SLOV ENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (Id., za pol leta 8 ffld., za četrt leta 4 cM., u jed« meiec 1 ffld.40 kr. V administraciji prejemaš velja: Za celo leto 12 (Id., sa pol leta « jld., za ietrt leta 3 gl4., la jeden meiec 1 rM. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inierate) viprejema upravnlltvo in ekapedlelja v „Katol. Tlikarni", Vodnikove oilee It. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana piama ne viprejemajo. Vredništvo jo v SemeniBkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ixvxemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. Štev. IGO. V Ljubljani, v petek 1. maja 1896. Letnik XXIV. "Vabilo na naročbo. S I. majem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ ôetrt leta 4gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca Razprava o volilni preosnovi. (Govor poslanca ¿luna v drž. zboru dne 24. aprila 1.1.) (Dalje.) Gotovo pa bi se ugovarjalo, da se mora pri razdelitvi 72 novih mandatov jemati v poštev ne samo število vsega prebivalstva, temveč število tistih moških prebivalcev, ki so dovršili 24. leto in imajo volilno pravico, in da se tudi ne sme prezreti dav-koplačevalstvo, kakor se jemlje to dvoje na tabeli I. v rubriki 8. in 9. v poštev. Z ozirom na prvi zakon, pritrjam vladi brez obotavljanja. Število poslancev se mora določiti v proporcijonalnem razmerji s številom prebivalcev, pa tudi s številom volilcev, in sicer po povprečnem številu iz obeh teh faktorjev. Pa tudi ta temeljni stavek opravičuje ravno tako kakor v prvem, tudi v drugem delu in v celoti druzega poslanca za deželo Kranjsko. Po izkaza na tabeli I. v tretji rubriki ima naša državna polo- vica 5,543.796 prebivalcev, kateri so stari nad 24 let in so poklicani k izvrševanju volilne pravice. Ce se torej 72 mandatov trdno držimo, pride 72.833 takih prebivalcev na jednega poslanca ; izmej prej obravnavanih manjših dežela izkaže to število le Istra, ostale štiri dežele, to je Solnograško, Gorica in Gradiška, Trst z okolico in Predarlsko pa ne, in morajo si, kakor sem prej z ozirom na število prebivalcev izpeljal, izpeeoditi primanjkljej od druzih večjih deželi, katere bi imele dati od svoje vsote 2-3 odstotkov. Ce se ta račun izpelje, ostanejo za število poslancev merodajne sledeče številke, in sicer za moških prebivalcev Galicijo 1,410.761 nad 24 let starih Češko 1,339.880 n m „ „ Nižje Avstrijsko 606.870 „ „ „ „ Moravsko 508.190 „ „ „ Štajersko 325.716 , „ „ Tirolsko 199.748 „ . „ „ Gornje Avstrijsko 206.802 „ „ „ Kranjsko 109.570 . B B Slezijo 120.4*7 ,, „ „ Dalmacijo 121.847 , , B Koroško 87.032 „ „ „ , Bukovino 147.688 „ „ „ „ lstrijo 74.030 „ „ „ . Na podlagi te rubrike pride izmej 72 poslancev na Galicijo.....19-3 Češko......18-4 Nižje Avstrijsko . . 8-3 Moravsko.....69 Štajersko.....4"4 Tirolsko.....27 Gornje Avstrijsko . . 2-8 Kranjsko.....1*5 Slezijo.....1-6 Dalmacijo .... 1*7 Koroško..... Bukovino..... lstrijo...... Skupaj torej 67 7 ali okroglo 11 2 1 8 poslancev, in če prištejemo še štiri manjše dežele, imamo polno število 72 poslancev. Tudi v tem štetji je torej izkazana Kranjska z 1*5 odstotkov. Ce se pa zopet le na cela števila ozremo in razdelimo še ne razdeljene ostanke mej ostale poslance dotičnih deželii, kakor smo storili prej pri številu prebivalcev, tedaj mora vsak poslanec razun prejšnjih 72.833 moških prebivalcev nad 24 let starih zastopati še: v Galiciji . . . . : 1.418 na Češkem.....1.604 „ Nžije Avstrijskem . . 3.000 „ Moravskem .... 11.865 „ Štajerskem .... 11.461 „ Tirolskem .... 27.041 „ Gor. Avstrijskem . . 30.568 , Kranjskem .... 36.737 v Sleziji.....47.614 . Dalmaciji . . , . 49.014 na Koroškem .... 14.199 v Bukovini..... 