y>*t*nn» plačan« v gotovi
iMarutorsni
Cena 1 Din
Leto V. (X!!.), štev. 263 Mar bar, sreda 18. novembra 1931
———w—M———w>i ii ,>m II !■! tsmmmmmK+mmmmm*
»
JUTRA
€€
!zhai a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtnom ček. zav. v Ljubljani it. 11.409
Velja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Prava volilna aritmetika
Reci bobu bob, a popu pop!
(Srbski narodni pregovor.)
Obelodanjeni rezultati volitev dokazujejo zmago državno ideje in hkrati obsodbo razorne gonjo bivših partizanov.
Kako ogromen je njihov poraz, nam Dokaže primerjava sedanjih številk s Številčnimi podatki izza volitev leta 1927. Vzamimo za primer srez Maribor levi breg.
Leta 1927. je bilo v tem srezu volil' rtih upravičencev 21.173. Od teh jih je glasovalo za bivšo SLS 8479, a vse druge stranke so dobile skupaj 6143 glasov. Volitev se je torej takrat vzdržalo 6551 volilcev ali 30%. Ako vzamemo ta odstotek za onega, ki bi odpadel normalno tudi .sedaj, dobimo za volitve 8. novembra za ta srez sledeče številke:
Volilnih upravičencev je bilo letos 22.789. Ako odštejemo od tega normalni odpadek,' to je gori omenjenih 30%. ki znaša 6834 volilcev, ostane še 15.955 volilcev. Ker se je volilna abstinenca propagirala od zakrknjenih Predstavnikov bivše SLS, je treba smatrati 8. novembra oddane glasove *a neklerikalne. To tem bolj, ker voditelji bivše SLS smatrajo svojo stran ko še vedno — vkljub oblastvenemu razpustu vseh strank — za obstoječo in njeni bivši funkcijonarji še danes nastopajo imenom Sl.S. Ker je bilo v Srezu letos oddanih 12.297 glasov, po-nieni to porast ncklerikalnih glasov 2a okroglo 100%. Za volilce, pri katerih'je abstinenca bila zavestna, ki So torej ostali zvesti bivši SLS, ostane 3659 oseb. kar pomeni npadek za skoro 60%. Slika, ki se nam nudi na ta način je torej za bivšo SLS vsekakor porazna.
Še porazneiša je pa ta slika, ako na Podohen način primerjamo volilne rezultate z rezultati iz 1. 1927. na posameznih voliščih Vzamimo za primer-samo volišče Snod. Sv. Kungoto: 1, ]927. volilnih upravičencev 261, SLS le dobila 115. ncfalo stranke 32, vzdržalo volitev isti odstotek volilcev, kot 43%. Letos 8. novembra je bilo 285 Volilnih upravičencev, ako bi se vzdržal volitev isti odstotek volilcev. kot normalno 1,30%) ootem bi noleg 204 Volilcev, ki so letos svoje glasove oddali. za »zavestne abstinente«, torej l9 bivšo ST S zveste volilce, sploh ne °sfa1 nihče 1 In tako gre to nnnrei vse °d krain do konca. Vzamite sami !*vlnčnik v mke in računajte ocj voliš-, do volišča!
Ljudstvo je torej svoip voljo enkrat vnlUvsfi, v popolni v^bodi le pod pritiskom abstinenčnih Pronavatoriov. jacno izreklo s tem Pa turi? nhrndhn ned bh^o ST S.
^ Novi kurz v na^m državljanskem ''Vitanju preko teli dejstev ne bo mo-
•	^ jti. Prestati je treba s kravjimi opcijami in tudi podobnih poskusov
he
sme več biti.
Grandi dela nove meje
KRALJ AMERIŠKEGA ČASOPISJA HEARST O RAZGOVORIH GRANDIJA V VVASHINGTONU. - SKUPNI NASTOP U.S.A. IN ITALIJE NA RAZORO-
ŽITVENI KONFERENCI.
WASHINGTON, 18. novembra, Državni tajnik Stimson je na čast italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju priredil svečan banket, ki se ga je udeležilo veliko število članov vlade, bančnikov ter nemški in francoski poslanik.
Časopisni magnat Hearst, ki je neomejeni gospodar nad javnim mnenjem v Zedinjenih državah, je imel v radio govor, v katerem je izjavil, da sta senator Borah in zunanji minister Grandi razpravljala o poljskem koridorju in o vprašanju revizije versaillske mirovne pogodbe, pri čemur sta že določila nove meje Evrope,
Hearst je nadalje izjavil, da se je v teh razgovorih pokazala nujna potreba, da se vprašanje reparacij spoji z vprašanjem razorožitve.
Končno je Hearst, ki podpira Boraho-vo politiko, najavil skupno nastopanje Zedinjenih držav z Italijo na ženevski razorožitvenl konferenci.
LONDON, 18, novembra. Kakor poročajo iz Washingtona, je tamkajšnji državni departement poslal pariškemu in londonskemu poslaniku spomenico, ki jo je smatrati kot nekako razširjenje svoje-časnega komunikeja po razgovoru med La valom in Hooverjem. Ta spomenica vsebuje stališče ameriške vlade v vprašanju reparacij, vojnih dolgov in razorožitve. Amerika je pripravljena, črtati velik del vojnih dolgov, ako bi se Evropa izjavila zato, da se vprašanie reparacij in razorožitve vzameta kot en kompleks v razpravo.
Reke naraščajo
BEOGRAD, 18. novembra. Glasom sporočila ravnateljstva rečne plovbe je Sava v spodnjem delu močno narasla in lahko vsak hip nastopi nevarnost poplave. Mestoma je Sava že izstopila iz struge. Oblasti so ukrenile varnostne odredbe, da zmanjšajo katastrofe.
UKINJEN DEVIZNI PROMET Z AVSTRIJO.
DUNAJ, 18. novembra. Odlok jugoslo-venske vlade o obustavi deviznega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo je tukajšnje merodajne kroge presenetil. Priznava se, da so se pričakovali taki represivni koraki od strani drugih držav in ne samo od Jugoslavije. Odlok jugo-slovenske vlade je nenadoma prišel in bo imel brezdvomno težje posledice za avstrijski izvoz v Jugoslavijo, ki je bil lansko leto zaključen z aktivo 200,000 šilingov.
ANARHISTI V NEW-YORKU.
NEW-YORK. 18. novembra. Policija je odkrila anarhistično bando, ki si je nadela nalogo, da z dinamltnimi atentati stalno vznemirja luko. Anarhisti so hoteli najprej razstreliti 6 parnikov, njihovi nadalje! rušilni načrti pa so se raz-tezali še na prilično 25 ladij.
ŠPANSKI PARNIK SE POTOPIL.
BUKAREŠTA, 18. novembra. Kakor ovijajo iz Galaca, je v Črnem morju v viharju potonil šnanski 7600-tonski parnik »Carvatin«, ki je vozil žito. Ker ni bilo nobene ladje v bližini, domnevajo, da ie utonilo tudi vse moštvo.
Protifašistične bombe v Nanulju.
PARIZ, 18. novembra, »L' Ordre« poroča Iz Napulja, da so protifašisti vrgli bombo v poslovne lokale fašistov, ki ie eksplodirala in povzročila le materiielno škodo. Po eksploziji so našli na mestu listič z napisom: »Prvi onomln drunrič ho hlliše!«
NEMČIJA POOSTRILA DEVIZNE DOLOČBE.
