pos. za žel. p. e. . Srečk©. Srečk« od L 1860»/, . . . , , „ 1864 .... tizske ..... tem. kred. I. emisij« ■ B U. , e ogr. hip. banke srbske a frs. 100'— turške . • • • • iBisiiika srečke . . . iKreaitcs s • • • i mo moško s • • Kr&koTsk« s . . . *".-kt „ • . • lavei. rud. križa .... «P< b b jBncolfove jSi. onršk« Dc..*;ck« kom. Delnice. lJuine železnice .... ri»vne železnice . . » laTstr.-ogrske bančno delnico Avstr. kreditno banko Odrske R 8 . Živnostenake „ * • I Prt . j gok op v Mostu (Brftx) Alpmske montan .... Praške žel. in dr. dr. . . . |Bhna-Muranyi , . . , . bovljske prem. družbe . j Avstr. orožne tovr. dražbe , ješke sladkorne družbe . . Valnfte. C r. cekin ..... 2G franki....... !C marke....... Sovereigna .... Mirke........ Laiki bankovci..... Bablji......■ j Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti. Dne 4. junija 1906. Termin. „ 100 kg. K 15 80 „ 16 22 w 12-82 100 . . 16*i 2 10035 100*35 100-40 119-36 97-10 117-20 99*60 100 60 100-— 100-85 100*15 100-25 100 70 1C650 100*60 100-25 100-— 100-— 100- 76 99 90 99-60 318 — 101- 05 191 — «93 50 166- — BOS 75 303-— 268 50 103* —f 140 £0 2o*9o' 477-— 78 25 8S 25 66 65 — 35 40 64'— 74 — 637 — 85 — 671 76 »646 — 655*75 77350 246-— 654 — 625 40 2657 -646*50 274 — 572 — 167- 50 11-31 19 12 23-49 23-96 117-45 95 60 262 75 4-84 100-65 100-65 100- 60 119*66 97-30 11740 101'— 101- 60 100- — 101- 85 100-55 100-55 101*70 107-50 101*50 100- 66 10090 101- — 101*76 100 — 320-— 102 — 193-— 295 50 168 — 311 75 308 60 275 — 106 50 141 50 26 90 484 — 84 26 94 25 70- — 56 — 36 40 68 — 78 — 644*— 86 — 672 75 1656 — 656 75 774 60 246 50 S60-— 526 40 2667 — 547-50 278'— 578 — Ml"— 11-35 1914 23*66 2404 117-65 95-80 263-75 6 — 'šecica sa oktober iPšeniea „ april 1906 a oktober . l Juiy . . „ maj 1906 . oktober . BI Koruza 100 10-74 . „ 100 „ lOvea ^ oktober . . . „ 100 „ „ 11-36 Efektiv. Včeraj 10 vin., danes 10—15 vin. višje. Meteorologično poročilo. tin» nad morjem 306-2. Srednji romani tlak 726 0 mm =?! Cas = opazo-l"a vanja Istanje ! barometra v mm Tempera-1 tara v C.°j Vetrovi Nebo 3 9. Z?. 7418 £07 8r.svzhod pol. oblač. 4 7.J?j. 741 1 19 4 si. j vzhod soparno * 2. pop. 7391 314 sl.jjzah. jasno Srednja včerajšnja temperatora; 26'21 Injrmale: 193°. Padavina 2 3 mm. Zahvala. Povodom nenadomestne isgube naše srčno ljubljene nepozabne in predobre matere, gospe ANE HAFNER izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas v bolezni in smrti preblage pokojnice tolažili, naj-iskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za blagodejna tolažila v dolgi bolezni, dalje si. c. kr. orožništvu slavni požarni brambi jeseniški ter za mnogobrojne krasne vence, poklonjene dragi pokojnici, in vsem, ki so spremili drago umrlo k zadnjemu počitku. Jesenice, dne 4. julija 1906. 2126 Žalujoči ostali. 5 kron in več zaslužka na dan! VIC ARIJA". Družba pletllnlh strojev za domača delavce. Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi niš in blago prodamo mi. THOS. IX. WH1TTICK Ac Co. Trat, Via Campanile 156. 1962-a a goslilinčarjev, raap, hmmp i v Ljubljani naznanja svojim cenj. gg. članom, da je vsled odborovega sklepa na podlagi § 1 zadružnih pravil ustanovila in otvorila za svoje člane svojo lastno posredovalnico za vse v to stroko spadajoče službe. Posredovalnica se nahaja pri načelniku zadruge gosp. Tostiju na Starem trgu št. 19 in je odprta vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 9. do 11. ure dopoldne. 2121—1 T7" sredo, d.n.e 5. 5"U.lijsi v hotelu „ILIRIJA" ►MJEBT •* +»f< Društvene godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 40 vin. Se priporoča FR1C NOVAK, hotelir. 21Ž7 1 HLODI 3g Nova tovarna za lesne izdelke v Ljubljani kupuje skozi celo leto proti gotovim sledeče hlode na kubični čevelj franko državni kolodvor Ljubljana: vrsta I. Smrekove, jelkove in borove od 24 cm. debelosti naprej in dolgosti 4, b, 6, 7 in 8 metrov........ K —54 —-52 Bukove od 26 cm debelosti naprej, dolgosti m 2-20 in m 4*40 „ —'48 —*44 Hrastove od 28 cm debelosti naprej, dolgosti od 2 m naprej „ 1*— —*80 Ponudbe se sprejmejo za vsakršno Število in je iste nasloviti na 767—24 TOVARNO ZA LESNE IZDELKE Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna Šelenburgove ulice 6. Naznanilo. Na mestni realki v Idriji se bo vršilo vpisovanje učeneev v I. razred dne O. julija 1905 izjemema tu4i še IO. in II. julija t. I. oziroma dne lO, septembra 1905. U^er-ci nnj prineso s s^boi rojstni (Krutn*) list in šolsko izpričevalo. Sprejemni izpiti bodo dne 15. julija t. I. oziroma dne 16. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne. V pripravljalni razred se bodo vpisavali učenci dne 14. septembra 1905. leta. Na mestni realki v Idriji ni niti šoinne, niti vpisnine. Ravnateljstvo mestne nižje realke v Idriji, dne 3. lulija 1905. 2123—1 Naznanilo. Podpisani si dovoljuje udano objavljati, da je ^ z dnem 1. julija 1905 prevzel staroznano trgovino £. jtfahr v tjubljani, Židovske ulice z vso zalogo blaga. Vsled ugodnih kupnih cen se bodo začetkom počitnic in potovanja na deželo vsi predmeti, kot: toaletni, pisalni, potovalne potrebščine i. t« d. po jako znižanih cenah razpečavali, dokler bo kaj zaloge. — Med prevzetim blagom je tudi večja partija konjaka, pristnega jamaika-ruma, čaja ter esence za punš. K prijaznemu obisku vabi z odličnim spoštovanjem C1 m InlSrt trgom s>la|)lrl6m ,ne^lanterljskim ■ ■ijllv blagom ter akcidencul tiskarnar t Ljubljani, Glavni trg 11, fllialka Židovske ulice 4. V Ljubljani, meseca julija 1906. snt-i 2U6-2 koncert društvene godbe. Zadetek ob 7. zvečer. E mnogobrojni udeležbi vljudno vabi Vstop prost. I. KENDA. Razglas. Na c. tir. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1905/6 dne 15. julija ob 1 210. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 9. julija med 1 io 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstva ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini. Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju e. kr okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici, ali ozemlja okrajnih sodišč v Kamnika, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta V Ljubljani, dne 28. junija 1905. 2082-2 Ravnateljstvo I. državne gimnazije. Milostiva gospa! Ali ste že poizkusili izvrstne zmesi vsak dan sveže žganih raznih kav 1B83_]5 Prve ljubljanske vele pražarne za kavo? Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod Iz voznega xed.a. VeljaTen od dne 1. junija J905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m pouofil osooli rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auasee, Solnograd, čez Kleir-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri 07 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. ;unija do 10. septembra ob nedeljah ba praznikik. — Ob 7. uri 5 a zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6ez Selztha v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijiue are, Heb Fr&ncove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlai v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, JBregenc, Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak *» Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.,\ Lipsko, na Dunaj 5ez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobnt vlak v Trbiž, Beljak, Fran zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in U razreda). PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak t Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA 12 TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkt. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak Ob 7. tiri 12 m zjntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Ljub-ijana direktni voz I. in U. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, »Stevr, Pariz Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnhna, Scj^thala, Beljaka Celovca, Monako c e ga, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. un 06 on zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipakega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevtc Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA L NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešam vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoč samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA MeSani vlaki; Ob 6, uri m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 ari 10 m sve^e-Ob 9. uri 66 m ponori sam ob iedeljab r praznikih. — Srednjeevropski čas *e za 2 min pred krajevnim časom v Ljuju j 20lo : Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove, Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 23—74 Ko je bil začel Trdina v L letniku „Ljubljanskega Zvona" 1. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, je ostrmel s!ovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakrSni jih je pi-Batelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu Bvetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Banovi huzarji in Iliri" broS. 3 K, 8 poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s DoStnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke In povesti o Gorjancih. I. broS. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, 8 poštnino 3 K 4U h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo z vso opravo v Olševku na Gorenjskem se odda za poletno sezono. — Več se izve pri Fr. Juvanu, posestniku v Olševku pošta Tupaliče. 2120—1 Več iz dobrih hiš se sprejme na stanovanje in brano v Knaf lovih ulicah blizu obeh gimnazij. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2116-1 (M (M Stanovanje na Kongresnem trgu M. 13, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob a pritiklinami, se odda za avgustov ali novembrov termin. Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. Št. 21 873. 2077-2 Razpis. Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je razdeliti 400 K med petero ubogih vdov ljubljanskih. Prošnje za podelitev teh podpor je*'vlagati pri mestnem magistratu do dne 24. Julija t. I. Mag istrat dežel, stolnega mesta Ljubljane dne 24. junija 1905. Za tujce! Odda se novo napravljeno poslopje s 16 meblirauimi sobami in s kopalno sobo. Kraj je jako romanticeu, izleti na vse strani (Vrata, Peričnik, Triglav, Rožica, Kepa itd.) Posebno je pripraven ta kraj za hribolazce, ker je oddaljen samo 10 minut od postaje. Na razpolago so vozovi, vodniki kakor tudi v gostilni nov klavir. Za p. n. tujce dobra kuhinja in pijača, točna postrežba, solidne cene. Za obilen obisk se priporoča vdani Ivan Janša gostilničar (po domače Železni k) Dovje, Gorenjsko. 2071—3 5-6000 kron iščem in sicer 2000 kron takoj, ostalo v teku avgusta. 2112—2 Ponudbe z natančnimi pogoji do 8. t. m. na uprav. „Slov. Naroda" pod „Brezkonkurenćno in sigurno". Izvoščki! Vrtnarji! V predmestju je naprodaj zelo pripravna in nanovo zidana hisa z gospodarskim poslopjem (hlev za 2 glavi živine) in s 1000 m2 obdelanega vrta. Celo posestvo je visoko in gosto ograjeno. Kje — pove upravništvo nSlov. Naroda". 2094—3 se žge na čast apostoloma sv. Cirilu in Metodu v torek, dne 4. t. m. velikanski kres z nmetalnim ognjem itd. S spoštovanjem 21C7-2 A. RUS. %rr- / £-4 (jsunovijeno teta 1842. V# ČRKOSLIKdRJ4. SLIKdlU/fJ NdNSOV IN QRBOV nt1 TO, BR/IT/I EBEKL Telcton ii. 154. dobi trajnega zaslužka ob do. brern plačilu pri „Kranjski stavbni družbi" v Ljublja i, Levstikove ulice. Išče se zmožen gaterist. Prednost imajo oženj eni in oni, ki se izkažejo z dobrimi izpričevali o d« letnem službovanju. 2031-j Ponudbe je nasloviti: Tovarna za lesne izdelke v Ljubi,. Pisarna: Šelenburgove ulice štev. 6. I. nadstropje. f? Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuj« In prodaja« vae vrste rent, zastavnih pisem, pri j orite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000"-. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjava li ftukomptulo Oajs predujma na vrednostna papirja. izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečjace proti vnovčoje zapale kupone. kurznl lzgru."toi. Vinkulujo in devinkulujo vojaško ženitninsice icavcije. POT* Eskompt tu Inkuiso meni«. QLjf~ Borzna naročil«. Podružnica v SPLJETU. Denurne % log« M|»rrJ«~itit* t tekočem računa ali na vložne knjižice pr ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga. 8— Promet s čeki in nakaznicami. Nizke cene I SIfrcd FranJ^cl 1088 komanditna družba prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški štifljetni trpežni 2 i 90 kr. Bogata izbera na trakove nn k iz rjav.usnja JU Kli 100 lastnih prodajal- nih zalog Moški čevlji na trakove močni m 25 kr. Jf 41 na trakove cfj L-usnje box. 0U fvla tono lirldvcev to uradniku*. Moški čevlji na trakove, chevreau, g dyear, šivani Sili chevreau, gro- yg Izvrstna priiežnost Damski P čevlji J na trakove, eleg. in lični ?odyear, šiv. Oamski ■v in čevlji na gumbe črni 25 kr. Otroš dekliš čevlji trakove iz močnega usnja od naprej, Dobra kakovost BOtroški in I _1J g iz črnega aH rjavega usnja od naprej, i 1 i j a 1 k a: v J Zastopnica: Josiia Hsrriscli. so pomaga naših mM F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna ^z^z peči ponudijo vsako poljubno množino zarezane stresne opeke 9 »Koroški model" 1238-24 (Strangfalzziegel). IS ar ve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. — Lastniki patentov: F. P. YD)IC & Komp. in JOSIP MARZOLA. V Najllčnejše, najcenejše ln priprostejše strešno kritje. "■i"^^^"™"^^""™^™" Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno, mmmmm^avamimi■—■■ Sprejmejo se zastopniki. ~W MT Takojina In najzanesljivejša postrežba. ~*mM MT Sprejmejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*. 65 U*A