20.000 , Istriji......1.197 Po teh preračunih bi se moralo gled^ druzega mandata ozirati: v prvi vrsti na Dalmacijo, v drugi na Slezijo in že v tretji vrsti na Kranjsko, torej zopet prej kot Gornje Avstrijsko in Tirolsko gledč tretjega mandata. Do istega rezultata pridemo, če potegnemo iz doslej preračunanega odstotnega stavka o prebivalstvu in številu volilcev dvojni prorez. Za Galicijo tvori to dvoje vsoto 38-8, prorez bi bil torej 19-4; za Češko ...... 17-8 Nižje Avstrijsko . . 7-8 Moravsko.....6.8 Štajersko.....405 LISTEK« Neki svetli pojavi v zraku. V „Slovencu" z dne 25. aprila t. 1. beremo ta-le dopis iz Novega Mesta: „Danes 24. t. m. do-poludne okoli 11. ure se je videl pri nas okoli solnca velik kolobar temnosive barve. Obrobljen je bil na okoli z marvičnimi barvami. Kolobar se je polagoma razširjal in postajal vedno svetlejši. Solnce je imelo med tem nenavadno bledo svetlobo ; ozračje je bilo mirno. Vse to je trajalo nekaj nad jedno uro in se je moglo opazovati s prostim očesom". Marsikateri naših cenjenih bralcev se je pač, ko je bral te vrstice, radovedno vprašal: „Kaj neki pomenja ta čudni naravni pojav, in kako je nastal?" Mislil si je morda, da se vrše bogsigavedi kake spremembe visoko gori na nebu, v bližini solnca. V tem pa se je zelo motil. Vzrok temu pojavu je namreč iskati v našem ozračju samem, in postanek mu je skoro isti ko mavrici. Sam sicer nisem opazoval tega pojava, pač pa druzega, temu prav podobnega, dne 25. aprila t. 1. zvečer ob 1/i9. uri in sicer okoli meseca. Mirno je plaval le ta po nebnej višini in kazal svoje skoro polno lice nam Zemljanom. Nebo je bilo inače čisto, le pernati oblaki (ovčice, cirrus) so se vrstili v bližini meseca, okoli katerega se je zdajci prikazal precej širok, lepo barvan kolobar. Barve so se sicer ločile druga od druge, vendar pa niso bile čiste. Ta prizor je trajal toliko časa, dokler niso oblački zginili iz mesečeve bližine. Kolobar se je kazal le na oblačkih, tam pa, kjer teh ni bilo, je bil pretrgan. Podobno se je najbrže godilo tudi 24. aprila s solnčnim kolobarjem. Prejšno noč je deževalo, in drugi dan so se podili na nebu le še oblaki in oblački, zlasti v bližini solnca. Dopisnik sicer trdi, da je bilo ozračje mirno, ne pove pa, je-li bilo na nebu videti tudi kaj oblakov ali ne. Prikazal se je lepo barvan kolobar, in ker so se podili oblaki in oblački okoli solnca nad jedno uro, trajal je tudi pojav nad jedno uro. Tak pojav nastane na nebu večkrat, in sicer le takrat, kadar je nebo ovito v tanke, dosta prozorne oblake. Ljudstvo ga imenuje: kolobar okoli solnca ali kolobar okoli meseca, znanstveno pa se imenujejo ti kolobarji a u r e o 1 i. Podoben pojav se ti pokaže, če gori sveča v prostoru, v katerem je mnogo vodene pare, ali pa, če pogledaš svečo skozi steklo, ki je posuto s takozvanim likopodijevim praškom. Taki kolobarji okoli solnca ali meseca navadno niso popolni, marveč pretrgani. Popolno razvit kolobar se vidi v srednjej Evropi do 50 krat na leto ; v mrzlejših krajih pa mnogo večkrat. Tudi se vidijo ti pojavi okoli meseca mnogo večkrat ko okoli solnca. Iz tega pa še ne sledi, da se okoli solnca dogajajo redkeje ko okoli meseca ; solnce jih samo vsled svoje žarke svetlobe zatemni, da jih ne vidimo. Videti pa moreš tak kolobar okoli solnca, če ga opazuješ v zrcalu, ki je zadaj črno prevlečeno, ali pa v vodi, v katerej se vidi ta kolobar posebno jasen in razvit. Včasih se vidita okoli solnca ali meseca tudi dva kolobarja : jeden manjši in čistejši, in drugi večji, pa temneji in manj razvit. Prav redkokrat se vidi več kolobarjev, najčešče pa se pokaže samo jeden. Da se pojavi kolobar, je treba, kakor smo rekli, da se nahajajo okoli solnca ali meseca oblaki. Le-ti pa ne smejo biti niti preveč gosto nakopičeni, niti preveč prozorni ; kajti drugače v prvem slučaju oblak čisto zakrije solnce ali mesec, v drugem pa se kolobar niti ne pojavi. Kaki morajo biti ti oblaki, in kako na njih navstane kolobar, o tem se sodi različno. Flammarion misli, da sestoje ti oblački iz ledenih, kristalnih Tirolsko.....2-5 Gornje Avstrijsko . . 