BERLIN, 18. novembra. Državna vlada je sklenila, poostriti kontrolo nad prometom z eksportnimi devizami. Vsak izvornik mora izvoženo biago prijaviti in primerno množino deviz in valut dati državni banki na razpolago proti plačilu v markah. Kršitve teh določb bodo kaznovane z denarno globo do 300.000 mark.
Umoril ženo vpričo otroka.
DUNAJ, 18. novembra. V Badenu pri Dunaju se je izvršil včeraj zjutraj grozen zločin. Invalid Štefan Graf je iz ljubosumnosti zaklal z nožem svojo ločeno izvoljenko in se nato sam javil orožnikom. Grozen umor je gledal njen devetletni sinček, ki je iz strahu pobegnil na cesto.
Nev pravilnik o pogodbenih poštah,
Ker se je ustanova pogodbenih pošt izkazala v vsakem pogledu za zelo uspešno, je predpisal prometni minister nov pravilnik o pogodbenih poštah, s katerim se dele pogodbene pošte v štiri razrede. Prejemki pogodbenih poštarjev znašajo po novi odmeri 7400 do 24.000 T letno. Ustanova pogodbenih pošt po razredih se je obnesla in se bodo v bodoče pogodbene pošte ustanovile v vseh količkaj pomembnejših krajih- V pretek-L-p proračunskem letu so znašali dohodki pogodbenih pošt 43,9 milijonov dinarjev, tako, da je prihranila država 27.5 milijona. Ce bj pa bile vse te pogodbene pošte v državni upravi, bi morala država doplačati 15,5 milijona. Glede na to stanie so se tudi na novo odmerili preiemki, pogodbenih poštarjev. Pošte, lcl imajo letno nad 35.000 edinic, se po pravilniku pretvorijo v državne.
Darovi.
Prost, gasilnemu društvu so darovali gospod Jaklič 100 Din, gospod in gospa R a n t a 5 a 50 Din in gospa K o-k o t 40 Din, za katere zneske se poveljstvo naOskreueie zahvaiiuie,
Obenem je potrebno dvoje: prvič da se v novi skupščini res pošteno dela. tako da se bo čutilo, da smo pristopili resni in smotreni regeneraciji predvsem gospodarskega našega življenja, in drugič da se bodo možje, v kojih roke le narod z volitvami položil usodo države, zavedli dejstva, ki ga je označil predsednik Češkoslovaš-
ke F. G. Masaryk ob letošnji proslavi češkoslovaškega državnega praznika z besedami: »Danes bi moglo in moralo biti »asno. da no zadostuje pečati se s politiko kakor z. obrtjo, ampak da morata temeljiti politika in admini stracija na izobrazbi in etičnosti!«
\1. J a k o v 1 j e v i 6.
Iz Mežiške doline
Nevaren požar: Prebivalce vasi Črneče pri Dravogradu je vznemiril nevaren požar, ki je letos že peti. Okrog 20. ure zvečer je rezko zatrobil rog, znamenje, da gori. Prebivalci so hiteli iz hiš, kamor so se že podali k počitku, h graščaku g. Kirchnerju, čigar gospodarsko poslopje je bilo v dimu, močan sijaj uničujočih plamenov je razsvetljeval okolico. Na lice	mesta	je	prispelo	takoj
domače gasilno	društvo,	pozneje	tudi
dravograjsko, čigar moštvi sta se lotili takoj gašenja. — Ves trud in napor rešiti plamenov mogočen objekt, pa je ostal brezuspešen, ker je ogenj našel v gospodarskem poslopju obilo gorljivih snovi. Ogromne množine sena in slame so kar cvetele kot papir, ogenj je zavzel vedno večji obseg, padati in rušiti so se začeli stebri in tramovje — podirati streha: zato so gasilci in sosedje začeli takoj lokalizirati ognjišče	in	škropiti	okoli
stoječe objekte,	da se	ti	niso vneli od
prevelike vročine, se vrgli na reševanje orodja in živine, ki je pričela besno mukati in tuliti. Z veliko težavo se je posrečilo spraviti vso živino za piano. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal in znaša ocenjena škoda okoli Din 80.000, Le veliki požrtvovalnosti in naporu gasilcev je zahvaliti, da se požar ni razširil, kar bi postalo usodno za vso vas, i. velika požarna katastrofa bi bila neizbežna.
Ogenj je bil podtaknjen po brez.est-nem zločinstvu, kakor dosedaj vseh pet p -arov v kratkem času. Orožništvo neumorno in mrzlično vrši vsa tozadevna poizvedovanja in preiskave, vendar ni mogoče izslediti požigalca in prave sledi za njim.
Svinja je utonila v gnojni jami. Posestnik Pograc v Guštaniu ima na dvorišču napravljeno pri gnoju primitivno gnojno jamo, kamor se sceja gnojnica, in ta je obenem, kakor po navadi pri vseh kmetih, tudi greznica, nezavarovana in nepokrita. Svinja okoli 100 kg težka je brodila po dvorišču in padla z glavo naprej v jamo, v gosto godljo. Ker je jama pru.najhna (meri približno 1 m3 ploskovne po-t'!-«', se ni mogla skoba: " iz nje ter se je zadušila. Ko so jo domači našli, so še leteli po pčmoč k sosedu, a ko so svinjo potegnili iz blata, je že poginila.
Prosvetno dr." . Sokol v Dravogradu je uprizoril v nedeljo 15. t. m. v Sokolskem domu igro »Brat Martin«. Igra sama ima lepo vsebino, in je bila režija v spretnih rokah. Zasedba vjog, kakor tudi izvedba prav vseh igralcev, ki so s« potrudili podati posamezne tipe in ka* r tcrje nastopajočih oseb, je bila posrečena, in so igralci bili deležni prisrčnega aplavza s strani publike, sami pa dobili s tem moralno zadoščenje za ves trud študiranja!
»Mogočni prstan« pripravi ja za proslavo I. decembra sokolski naraščaj v Guštaniu.
Največja predavalnica na svetu,
Te dni je bila dovršena gradnja tizj-
kalnega instituta visoke tehnične šole v Berlinu, ki so jp pričeli graditi že leta 1929. Stavba je najmodernejše zidana in opremljena z vsemi potrebnimi pripravami. Celokupni stroški zidanja in opreme znašajo okoli 70 milijonov dinarjev.
V	predavalnici, ki je ena največjih na svetu, je prostora za 1000 slušateljev, Urejena je najmodernejše ter odgovarja vsem potrebam za predavanja in poizkuse. Pred dnevi je bila na slovesen način izročena svojemu namenu.
Joško Sottler, Rogaška Slatina:	-	'■*	_
Iz Posavja
O TRGATVI - VINSKI KRIZI - TUJSKEM PROMETU.
V	Savsko-Sotelskem kotu, tam nekje na 'najjužnejših obronkih Orliškega gričevja, sem prebil svoj letošnji odmor: v trgatvi, pri obiranju sadja, kožuhanju in pri opravljanju jesenskih del sploh.
Ni zaman privlačno bivanje na deželi za mestjana in nekmeta; sprememba življenja, zraka, družbe in okolice prija sama na sebi; kdor pa ljubi naravo in vse, kar mu je ohranila še zdravega jedra in prvobitnih, vedno lepih oblik, — ta mora uživati, se veseliti, da, ubrati v zanosnem akordu z vsem drugim pesem najtežje kompozicije: življenja.
Boi?u vremena je bil letošnji oktober eden izmed izvoljenih mesecev; dal nam je vedrih, solnčnih in toplih dni — mor-<£a v odškodnino za september, morda iz posebne naklonjenosti do kmeta: da pospravi plodove svojega trdega, često komaj še obrestujočega se dela...
Niso pokali letos možnarji in oznanjevali trgatev, ni bilo onega razposajenega ukanja in petja po goricah kot včasih
—	kje so tisti časi! — vse je bilo bolj tiho, resneje, a prav zato morebiti pri-STČneje; vzlic tihi rezignaciji, vzlic skrbi za bodočnost kot da je sijala iz lic beračev, brentarjev in prešarjev neka, čeprav pritajena zadovoljnost. — Z vdanostjo, ljubeznijo so spravljali ljudje plodove svojega dela; znoj, žulji, često pomanjkanj, mogoče celo beda — vse je bilo pozabljeno in ko so škripale stiskalnice in se polni?! sodčki in sodi z žlaht-
nim sokom, so se porajali novi upi — v pomlad, v boljše čase...
Če so ti upi upravičeni? Neupravičeni niso; za dežjem mora solnce priti!
Včasih — saj niti ni tako dolgo tega — vinski pridelek še ni bil pod streho in že so se vrstiili vinski kupci ali »tovorniki« po goricah Sromeljskih, Pišečkih, Bizeljskih in drugih našega divnega vinogor-ja. In še preden je primandrala Martinova gos, je bi! pridelek često že čez hrib in plan v velikih kleteh trgovcev z vinom, ali prekupcev, ali pa že pri kon-sumentih. In tako so morali zalivati gosjo pojedino z ostanki ali pa s — pe-tijotom, toda — in to je glavno — kmet-vinogradnik je bil oborožen s polno mošnjo bankovcev, ki so v sedanjih časih tako redki.
Bodi kakorkoli: Četudi naši vinogradniki smejo upati, da bo prišlo s splošno konsolidacijo in pametnejšo gospodarsko politiko v državi tudi do boljšega vin skega trga in vsaj do omiljenja velike gospodarske krize, vendar bo treba iskati za vsak slučaj tudi druge odpomo-či. Mislim na tujski promet, za katerega imajo naši kraji ob Posavju vse narav ne in druge predpogoje in ki bi mogel nositi lepe vire dohodkov — zlasti glede na bližino Zagreba. ŽaJibog se v tem oziru doslej ni ničesar storilo, tako. da bo treba skoraj celino orati — pa o tem drugih več.
Slovenskim volilcem!
Vlada je s svojim volilnim proglasom dne 2. oktobra 1931 objavila vsem Ju-goslovenom program bodoče državne, narodne in gospodarske politike. Bili smo od vsega začetka prepričani, da bodo tudi Slovenci pravilno ocenili zgodovinski trenutek novembrskih volitev in se odzvali klicu kralja in domovine k složnemu delu za izvedbo tega programa.
Zaradi tako enodušne vo’je za složno delo, kakor se je pokazala pri volitvah, smo globoko prepričani, da so za vedno pokopani vsi spori glede državnega in narodnega edinstva in da je prišla doba smotrenega socialnega in gospodarskega dela za napredek celote in vsakega ena-{opravnega dela.
Smatramo za svojo dolžnost zahvaliti se volivcem za izkazano zaupanje nam in našim sokandidatom, zavedajoč se, da so glasovi veljali bodočemu složnemu delu v smislu volilnega programa in plebiscitu za državno ureditev v duhu državnega in narodnega edinstva.
Slovenci smo se pridružili s tem plebiscitom izjavi kralja, da je treba smatrati za svojo najvišjo narodno dolžnost, čuvati narodno in državno edinstvo. Dajemo izraza neomajni veri, da je srečnejša bodočnost Slovencev nerazdružlji vo spojena z napredkom kraljevine Ju goslavije in da si le v njej lahko z aktiv nim sodeilovamem utrdimo svoj enako-
Mariborski in d n en ni drobii
Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša:
Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene železniške legitimacije leta 1927 in jim bo torej potekla petletna doba konoem tega leta, se vabijo, da jih po možnosti vrnejo do 10. decembra t. 1. finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Da pa moremo izposlovati od direkcije državnih železnic izstavitev novih železniških legitimacij, naj se prošnjam priloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice.
Železniške legitimacije pa, katerim koncem tega ieta ne bode potelda še petletna doba, naj se predlože za podaljšanje zgoraj omenjenemu uradu vsaj do konca tekočega koledarskega leta.
Pripomnimo pa, da se tekom leta 1932 vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij ne bode predlagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le skupno in največ dvakrat mesečno. Take prošnje naj se torej pravočasno vJagajo, ne pa šele tik pred dnevom, ko se legitimacije že rabijo.
Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« v Ljubljani
je na XXIV. rednem občnem zboru dne 13. novembra t. 1. izvolilo sledeči odbor: predsednik Hiter Boleslav, stud. iur.; podpredsednik I. Uršič Andrej, cand. iur.; podpredsednik II. Tomšič Anton, stud, iur.; I. tajnik Vivoda Marjan, cand. iur.; II tajnik Hrovatin Viktor, cand. phil.; III. tajnik Rutar Peter, stud. iur.; blagajnik Prosen Franc, stud. teclm.; knjižničar I. Iglič Vlado, stud. iur.; knjižničar II. Grgič Edvard, stud. phil.; gospodar Kramer Mira, stud. iur.; arhivar Miličič Peter, cand. iur.; revizorji Alujevič Brantko, abs. iur., Puc Boris, abs. iur. Murko Ivo, abs. iur.
DANES V STOLNICI KONCERT!
Ljudska univerza v Studencih
prične z rednimi predavanji v četrtek dne 19. t. m. ob 19. uri. Predavanja se bodo vršila zopet v bivši kino-dvorani pri gosp. Špureju. Ljudska univerza si je nabavila svoj lasten skioptikon. Tudi le tos se ne bo pobiralo nikake vstopnine Otrokom je dovoljen poset predavanj le v spremstvu staršev. Ta četrtek preda
 _______________ va g. šolski upravitelj Hren »O očetu
Vsi oni upokojenci in njih vdove, ki I Martina Krpana«.
Imajo bivališče v Ljubljani in še niso Nova uredba o draginjskih dokladah dr
prišli po prijave za priznanje draginjskih doklad, se tem potom ponovno opozarjajo, da to nemudoma store.
Končno vabimo vse upokojence in upokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam, v pokojninskih zadevah tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa navedejo vsaj število likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje potovanje.
DANES V STOLNICI KONCERT!
Aretacije.
V	noči na sredo je policija aretirala več razgrajačev. Med njimi tudi nekega Ludvika C. zaradi splošnega suma tatvine. V policijske zapore so spravili tudi nekega gluhonemega moškega, ki se je ves premražen potikal po mestnih ulicah.
Podporno društvo za revne učence v Mariboru
bo priredilo začetkom decembra svoj običajni božični bazar s čajanko. Prosimo vse bivše dobrotnike društva, da mu ostanek) zvesti tudi letos, v času težke gospodarske krize. Baš v tem težkem času rabijo naši ubogi mali podvojeno pomoči. Dobrotniki, potrkali bomo na vaša vrata Odprite nam!