2-5 Kranjsko.....15 Slezijo......16 Dalmacijo.....1*6 Koroško.....1-05 Bukovino.....1-9 Ce pa že številke same za-se govore za drugi mandat Kranjske, je n&ša zahteva tem bolj opravičena, ker so te številke v resnici večje, kakor so zaznamovane na tabeli I. Ne sme se namreč prezreti pri deželi Kranjski posebne okoliščine, da odide v začetku zimskih mesecev vzlasti starejše moško prebivalstvo v bosedne dežele, da si tam ali s krama-rijo ali večji del z obtesavanjem lesa v širnih gozdih hrvatskih in slavonskih priskrbé vsakdanjega kruha. Ta okoliščina je vzrok, da niso 31. decembra, ko se navadno pričenja ljudsko štetje, ti ljudje doma, ker se vrnejo šele v začetku pomladi v domovino ; vsled tega se je dne 31. decembra 1890 o ljudskem štetji naštelo le 498.958 prebivalcev, dočim jih je v resnici po izkazih, katere imamo na podlagi župnijskih knjig, okolu 520.000, in iz ravno tistega vzroka po vsi pravici trdimo, da ni samo 112.146 nad 24 let starih moških prebivalcev, kakor je tukaj zaznamovano, temveč gotovo 120.000, ker večina po zimi odsotnega prebivalstva pripada tej kategoriji. Zato bi se tudi prej preračunjeni odstotni stavki zvišali, kakor je umevno, ugodno Kranjski deželi. (Konec sledi.) Državni zbor. Dunaj, 30. aprila. Pričetkom seje poslanec Dvorak in tovariši nasvetujejo, da naj se vpeljejo ognjavarne in nestrupene žveplenke iz tvarine, ki sta jo iznašla Gu-rovič in Walz. Na to se nadaljuje razprava o volilni reformi. Poročevalec dr. Götz odgovarja raznim predgovor-nikom ter priporoča § 9 a brez premembe ; izjavi se naravnost proti volilni pravici ženskih oseb, češ, ženskih naloga je v kuhinji in pri vzgoji otrok. Pri glasovanju so bili odklonjeni vsi preminjevalni predlogi. Predlog poslanca Hagenhoferja se je odklonil z 248 proti 8 glasovom; za predlog so glasovali : Bar-toli, grof Falkenhayn, Hagenhofer, Herk, Kalten-egger, Karlon, dr. Kathrein in Treuinfels. Potem se je vršila razprava o § 10 a in b. K prvi točki, ki določa, da ima 500 volilcev kmečke skupine pravico do jednega poslanca, predlaga poslanec Falkenhayn, naj velja ta določba tudi za splošni volilni razred. Predlog sta pobijala poslanca dr. Brzoradin dr. Götz ter poudarjala, da ni nikakega vzroka, da bi imeli delavci večje pravice, kot kmečki volilci. Pri glasovanju se predlog odkloHi in sprejme § 10 brez izpremembe. § 17 se vsprejme brez debate. Na to se prične razprava o § 20. glede izklju-čenja od volilne pravice. K tej točki se je oglasilo iglic, katerih osi ne stoje niti vertikalno niti horizontalno. Solnčni žarki vpadajo na te iglice, se lomijo, in prikaže se nam pojav, kakor Bmo ga opisali. Pojav pa je tem lepši in čistejši, čim pravil-neji so le-ti ledeni kristali; čim nepravilnejši pa so, tem temnejši in manj jasen je tudi kolobar. Tako Flammarion. Frauenhofer pa meni, da ni potreba, da bi oblački sestajali iz ledenih iglic, marveč da zadostujejo kapljice vodene pare. Po njegovem mnenju se pojav tako-le razlaga: Neki del ozračja, in sicer tisti, ki se nam zdi v bližini solnca, je napolnjen z vodenimi parami, zgoščenimi v kroglice. Solnčni žarki dospo do teb kroglic; vpadajoča svetloba se lomi, t. j. spremeni svojo pot, in beia solnčna svetloba se razkroji v svoje sestavne dele: v sedmero mavričnih barv, istotako kakor če prehaja skozi stekleno prizmo. Ako od kake kroglice dohaja v naše oko n. pr. rudeča barva, nam le ta dohaja tudi od vseh drugih