žavnega prometnega osobja.
Na predlog finančnega ministra je predsednik ministrskega sveta predpisa uredbo o draginjskih dokladah državne ga prometnega osobja, ki se tiče osebni’ draginjskih doklad za ženo in otroke ter splošnih odredb. Po novi uredbi pripa dajo osebne doklade, če sta mož in žena v državni službi in stanujeta v istem kraju, tistemu, ki ima manjšo doklado Rodbinska doklada za ženo ne pripada, kadar živi žena ločeno od moža, ne gle de na to, ali je ločitveni proces izvršen ali ne. Dravinjska doklada za otroke iz jemno pripada tudi še po 16. letu staro sti za hčerko, ki gospodinji očetu in to do možitve ali polnoletnosti. Nova ured ba stopi v veljavo prvega prihodnjega meseca po objavi v Službenih novinah S tem dnem preneha veljati sklep mini sirskega sveta o draginjskih doklada! državnih uslužbencev z dne 22. septem bra t. 1.
Sv. Lenart v Slov. gor
Martinov večer, ki smo ga obhajali zadnjo nedel o v Sokolskem domu, je bil kljub današnjim težkim prilikam še prav dobro obiskan. Naši diletanti so igrali »Skopuha« v splošno zadovoljstvo vsega občinstva. Igralci so se potrudi1!, da je igra prav lepo uspel?
pravni položaj. V tem prepričanju ste tudi vi z veliko večino odklonili od manjšine vsiljevano abstinenco in rešili čast Slovencev.
Osvobojeni strankarskih sporov in podprti s tako sijajnim zaupanjem naroda, se bomo z vso vnemo posvetili reševanju neodložljivih gospodarskih in socialnih vprašanj. Propadanje gospodarskega blagostanja ograža kulturni > nivo našega naroda. Kriza kmetskega in delavskega ljudstva je povzročila težave pri vseh ostalih slojih in gospodarskih panogah. Zato hočemo vprašanju prinos-nosti kmetskega in delavskega kot temeljnega gospodarstva posvetiti vso pažnjo, da odtod ozdravimo celokupno našo narodno gospodarstvo.
Kakor mi obljubljamo, da bomo posvetili tem nalogam vse svoje moči in sposobnosti, tako pozivamo tudi vse volil-ce k trajnemu in živemu sodelovanju za boljšo bodočnost naše Jugoslavije.
V	Ljubljani, dne 15. nov. 1931.
Dr. Albert Kramer, Ivan Puce!', Janko Barle, Josip Benko, Anton Cerer. Alojzi! Dermelj, Karol Gajšek, Anton Hajdinjak, Anton Klinc. Albin Koman, Anton Krejči, Danijel Makar, Ivam Mohorič, Milan Mrovlje, Fran!o Pahernik, Alojzij Pavlič, Lovro Petovar, dr. Ljudevit Pivko, Ivan Prekoršek. Rasto Pustoslemšek, dr. Stane Rape, Vekoslav Špindler, Ivan Urek. dr. Bogomil Vošniak, Jakob Zemljič.
Napredovanja v železniški službi.
Z ukazom so med drugimi napredovali za viš:e kontrolorje: Alojzij Plan-tan, Ivan Kitak; za kontrolorje: Edmund Sila, Marko Zupančič, Alojzij Černač, Ciril Vrančič, Josip Hlebec, Martin Križan, Božidar Gajšek; v šesto položajno skupino za višje kontrolorje: Frančišek Janhuba, Konrad Merz, Vladimir Gomilšek, Leopold Gruden, Ivan Kaffou, Franc Stepančič, Friderik Perme in Viktor Turin.
DANES V STOLNICI KONCERT!
Sv. Lenart v Slov. gor.
Kakor smo svoJčas poročali, bi se imel vršiti pri nas telovadni-prosvetmi tečaj
za silovenjegoriško okrožje v decembru, in sicer v dneh 6.. 8. in 13. Ker pa se vrši ravno ob istih dnevih v Mariboru župni tečaj za društvene načelnike, se preloži naš tečaj na januar.
Rekordno število polid!skih prijav.
Tekom včerajšnjega dne je policija piejela 110 prijav, ki se po svoji vsebini prav nič ne razločujejo. Gre za gostilničarje, ki predrago prodajajo letošnji vinski mošt.
Samo še I dan imate priliko zasigurati si srečo potom srečk državne razredne loterije. Žrebanje se bo vršilo že 19. in 20. t. m. Le še malo srečk je na razpolago v upravi Jutra in Večernika v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Ustava pravoslavne cerkve.
Ustava srbske pravoslavne cerkve je uveljavljena s posebnim zakonom, ki ga je podpisala kraljevska vlada. Z novim zakonom je postavljena na avtonomno osnovo. Z novo ustavo se pričenja zelo pomemben čas v zgodovini srbske pra vosi!avne cerkve, ki je bila doseclaj nekaka državna cerkev.
Nesreča ne počiva.
V	splošno bolnišnico so pripeljali 40'.etnega hlapca Antona Valentinčiča iz Sv. Lovrenca na Pohorju, kateri je pri-še! po nesreči pod voz in dobil poškodbe po celem telesu. — Po polnoči se je peljal na kolesu po Radvanjski cesti tr govski pomočnik Edvar Peklar. Pade! je tako nesrečno s kolesa, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Neki pasant je sit šal njegove bolestne klice in opozoril na to stražnika. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepevali v splošno bolnico.
—	Vrtnar Josip Wal!ner se je nevarno vrezal v dlan desne roke. Pomoč so mu nudili na rešilni postaji. — Iz Šoštanja je prišel po opravkih v Maribor 761etni Ivan Pušnik, kateri se je zaradi slabosti zgrudil in se potolkel po glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Tudi lOletno učenko Anico Horvatovo iz Gubčeve ulice na Pobrežju so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico, ker ji je naenkrat posta'o slabo in je padla v nezavest.
Iz Poljčan
Novi grobovi. V Studenicah pri Poljčanah je pred dnevi nenadoma preminul delavec Kitek. Kar nesiluteno ga je zadela kap. V najlepši dobi — ni dopolnil nirt 40 let — se je ločil od tega sveta in zapustil ženo z 2 otrokoma. — V pondel'ek pa je v občini Brezje, tudi v studeniški župniji, za večno zatisnil oči krog 701etni Gašper Jurij, posestnik, ki je že nekaj časa bolehal. Tudi on zapušča ženo in več otrok. Pokopali so ga danes v sredo v Studenicah pri Sv. Luciji. Naj oba v miru počivata!
Zadnji takozvani Leopoldov sehn 16. t. m. je bil z ozirom na to, da se mora ljudstvo z marsičem preskrbeti za zimo, tako predvsem z obutvo in obleko, boljše obiskan kot običajni, ko so stojnice zevale praznote. Tako so kramarji še koHkortoliko dobro odrezali. Zato pa .is bilo slabše na živinskem trgu, kjer se je prodalo le nekaj glav živine.
Šolske miznice je odpiral... Večkrat se je ta ali oni učitelj poljčanske šole pritožil, da je našel zjutraj, ko je hotel miz-nico odpreti, isto že odprto. Seveda je pri pregledovanju tudi opazil, da mu j® ta ali ona reč zmanjkala. Na srečo je bil te dni zlikovec izsleden. Mladi »vlomi* lec« je komaj 15letni Ivan Š. iz Poljčafl* Zadeva je naznanjena orožništvu, ki mU bodo zdaj vest temeljiteje izprašali.
Internacijonalni variete spored v Veliki kavarni — restavraciji Dancingu.
Mala Nedelja.
V	nedeljo 22. novembra ob 15. uri s® v Društvenem domu vprizori narodna igra »Domen«. Vabljeni vsi k obilni udeležbi.
DANES V STOLNICI KONCERT!
DANES V STOLNICI KONCERT!
mariborsko gledališč?
REPERTOAR.
Sreda, 18. novembra. Zaprto.
Četrtek, 19. novembra ob 20. uri »Kralj na Betajnovi«. Ab. C.
Petek, 20. novembra. Zaprto.
Sobota, 21. novembra ob 20. uri »P*1' čar«. Premijera.
Nedelja, 22. novembra ob 15. uri »Zemlj3 smehljaja«. — Ob 20. uri »Slaba vest«-Ena izmed najboljših klasičnih operet je vsekakor Zellerjev »Ptičar«. Po desetletnem presledku se bo spet vprizo-rila ta opereta v marib. gledališču in bo njena letošnja premijera v soboto, 21 *• m. Pri tej opereti se druži melodijozna in izredno prisrčna muzika z zabavnim dejanjem in so ta svojstva pripomog|a opereti, da se še danes drži sveža z ne' zmanjšanimi uspehi na vseh operetnih m opernih odrih, kar je najboljši dokaz njene umetniške kvalitete. Letošn;o upnzO' ritev režira P. Rasberger, dirigira Herzog, plesne točke pa je naštudira! Harastovič. Poleg ce'otnega operettie^ ansambla bo nastopil tudi gledališki PIe ni zbor.
Izlet na Tolsti vrh orl Celiu
vili lepe, bele cerkvice in kapelice sv. Lenartu, sv. Lovrencu, sv. Mihaelu, sv.
To ni kopa, ne golica; je strm vršac,
*	tako ostrimi grebeni in prepadi, da bi vsikdar bil kaj pripraven za trdnjavo, temo da bi bilo na njegovi najvišji točki nekoliko več prostora. Tu so nagroma-dene velikanske plasti pečevitih skladov iz belega apnenca; to nagrmadenje je tako očitno, da se tudi gora, ki se dviga v najbližji bližini Tolstega vrha, kake Pol ure hoda od njega oddaljena, imenuje Grmada, in sicer Celjska*, da se ne zamenja z drugimi. Pohorski svet s svojimi dolgimi, skoro konservativnimi črtami, ki vodijo izletnika brez hudih peripetij in brez posebnih pretresljajev preko markantnejših njegovih točk, nima nič sorodnega s svetom, ki leži v pestri raznoličnosti razprostrt tu okoli. Ekspresionizem, ki je ustvaril ta svet, je vihrav, prekipevajoč naismelejših misli in načrtov, gibajoč se vedno v skokih in strmih črtah, ki vodijo v neskončne prepade in v nebotične višine, vedno nas opominjajoč eksplozivnosti gorečih vulkanov. Eden za drugim, komaj par kilometrov drug od drugega oddaljeni, se dvigajo vršaci iz temnih globin brez dna; naravnost nedostopni za človeško nogo, ako si jih ogleduje od daleč; toda po listjemehkih skritih stezicah prav lahko dostopni, čim bolj se jim bližaš.
Kadar poznojesensko solnce z dolgimi sencami obsenča vrh za vrhom, grmado za grmado, tako da se zde vsi vršaci med sabo zvezani po komaj vidnih nitih in zračnih vrveh, tedaj nastane za opazovalca, ki stoji vrh »Tovsta« (tako ga imenuje domače ljudstvo brez priimka »vrh«), neskončno lepo valovanje vseh mogočih barv, včasih v tako hudem kontrastu med sabo, kakor ga opaziš med sivo, pečevito grmado v sinji višavi in zeleno, mehko tratico globoko spodaj ob Savinji. Tudi tu siplje že jesen, prehajajoča počasi v hudo zimo, ogorele, temnordeče liste na trda, kamenita tla. Toda, če se vzpenjaš od Celjske koče (700 m v.) kakih petnajst minut navzgor, da dospeš na sijajno razgledišče Tolstega vrha, ti iz bližnjega grmovja ponovno zaduhti tako pristno planinsko, da ti že vonj sam mora takoj pričarati pred oči rdečo sliko cvetoče ciklame. Te še cveto tu; sicer bolj redko; a vedno še s prijetnim, svežim vonjem, skrivajoč se pod Vedno bolj bledečim steklovjem, ki ga je Še pustila tu Asperula odorata tu v velikem izobilju. Toda obedve cvetlici že Umirata z drugimi vred. Naravno. Leto se še ni nagnilo h koncu, a tu gori na Tolstem vrhu pri Celju se že dela vesela pomlad: iznad gozdnih tal, postlanih Vprek in vprek nepretrgoma z rumeno odejo najrazličnejšega listja, mole trpež-5id peclji črnega teloha, na Pohorju neznanega, s svojimi kurjim stopalom podobno razdeljenimi listi. Le malo je treba s palico pobrskati ob koreniki te cvetlice v listju in že se prikaže mlada cvetlica s že ukrivljenim pecljem, počasi, a neprestano prodirajoča skozi listnato ogrinjalo in prinašajoča že sedaj tu gori Veselo pomlad v pozno jesen.
Tolsti vrh pri Celju je samo 838 m visok, pa nudi tako obsežen in raznoličen razgled kot malokatera druga tako nizka gora. Ne le proti severu. V tej smeri še prevladuje idila Srednje Savinjske doline, z lepimi vasmi in cerkvicami od Rečice na Paki in Gore Oljke do slavnega Žalca; prevladuje romantika Celjskega mesta in razvalin nekdaj mogočnega gradu mogočnih celjskih grofov. Za tem odprtim svetom, ki se vzpenja polagoma na tri gozdnate gore s podolgovat mi grebeni, na Paški Kozjak, Stenico In Konjiško goro, pa leži raztegnjeno, kako,’ velikanski trup premaganega velikana, z najtemnejšimi barvami obdano,. Čr io-zeleno Pohorje, le na dveh ali treh •nistih nekoliko razsvetljeno od zasneženih gora, ležečih severno za njim gori rekje na Avstrijskem.
Na ostalih treh straneh pa silijo v sinjo ^arvo neba v neštevilnih stolpih in sfol-PiCkih, vrheh, grmadah in klečeh številki pečeviti orjaki; sama neukročena mladost, bojevitost in razposajenost: Kum, Gozdnati Malič, Mrzlica, Kamnik, Pleši-yec> Turje, odsekano Vel. Kozje, Lisca n nebroj drugih znanih, pa tudi nezna-,*h gorskih vrhov. Toda tudi ta svet že
roti človeška roka. Kjer so v srednjih
i	do 700 m visoko, zelene planine Police 3li oblj hribčki, tam so posta-
Mariji, sv. Katarini in še mnogim drugim svetnikom in svetnicam na čast.