kroglic, ki so istotako daleč od solnca oddaljene : napravi se rudeč prstan. Le-ta je navadno širok do 30 stopinj. Od kapljic, ki so 2 krat, 3 krat itd. bolj oddaljene od solnca, nam istotako dohajajo rudeči solnčni žarki, in nastane drugi, tretji itd. rudeči prstan. (Konec slčdi.) več govornikov. V sprejet je bil predlog poslanca dr. Grossa, ki zahteva, da se vojakom, ki so navezani le na začasne vaje, ob času vojne službe ne odvzame volilna pravica. Posl. Schneider je predlagal, naj se odvzame volilna pravica vsem onim, ki podkupujejo volilce ali jim na kakoršenkoli način škodujejo. Dalje zahteva tudi, naj se odreče volilna pravica vsem krščenim in nekrščenim Židom. Ta predlog, kakor tudi vsi drugi nasveti razun Grossovega so se odklonili. V nadaljni razpravi predlaga poslanec Pfeifer, naj se paragraf 26 o volilnem redu toliko spremeni, da se od dne, ko se razgrnejo na ogled volilni zapisniki, ne vrše več nobene druge poprave, nego take, ki so potrebne vsled došlih reklamacij. Posl. Hofmann-Wellenhof zahteva, da se zapiše na vse volilske izkaznice poleg številke tudi ime in stanovanje volilca, in ne samo na izkaznice volilcev izmej veleposestva. Poslednji predlog so podpirali poslanci dr. Kronawetter, dr. Schiicker in poročevalec G d t z, kateri se je pri glasovanju tudi vsprejel, padel pa je predlog poslanca Pfeiferja. Na to se debata prekine. Posl. Erb in tovariši stavijo nujni predleg, v katerem zahtevajo, naj budgetni odsek še v tem zasedanju poroča o vladni predlogi glede ureditve uradniških plač. Predlog je zadostno utemeljen in se vsprejme. Kouečno se prebero razne interpelacije in nato seja zaključi. Prihodnja seja v ponedeljek. Politični pregled. V Ljubljani, 1. maja. Rešitev dunajskega vprašanja je mej drugim zelo razburila mažarske kroge. Bazni ma-žarski listi z vso silo udrihajo po dunajski antise-mitski stranki ter njenem vodju dr. Luegerju, ki se je predrznil do skrajnosti. Nad vse jih pa jezi, da bode dr. Lueger, akoravno ne kot župan, vendar pa kot podžupan vodil vse dunajske občinske zadeve. Mesto Dunaj se bode sedaj moralo pokoriti „neznatnemu odvetniku", pravijo nadalje omenjeni listi, onemu, ki je največji nasprotnik dualistične ustave in ogerskih prvakov. — Mažarski židje so bili popolno uverjeni, da bode zmaga na njihovi strani, toda opekli so se. Antisemitska stranka, ki vztrajno nadaljuje boj proti židovski nadvladi, je dobila hvalevredno priznanje in ž njo vred tudi njeni vodja dr. Lueger. Boj, kateri se je do sedaj vspešno vršil med krščanstvom in židovstvom, se bode nadaljeval s podvojeno močjo in donesel slavno zmago stranki pravičnosti. Mažarski židje imajo toraj dovolj vzroka za jadikovanje, kajti krščanski Dunaj ne bode popreje miroval, dokler ne premaga svojega tekmeca v to- in onostranski državni polovici. Čisti dohodek severne železnice, kateri se, mesto da bi se vporabil v državne potrebe, steka v Bothschildove in njegovih tovarišev nenasitno žepe, je znašal koncem minulega leta 11,142.000 gld., od katerega so dobili židovski akcijonarji, ne da bi s prstom genili, za vsako akcijo 137 gld. 25 kr. ali 13-07 odstotkov nominalne vrednosti. Poleg tega se je povišala glavnična vrednost teh akcij od 1000 na 3400 gl., toraj se je več nego potrojila. — In kdo je prislužil te ogromne svote ? Sestradani in slabo plačani železniški služabniki in lačni rudarji v druž-binih premogovnikih v Korvinu in Ostrovi. In vkljub temu se da voditi socijalDa demokracija od židovskih oderuhov, akoravno vidi, da so ti njeni tlačitelji. Tukaj naj se pometa in išče zaslepljenosti. Židje v Avstriji. Po statističnih podatkih osrednje komisije je v Avstriji 1,141.615 Židov; od teh jih odpade na Dolenjo Avstrijo 128.784, na Zgornjo Avstrijo 