Še više pa segajo visoko-ležeča posestva onih, kojih predniki so te božje hrame postavili. Tu na Tolstem vrhu segajo ta posestva s hišami, stajami in hlevi dr. pol vrha. Kmetska hiša, ki so jo preuredili s prav spretno roko v »Celjsko kočo«, 700 m visoko, ni najvišja med njimi; nad njo, tik pod vrhom stoje še trije kmetski domovi: Likovič, Srebot, Stopinj-šek so njih lastniki. Poleti izletnik tu lahko počiva v senci košatih črešenj, ši-rokovejnatih jablan in vitkih hrušk; jeseni dozoreva kostanj in vinska trta, da je veselje gledati kose in drozge, kako zobljejo sladke jagode.
Klop za klopjo, mizo za mizo so postavili okoli koče; celo vrtiljak za one, ki se hočejo tam vrteti, in gugalnico za one, ki so jim klopi preveč trde in preveč mirne; tudi prizidana veranda je okusna in vonj sena, shranjenega v bližnjem skednju nad hlevom, opominja izletnika, da je to planinsko zavetišče iz-rastlo iz seljaškega gorskega doma.
Tisti, ki so poti in smeri, ki vodijo iz 'Savinjske doline na Celjsko kočo, zaznamovali, so bili menda že od vsega po-četka v skrbeh, da jim predčasno ne zmanjka barvila. Hodi iz Celja skozi Breg črez Stepišnikovo, skozi Hudičev graben, črez Vipote ali iz Laškega na Celjsko kočo, povsod te bo motila pomanjkljivost markacij, ki so slabo vidne, zelo redke, zlasti na križpotih, in brez vsakega sistema, pa tudi brez vsakega okusa. Ko pa dospeš po ponovnih blodnjah konečno srečno na svoj cilj, vidiš vse živo in sveže markirano tam, kjer markacij ni več treba; pogrešaš pa kažipota z napisom, ki bi povedal, da pelje lepo zaznamovana pot preko stopnic za kočo v Celje.
Kdor pozna samo Pohorje, pa bi rad spoznal svet, kakršen je v apneniških Alpah, naj napravi izlet na Celjsko kočo. Iz Celja ali Laškega je tja povprečno
2	uri hoda. Gori gospodari spretna gospodarica, ki si je nabrala potrebnih izkušenj v Prešernovi koči na Stolu. Vsak si ogleda spotoma lahko razvaline grajskega bivališča celjskih grofov in Tabor, razvalino gradu na Gorici nad Laškim; pa tudi skoplje se še lahko v osvežujočih Rimskih ali Laških toplicah sedaj v jeseni; po leti pa v hladnih gorskih valovih bistre Savinje.	Dr. Fr. M.
Jadran v Pragi svojim češko-slovaškim gostom
V	sredo 11. novembra je priredila Jadranska straža v zvezi z Jugoslovanskim kolom v Pragi v dvorani Meštdnske Besede izredno uspeli prijateljski večer z umetniškim sporedom. Prireditev je bila pod protektoratom dr. Karla Baxe, pri-matorja glavnega mesta Prage in poslanca Adolfa Prokupka. Razen članov jugoslovanskega poslanstva in drugih naših kulturnih delavcev so se prireditve udeležili zastopniki češkoslovaške vojske, češkoslovaški kulturni delavci ter mnogi prijatelji Jadranske straže in Jugoslovanskega kola v Pragi. Posebno številna je bila udeležba naše akademske mladine. Pri umetniškem sporedu so sodelovali gospa Zdenka Zikova, operna pevka in članica državne opere v Pragi, gospod Petar Markovič, operni pevec in tamburaški zbor »Ozvčna« pod vodstvom prof. Juil. Mormana.
Gospa Zdenka Zikova je navdušila poslušalce s svojim krasnim glasom in odpela:	Lajovičevo:	»Kaj	bi le gledal«,
Hatzejevo »Imaj sunca«, in A. Dvofako-vo ari o iz opere »Dimitrij«. S prikupnim glasom je odpel Petar Markovič svoj program: Delibesovo arijo iz opere »Lak-mč«, Kačerovskega »Sigji mi draga, sigji«, Konjovičevo »Aman djevojko«, Binickove »Suzo mo;a« in »Da su men oči tvoje«. Tamburaški zbor »Ozvena« je odigral Jul. Morman: »Slavnostna predigra« in »Macedonec«, zmes jugoslovanskih pesmi, J. Zajc: »Nikola Šubič Zrinjski« in R. Kubat: »Zlatonosnd Otava«, k leertni valček. Po umetniškem sporedu je bila zabavna in na lepih darilih bo-,r;.ta tombola, nakar je jazz jugoslovanskih študentov neutrudno razvnema! pb-'oče pare do zgodnjega jutT*. Jfu^or.
ODOl
gobna pasta dnevno uporabljeno prepreči 2operno pobarvilo zob. in slab duh ust.
Sokolstva
Poziv Sokolom-smučarjem.
Dne 16. t. m. se je vršila seja smuških odsekov Sokola Maribor-matice in Župe, kateri so prisostvovali tudi zastopniki društev Studenci in Krčevine-Košaki. Opravičilo se je društvo Maribor I. Predvsem se je na seji določil program za bližajočo se zimo: Društvena tekma matice se bo vršila dne 10. januarja 19312 za vse oddelke na Klopnem vrhu, v slučaju ugodnih snežnih razmer pa v bližini Maribora. — Župna tekma bo dne 31. januarja 1932 v bližini Ribniške koče, in sicer v smaku in slalomu za člane in moški naraščaj. — Nadalje je predvidena smuška štafeta čez Pohorje, za katero pa se še ni določilo natančnega razporeda in tudi dneva ne. Župni smuški tečaj se bo vršil od 11. do 21. decembra t. 1. pri Ribniški koči. — Razen manjših izletov priredi matično društvo od 25. do 29. decembra t. 1. izlet čez Pohorje, združen s tečajem za začetnike. Iz tega je razvidno, da je naš program za tekočo sezono precej pester in zanimiv. Zato pozivamo vse smučarje-Sokole , ki še niso organizirani v svojih odsekih, da to takoj store po svojih zastopnikih v vseh oddelkih. — Zdravo!
Koliko je Slovencev Izseljencev?
Izseljeniški komisar Fink iznaša sledeče podatke o izseljencih iz Slovenije. Po vojni se je izselilo Slovencev iz naše države v Ameriko 18.000, v kontinentalne države pa nad 15.000. Računa se, da je danes v Franciji 16.000, v Nemčiji nad
30.000, na Holandskem nad 3000, v Belgiji 3000 Slovencev. Tekom zadnjih 50 iet se je iz Slovenije izselilo nad 50.000 oseb. V Severni Ameriki je danes
250.000, v Argentini 20.000, v južni Ameriki 6000, v Kanadi 6000 in y Avstraliji 2000 Slovencev.
O ženskah
Kadar si srečna v ljubezni, ne glej na
uro, da ne opaziš, kako sreča hitro beži. *
Nesrečna ljubezen — je ona, ki se če-
šče konča s poroko.
*
Or prve ljubezni se ne umre, toda zadnja gotovo ubija.
*
če njena usta rečejo »ne«, te naj ne straši, poglej ji v oči, ki često drugače govorijo.
*
Kolikokrat lahko ljubi ženska, o tem zaljubljenec nima pojma.
človeški razum je razkrinkal premnoge skrivnosti prirode, toda ženska ie v
svetu še vedno uganka.
*
Vsaki ženski je ljubši prijetni trenutek sedanjosti, kot stotinka minute njene <r:> slajše orsteHostl.
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno.
V	nedeljo, dne 22. t. m. se vrše na igrišču ISSK Maribora pokahie tekme v korist poškodbenega fonda LNP in sicer ob 13. uri ISSK Maribor :SK Svoboda in ob 14.30 SK Železničar :SK Rapid. Službujoča odbornika gg. Milosavljevič in Kemeny. Opozarjajo se moštva, da nastopijo točno ob napovedanem času.
—	Tajnic.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP.
Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor :SK Svoboda g. Bizjak; SK Železničar :SK Rapid g. Bergant.
Mariborski zlmsko-sportni podsavez, službeno.
Edinice se ponovno opozarjajo, da predlože svoje programe o prireditvah v tej sezoni najpozneje do 20. t. m., ker bi se sicer prireditev ne mogla upoštevati. Pri sestavi programa naj upoštevajo, da so dosedaj zasedeni sledeči termini: 6. I. 1932 sankaška tekma ISSK Maribora; 17. I. klubski dan; 6. in 7. II. državno prvenstvo; 14. II. podsavezno prvenstvo Pohorja; 21. II. tek na 50 km MSK; 28. II. podsavezna slalom tekma SPD Celje.
Nadalje morajo vse edinice do 20. t. m. predložiti seznam verificiranega članstva po starostni razpredelbi.
MZSP je na svoji seji dne 13. t. m. sklenil, zgraditi s finančno pomočjo mariborskih klubov v najkrajšem času primerno smuško skakalnico v bližini mesta. Ker bi bila ta skakalnica za mariborski zimski šport velepomembna, se priporoča klubom, da podsavez podpirajo na način, ki jim bo obrazložen v, posebni okrožnici.
Izredna glavna skupščina Jug. zimskošportnega saveza
bo dne 22. novembra v Ljubljani.
Primotrje in Ilirija črtana iz lahkoatletskega saveza.
Na seji upravnega odbora JLASa dne 13. t. m. sta bila iz JLAS črtana ljubljanska kluba Primorje in Ilirija, ker nista poravnala denarnih obveznosti.
Zbor nogometnih sodnikov, sekcija Ljub« Ijana.
Kazenskemu odboru so predani ss. gg. Marin, Krameršič, Nemec, Bizjak in Janežič, ker vkljub večkratnemu pozivu niso poslali zahtevanih osebnih podatkov. Imenovani se pozivajo, da v roku
3	dni javijo, zakaj se niso odzvali in da obenem pošljejo zahtevane podatke.
Mednarodne tekme Jugoslovanskega plavalnega saveza.
Dne 14. avgusta 1932 bodo na Milstat-skem jezeru mednarodne tekme med Avstrijo in Jugoslavijo v plavanju moških in v waterpolu. Waterpolo-tekma Jugoslavija :Madžarska se bo vršila 19. julija v Budimpešti. Nadalje se JPS udeleži mednarodnih tekem v Budimpešti 25. avgusta, kjer se bodo srečali plavači Češke, Poljske, Madžarske in Jugoslavije.
Tenls-odsek ISSK Maribora
poziva svoje članstvo, da dvigne svofe v klubski garderobi shranjene stvari. Od jutri naprej bo med 13. in 15. uro pro-stornik na igrišču, kateremu naj se izreče ključi od omaric.
Člani in prijatelji ISSK	Maribora
so	vljudno vabljeni na	nocojšnji	prvi
kegljaški večer zimsko-simrtnega odseka v gostilni Gajšek v, Mlinski ulici.
Lahkoatletski klubski miting SK Železničarja
bo	v soboto, dne 21. in	v	nedeljo,	dne
22.	novembra dopoldne	na	igrišču	SK
Rapida.
I. mednarodni Bridge-tumlr za prvenstvo Jugoslavije
priredi zagrebški Bridge-Cercle v dneh 2*7. do 29. novembra v prostorih Trgovskega doma, Jurišičeva ulica 1 v Zagrebu. Pri.:3ve za turnir sprejema do 26. t. m. g. Vil im pl. Marsano- Zagreb. Ga jeva
Stran 3.
STarlGorskl V E C E R S I K 'Jutra
VMariboru, dne 18. XI. 1931
Pavle Lutkar
(Pole PoppenspSIer.)
Pripovedka.
Teodor Storm. — Prevedel L. L.
Potihoma sem zlezel s klopi in obenem sem slišal, kako je stopila Lizika v dvorano.
»Brž, brž!« je vzkliknila in me potegnila po temi k stopnicam; »ni prav, da sem te pustila v hišo,« se je kesala; »no, ti si pa le imel svoj direndaj, kaj ne!«
Spomnil sem se rahlega poka v prsih tiste pokveke. »Oj, saj ni bilo nič!« Tako sem tešil samega sebe in stekel po stopnicah, skozi vrata na dvorišče in na vrt.
Toliko sem bil ugotovil: Pavliha je bil vendar samo pristna lesena lutka; ampak Lizika — kako milo in ljubeznivo je znala ščebetati in čebljati! in kako prijazno me je bila takoj popeljala k lutkam! — Kajpak, storila je to skrivaj, da oče ničesar ni vedel. Sama* je priznavala, da to ni bilo prav. Neugodna — na svojo sramoto moram to priznati — mi ta tajinstvenost ni bila. Prav nasprotno: vsa stvar je bila zame še bolj zanimiva in po licu se mi je nemara razpasel prav zadovoljen nasmešek, ko sem kolovratil med lipami in kOstaindi z vrta proti drevoredu.
A sredi prikupljivlh misli mi je slišalo notranje uho vedno iznova tisti rahli pok v prsih pokveke; kjerkoli sem bil, karkoli sem uganjal, ves dan nisem ugnal in
udušil tistega neugodnega hreščanja, ki se mi je zidaj izvijalo iz globin lastne duše.
Sedem je odbilo. Strelski dom je bil tisto noč poln do zadnjega kotička, saj je bila nedelja. Stal sem odzad, pet čevljev nad podom, na galeriji, kjer je bilo treba plačati le dva groša. Lojenice so brlele v pločevinastih svečnikih, mestni godec in njegovi tovariši so škripali na gosli; zastor je zdrknil kvišku.
Pojavila se je gotska soba z visokim svodom. Pri odprti ogromni knjigi je ždel v dolgem črnem talarju doktor Faust in je bridko tožil, da mu vsa učenost tako malo zaleže; nima več .cele suknje na sebi, dušijo ga dolgovi; tak se bo pa peklu zapisal. — »Kdo me zove?« je zagrmel grozen glas z levega svoda Faustove sobe. — »Faust, Faust, ne veruj mu!« je drobil tanek glas z desne strani. — Toda Faust se je zave ril peklenskim silam.