1078, Solnograško 157, Štajersko 1989, Koroško 164, Kranjsko 89, Primorsko 5208, Tirolsko 737, Češko 94.479, Moravsko 45.324, Slezijo 10.042, Galicijo 780.468 (!), Bukovino 82.717 in Dalmacijo 329. Potem takem odpade na 1000 prebivalcev 47 Židov, ki pa imajo na politično-go-spodarskem polju in v časopisju več vpliva, kakor 953 domačih, delavnih kristijanov. Srbija. Razna poročila o navstali ministerski krizi so potihnula in trdi se, da se je s kraljevim posredovanjem doseglo sporazumljenje mej minister-stvom in vodji opozicije. V svrho rešitve perečega ustavnega vprašanja se namerava v najbližjem času sklicati poseben odsek 12 članov, v katerem bodo zastopane vse opozicijonalne stranke. S tem seveda Se ni izginilo veliko nasprotstvo mej vlado in strankami in je to odvisno le od vspehov nadaljnih posvetovanj v imenovanem odseku, vendar pa se to nasprotstvo kolikor možno prikriva posebno na zunaj, da se ne bi reklo, da je navstala kriza pod vplivom zunanje politike. Reforme «a Makedonijo. Nedavno objavljene in potrjene reforme za nekatere okraje v Makedoniji prebivalci niso vsprejeli s takim veseljem kakor je mislil sultan in ž njim vred tudi knez Ferdinand, ki je menil, kako bode ustregel zatiranemu ljudstvu. In temu se ne moremo čuditi, kajti reforme so reforme le po imenu in ne vstre-zajo niti najmanje ljudskim zahtevam in ne obsegajo niti polovico tega, kar je sultan obljuboval evropskim poslanikom. Vsled tega vlada velika ne-volja mej Makedonci in Bolgari in ostro napadajo turško vlado. Mesto da bi sultan s pravičnimi pre-osnovami zadušil vedno večji upor, je še bolj zanetil ogenj upora ter razburil nezadovoljno prebivalstvo. Harris o razmerah v Južni Afriki. Frank Harris, glavni urednik unionističnega „Saturday Review", ki se je pred kratkem vrnil s potovanja v južni Afriki, opisuje v zadnji številki omenjenega lista žalostne razmere v ondotnih pokrajinah in pojasnuje vzroke navedenih podatkov. Harris piše nastopno : „Položaj v južni Afriki je zelo resen in preti nam velika nevarnost, da bodo južno-atriške pokrajine za nas izgubljene, kakor so izgubili naši predniki severno Ameriko. In kdo je tega kriv ? Nihče drugi ne, nego hujskanje „Times" in angleška nestrpnost, ki so silili v to, naj se pošljejo čete v Transvaal, da pomirijo prvotno razburjenost. Ako se bode angleška vlada vedno ozirala na pisarjenje imenovanega časnika, bode Južna Afrika prav gotovo izgubljena. Anglija nima nikake pravice vtikati se v stvari, katere jo nič ne brigajo. Pogodba z leta 1884 odločno prepoveduje vsako vmešavanje Anglije v notranje razmere in Chamberlain bi moral uvideti, da preti Angliji velika nevarnost". — Angleški magnatje se boje za svoje oderuške zaveznike, katerim se na vsak način hočejo najodločneje upreti in se otresti težavnega jarma, toda za to naklonjenost jo bodo najbrž« prav dobro skupili. Dnevne novice. V Lj u bij an i, 1. maja. (1. majnik.) Danes obhajajo socijalni demo-kratje svoj delavski praznik. Tudi tiskarne po večjih mestih praznujejo in listi danes ne izidejo. V Ljubljani je 1. majnik delavni dan, kakor včeraj. In to je prav. Katoličani praznujmo od Boga določene nedelje in praznike, takrat počivajmo od telesnega dela, one dneve pa tudi posvečujmo, skrbeč za svoj duševni blagor. — Vender so pa tudi v Ljubljani socijalni demokratje imeli danes shod pri „Perlesu", kateremu je predsedoval Kordelič. Govorili so Bro-zovič o 1. majniku, o potrebi splošne volilne pravice, o svobodi zborovanja, o štrajku, prosti kolpor-taži in odpravi cenzure. — Isto je ponavljal mizar Petrič v nemškem jeziku. Brozovič ml. je govoril o osemurnem delu, Petrič zopet o ženskem vprašanju ter ob jednem povdarjal, da je na Kranjskem še slabo s socijalno