—	»Gorje, gorje tvoji revni duši!« Ko vzdih lahne sapice je utihnil angelov le-pet; z leve strani je zagrmel grozen gro-hot. — Tedaj je potrkalo na vrata. »Oprostite. veleučeni gospod!« Faustov strežnik Wagner je vstopil. Prosil je dovoljenja, da bi smel najeti za težje opravke v hiši pomagača, ker sam ni bil vsemu kos in se ni utegnil dovolj vztrajno učiti. »Ponudil se mi je mladenič,« je dejal, »ki mu pravijo Pavliha; zdi se mi, da je izboren dečko!« Faust je milostljivo kimnil in dejal:	»Dobro,	dobro, dragi Wagner, le
vzemite ga, rad Vam uslišim to prošnjo.«
Potem sta vkup odšla. —
»Hopsasa«, je zavpilo; in bil je tu. Skokoma je pridirjal na oder, da mu je odskakovala torba na hrbtu.
»Hvala Bogu!« sem si oddehnil; »saj je še zdrav; še vedno tako skače kakor preteklo nedeljo v gradu lepe Genovefe!« In čudno! Če sem ga predpoldne v srcu še tako zaničeval in kot revno leseno lutko preziral — s prvo njegovo besedo se mu je vrnil ves čar.
Urnih nog je šetal po sobi. »Ko bi. me zdajle videl oče,« je vzkliknil, »kako srčno bi se veselil! Po navadi mi je dejal: Pavlihec, le glej, da se bo tvoja stvar začela gibati! — Oj, zdaj se pa giblje, zdaj; čez hišo bi jo vrgel!« — Obenem se je ntakanil, da zaluči svojo torbo nebu pod oblake; in res je zletela do stropa, ker so jo potegnili z žico; toda — Pav-lihčevi lakti so bili kakor k telesu prilepljeni — zamahedralo je in zacepetalo, a niti za prst ni šlo više.
Pavlihec ni več zinil in se ni več mak-nii. — Za odrom je nastal nemir, čul se je tih in jezen šepet; vse je kazalo, da bodo igro prekinili.
Srce mi je zamiralo! Zdaj pa imaš spaka! — Rad bi bil utekel, pa me je bilo sram. Če je le ne bo radi mene še Lizika izkupila!
Tu je začel Pavlihec na odru nenadoma žalostno stokati in jadikovati. Glava mu je omahnila, roke so mu visele ko mrtve. Sluga Wagner se je spet*pojavi’ in ga je vprašal, zakaj tako ječi:
»Oh, moj zobek, moj zobek!« je javkali Pavlihec.
»Prijateljček,« je dejal Wagner, »daj, da ti pogledam malo v usta!« — Ko &■ je nato zgrabil za veliki nos in mu pogledal med čeljusti, je tudi doktor Faust zopet vstopil. »Oprostite, velemožni«, se je opravičeval VVagner, »tega mladeniča ne morem jemati v službo; takoj ga moramo odpraviti v bolnico!«
»Ali je to krčma?« se je zanimal Pavlihec.
»Ne, prijateljček,« mu je odgovoril Wagner, »to je klavnica. Tam mu bodo izrezali modrostni zob iz kože in potem bo rešen vseh bolečin.«
»Oh, vsi mučeniki in mučenice božje,« ja tarnal Pavlihec, »da mora men; revno stvarco zadeti taka nesreča! Modrostni zob, zob modrosti, pravite, gospod strežnik! Tega v moji rodbini še nihče ni gleštal! Potem bo bržkone tudi mojega pavlištva kraj?«
»I seveda,, prijateljček,« mu je pritegnil Wagner; »strežnika z modrostnim zobom prav lahko pogrešam; te stvari so le za nas učene ljudi. Toda mož ima še nečaka, ki se mi je tudi ponudil za hlapca. Nemara,« se je naklonil doktorju Faustu, »dovolite, velemožni!«
Doktor Faust je dostojanstveno okre-nil glavo.
»Storite, kar Vam je drago, moj ljubi Wagner,« je dejal; »toda ne motite me več z Vašimi malenkostmi pri učenju magije!«
(Nadaljevanje sledi.)
Stare lustre,
svetilke, figure, pisalne pribore itd., tudi polomljene, popravljamo, čistimo, moderniziramo v vseh galvaničnih barvah, cene zmerne. »Ruda«, Maribor, Frankopanova ul. 10.	5145
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko od-dam. Trdinova ulica 2, Melje. 5369
Pohištvo!
Ena tridelna omara z ogledalom, trina in kredenca in miza ter 2 karnisi poceni na prodaj. Fr. Milavec, Aleksandrova cesta 49.	5378
Postrežklnjo, rrtedo, pridno in pošteno, iščemo za dopoldne. Vprašati v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. št. 13.	5379
Sobo In kuhinjo
oddam. Stritarjeva ulica 31.
5251
Učenko
s potrebno izobrazbo takoj sprejme modna trgovina Slavko Černetič, Stolna ulica 1.	5373
Dve učenki
sprejme takoj damski krojaški salon. Vrazova ulica 6, pritličje.	5371
Rapejeva četrta čitanka
se je našla včeraj popoldne na Grajskem trgu. Lastnik jo dobi v upravi »Večernika«.	5375
Vse vrste žarnic
za mesto Maribor prodajamo! Svetilke, motorje, likalnike, inštalacijsko blago, izvršujemo vsakovrstne inštalacije in popravila ■prompt po konkurenčni ceni. Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ulica 16, tel. 2756.	2075
Sobo
s štedilnikom oddam. Sp. Radvanjski cesta 22, Nova-vas, Maribor. 5372
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	  1566
Božično darilo!
Prvovrstni koncertni klavir na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 5268
Dvosobno stanovanje,
solnčno, zaprto, v novi hiši, oddam -Vi najem. Vpraša se Smetanova 54. 5370
Poceni
MUdavževa^d^rHa
dobite v	5m
Tekstilnem bazarju!
Blago
za obleke in plašče v veliki izbiri pri
J. N. ŠoštarK-u
Maribor, Aleksandrova 13
Modne novosti
ša dame in gospode t« ziviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAŠ
SIOVINIK« ULICA
aktovke
otroški nahrbtniki
otroške nogavice
otroški Čevlji
po zelo ugodnih cenah v galanterijski trgovini
Drago Rosina
Vetrinjska ulica 26
Kupujte za Vašo ženo Kupujte za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupuite za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike Dri
Srečku Pihlarju
MARIBOR, Gosposka ul. 0. Jamčim, da boste zadovoljni!
lil S
Živi
karpi
„Vit!ngau pasme“ ščuke In lini, se dobijo dne\ino po najnižji ceni pri tvrdki
Ferd. Greiner
Maribor, Gosposka ul. 2
Opravilna številka: E IX H157/3!
Najprimernejše darilo Je
Dražbeni oklic
o»
Dne 4 januarja 1932 .dopoldne ob 10 uri bo pri podpiranem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin•'
Zemljiška knjiga: k. o. Gorica, vi. št. 343 Cenilna vrednost:	Din	3783.75
Najmanjši ponudek: —
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti prf sodišču najpozneje pri dražbcnem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražltelja, ki je ravnal v dobri veri.
V (stalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru,
Okraino sodiSfe v Mariboru odd. IX.
_______________ dne	28.10.1931.
lepo nalivno pero
Svojo veliko zalogo priporoča
KNJIQARNTISKOVNE ZADRUGE. MARIBOR, Aleksandrova cesta 13
kdaja Konzorcij .ju,ra. ,V| l^MMt predstavnik izdajatelja in “rednik: VEKOSLAV SPIND1.RR „ Maribor,Tiska	T
oiAJNK.0 DETELA v Mariboru.