demokracijo, da na to kronovino še ne morejo računati, vender da treba tudi tukaj vstrajco delati. Potem so se vsprejele resolucije glede 1. majnika, osemurnega dela, občne volilne pravice itd. Shod je bil v jedni uri končan. Vdele-žilo se ga je kakih 80 ljudij, največ železničarjev in mizarjev. — Mi obžalujemo, da se tudi pri nas ljudje tako lahkomiselno vsedajo na limanice Židom, ki so dosedaj s kapitalističnim liberalizmom ljudi slepili in drli, a ker sedaj vidijo, da se je liberalizem preživel, začeli so iBfci židje s socijalno demokracijo slepiti ljudi, ki človeka le razburja, a mu ne oskrbi vsakdanjega kruha ter mu trga iz src vero v Boga in njegovo krščansko vero. (Iz seje mestnega sveta dne 30. aprila.) Predsedoval je podžupan dr. Bleivveis, navzočih je bilo 20 odbornikov. — Predsednik je povabil navzoče, da se vdeleže duhovnega opravila za pok. cesarico Marijo Ano, ki bode 5. maja v stolnici. — Prebrala se je izjava župana P. Grasselija, v kateri naznanja, da se odpove županstvu in mestnemu udbornifitvu. Po predlogu dr. Blei-vveisa se izreče g. P. Grasseliju zahvala mestnega \ + \ sveta ta njegovo 14letno „vspešno delovanje" na županskem stolu. Podžupan dr. Bleiweis izjavi, da bode vse potrebno ukrenil glede volitve novega župana v smislu § 22 občinskega reda. Dr. Majaron stavi nujni predlog, naj bi se novim obrtnim podjetjem v Ljubljani, Šiški, Udmatu in na Glin-cah dovolile skozi pet let enake polajšave glede davkov in pristojbin, kakor so se dovolile za Trst in okolico. Hribar predlaga, naj se takoj razpiše mesto 3. mestnega inženerja. Dr. Gregorič predlaga, naj se magistratu naroči, da vse stavbinske zadeve reši do konca prihodnjega tedna ter jih odda stavbin-skemu odboru. Dr. K r i s p e r poroča o vspehu odposlanstva pri deželnem predsedstvu ter omeni, da zahteva deželni predsednik dva člana v odboru za regulacijski fond. V dopolnilo mestnega regulacijskega fonda se odpošlje deputacija k osrednji vladi na Dunaj s prošnjo za 200.000 gld. brezobrestnega in 300.000 gld. 3% posojila. -- Državna podeljena podpora ostane tudi onim hišam, ki se morajo umakniti zaradi regulacijskega načrta, ako se vsa podpora porabi za popravo ostale hiše. — Na to je prišlo na vrsto več stavbinskih stvarij in potem se je vršila tajna seja. (V pokoj) stopi župuik pri Sv. Jakobu na Savi č. g. Valentin Skul. (Za spomenik t kanonika Jerana.) Č. gospod Ivan S u š n i k , kanonik v Ljubljani, 5 gld. — C. gospod deželni poslauec Tom. K a j d i ž , dekan v Moravčah 5 gld. — Gosp. poslanec in ravnatelj Iv. Hribar „v spomin moža, ki je dobrote delil z obema rokama, duhovnika, kateremu je bilo odpuščanje najslajša pravica njegovega svetega poklica," 10 gld. (Poštni urad v Begunjah pri Cerknici ) Dne 16. maja 1896 odpre se v Begunjah pri Cerknici na Kranjskem v političnem okraji Logaškem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim uradom v Cerknici po poštohodu. * * * (Goriške novice.) Smrtna kosa je zopet vgrabila delavca iz vinograda Gospodovega. Dne 25. m. m. je umrl prečast. gosp. Štefan Pahor, kurat v Pevmi, za vnetico. Le jeden teden mu je manjkal do 85. leta. Kot duhovnik je deloval 56 let, od teh 45 let v Pevmi. Pogreba se je vdeležilo 19 redovnikov, veliko duhovnikov in duhovnjanov. Nagrobni govor je imel č. g. Golob, kurat podgorski. N. p. v m. — V Gorici je pričel izhajati nov laški časopis po trikrat na mesec pod naslovom : „L'eco del popolo", (ljudski odmev). Pisan bo v katoliškem duhu. * * * („Nada".) Že drugo leto izhaja v Sarajevu ilu-strovani list „Nada", katerega izvrstno urejuje vladni svetnik Kosta H d r m a n. To je že tretji list, katerega izdaja bosenska vlada, list, za katerega vnanjo opiavo bi se ne sramoval niti sam Pariz. — Okolu „Nade" zbirajo se najbolji hrvatski in srbski pisatelji, n. pr, Fra Grga Martic, dr. Tresic - Pavicié, dr. Lazo Kostié, Milakovic, Katalinié Jeretov, Fran Kuhač, Gjalski, bog Kapetanovié, Gjorgje Popovic in drugi. — „Nada" zares krasno združuje Hrvate in Srbe pod jedno streho, a se zelo zanima tudi za nas Slovence. — V predzadnji številki priobčila je .Nada" iz peresa Ivana Nagliča simpatičen članek o razvoju in sedanjem stanju slovenskega gledališča ter ob jednem tudi krasno sliko deželnega gledališča v Ljubljani. C. g. Simon Gregorčič priobčil je v tretji letošnji številki prekrasno pesem „Leté oblaki" v slovenskem izvirniku; sicer pa objavlja „Nada" pogosto člančiče in notice o literarnih in kulturnih odnošajih bratov Slovencev. List izhaja dvakrat na mesec in stane 6 gld. na leto. * * * (Iz Brna) 24. aprila. Dr. Stránsky je vendar enkrat dobil kar je zaslužil. Njegovi volilci so se zbrali v Tišnovu in povabili gosp. doktorja k „ra-portu". Toda kdo ni prišel ? Doktor. Račun dajati pred samimi volilci mu ni dišalo, za to se je opravičil in ponudil, da se hoče opravičiti pri ljudskem shodu dne 3. maja. Lesjak že vé zakaj. Volilcem mora govoriti stvarno, resno, ne tako pri ljudskih shodih, kjer onemogočijo razgovor najeti kričači. Volilci so nastavljeno past dobro pregledali in dali g. doktorju „ultimatum" : odloži svoja mandata, ker se ne moreš pred nami oprati, tacega „vsestranskega" ali vsaj „obojstranskega" poslanca, kakor si ti, ne maramo. —■ Že večkrat sem omenjal človekoljubje lidovih odvetnikov. Evo zopet jeden dokaz. Pri Og. Brodu je prišlo 23 občanov navskriž s župnikom iz Hrozenkova radi neke meje. Kot svojega zastopnika so si vzeli odvetnika Večero. Ta napravi zoper župnika mestu jedne 23, reci: triindvajset tožba in vzame s seboj k obravnavi še svojega kon-cipienta, da bi bili stroški večji —, pardon manjši. Zoper to se je odzval župnik, nepotrebnih stroškov ni plačal, namreč 22 tožbi in koncipienta. Gg. odvetniki pa zastonj delati ne morejo, bolje nočejo, in tako morajo tožitelji plačati sami. Naši lidovi advokatje se smejo jednačiti slavnemu Edisonu, ker iznajdejo zares ne malo iznajdeb, kako bi ljudi drli. — V Sleziji pri Vitkovicah so prišli na nov jodov vir, ki da trikrat več joda kot vsak dozdaj znani. Skoda, da ni kraj za toplice. Da ga spravijo v denar, prodajali bodo v lekarne jodovo sol. — Pokojnemu poslancu Skopaliku nameravajo zgraditi iz prostovoljnih doneskov spomenik. — Častiti bralci se spominjajo na dvoboj Žida Lustiga in nadporočnika bar. Suinija. Vojaško sodišče je obsodilo zdaj Su-inija k izgubi častniške časti, ko je moral že prej 30 dni zapora doma presediti, in da bi mu ne bilo preveč žal, zgubil je svoje častništvo tudi Lustig. Kot prostaka morda ne bota več tako urna v častnih zadevah. (Iz Prage,) 26. aprila. Kar je smatral vsak kot skrajno potrebno, se je vresničilo: za Prago in okolico se je ustanovilo ljudsko-katoliško društvo. Doslej je bila katoliška stranka privesek drugih strank, ker se je mislilo, da ni drugačna organizacija mogoča. Ta nesrečni predsodek je padel in zgodilo se je, kar bi se bilo moralo že zdavnaj zgoditi. Med glavnimi govorniki so bili dr. Burian, strgar Satorie in kapelan Simon, ki je navedel izred vrednika „Nar. L.", g. Hofice, o katerem je izpovedal, da bi se ne bil časopis vzdržal brez židovskih inseratov. Bog daj, da se ustanovi še več društev in združi v močno verigo katoliške organizacije na Češkem. — Poslanec Eim je govoril pred svojimi volilci v Cho-teboru. Iz njegovega govora se spozna, da je bila šestletna opozicija Mladočehov neumestna, da bode bolje lotiti se politike toliko črtanih Staročehov. Da ni bila njegova izjava preveč očitna, so figurirali v njegovem govoru Thun, Badeni in posebno dobra kost je bil general Succowaty. Toda kar se govori, le ostane. — S poslancem Purghartom ima mlado-češki klub veliko križev in težav. Obdolžil je rudarskega svetnika Bussa raznih nepoštenostij in sleparij, in dasi tudi se je spričala neresničnost njegove trditve, ni hotel preklicati. Busse je med tem časom umrl, a klub zahteva, da se Purkhart opraviči. Stvar preveč vpije, torej se tudi ne more potlačiti. — Paviljon Geitlerjeve gospe na narodopisni razstavi, kjer je bilo milijon krajcarjev iu se je pobiralo za šolsko matico, pojde zdaj v Budimpešto. Ta narodna gospa je dobro „špekulirala", pomnožila si je svoje premoženje za kakih 10.000 gld., ko se ji je to očitalo, je tožila vrednika Jaroša, a zgubila pravdo. Zdaj skuša si premoženje pomnožiti še pri ogerski razstavi. Eljen mladočeški - mažarski hara-fiš&gl" — Dr. Flajšhaus je zdaj dobro posvetil na učenost dr. Gebauerja, ki je trdil, da je kraljevo-dvorski rokopis podvržen. Boj o njegovi pristnosti bode hujši, kot je bil prej in izid pokaže, kako plitva je bila Gebauerjeva učenost. Fiajšhausu očitajo nehvaležnost proti svojemu nekdanjemu profesorju, da bi ga tem potom osmešili in zastrašili. — Pokojnemu Palackjmu se bode vendar jedenkrat zgradil spomenik. Za dijaiko mizo namesto venca na grob pokojnega monsign. Jerana. C. g. Jožef P r e š a, župnik v Ovsišah 5 gld. — C. gosp. Ivan S u š n i k , kanonjk v Ljubljani 5 gld. — Veleč. gosp. Andrej D r o b n i č , dekan v Smarji 10 gld. v spomin na nepozabnega prijatelja. — Notranjski gg. duhovniki: Podboj, Klemene in Sare 10 gld. v spomin nepozabnemu dijakoljubu. — C. g. župnik Jos. N a k u s v Vipavi 5 gld. — G. Fr. B o n c e 1 j , župni upravitelj v Dražgošah 2 gld. 50 kr. — C. g. Anton Zloga r, župnik v Kranjski gori 1 gld. 50 kr. — C. g. Jos. Vran k ar, kapelan v Kranjski gori 2 gld. — C. g. Janez Tavčar, župnik v Lešah 5 gld. — C. p. profesor Janez G n j e z d a 5 gld. Društva. (Akad. teh n. društvo „Triglav" v Gradcu) javlja, da priredi dne 2. maja ob V«8. uri zvečer v gostilni „zur Dreifaltigkeitss-aule« svoje prvo javno redno zborovanje. Na duevnem redu so volitve novega odbora, revizorjev in častnega soda. (Vabilo k občnemu zboru) „Pedago-giškega društva", dne 7. ma|a v Krškem v šolskem pnslopiu ob 1. uri popoludne po nastopuem vspo-redu : 1. Nagovor v spomin 150 letnice slavnega pedagoga Pestalozzija. 2. Odborovo poročilo v smislu § 27. drnštvenih pravil. 3. „Proste misli o vzgo|i." Poročevalec gosp. Flor. Rozman. 4. Ogledovanie novega relief - zemljevida krške okolice. 5. Določitev prihodnjega zborovanja. 6. Predlogi. Gosti dobro doš!i ! Po zborovanju prosta zabava v gostilni „na pošti". Odbor. Telegrami. Dunaj, 1. maja. Črnogorski knez Nikolaj je dospel včeraj sera in se podal v Heidelberg k zdravniku. Dunaj, 1. maja. Včeraj je dospela sem bolgarska kneginja s princema Borisom in Cirilom. Na kolodvoru jo je vsprejel turški poslanik. Zader, 1. maja. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za državni zbor mesto pokojnega dr. Klaiča je bil v občinah Dubrovnik in Korčula soglasno izvoljen njegov sin advokat Peter Klaic. Berolin, 1. maja. Bolgarski knez Ferdinand je dospel včeraj popoludne sem. Vsprejel ga je v cesarjevem imenu grof Kanitz z mnogimi dostojanstveniki. Pariz, i. maja. Poslanska zbornica je bila povodom včerajšnje seje natlačeno polna. Z izjavo ministerskega predsednika je bil centrum popolno zadovoljen, na skrajni levici so se pa čuli glasni ugovori. Ministerski predsednik odgovarja na interpelacije gledé sostave novega kabineta. Vname se daljša, burna debata. Konečno se ministerska izjava vsprejme z 231 proti 196 glasovom. Rim, 1. maja. Nasproti poročilom, ki krožijo posebno v Parizu, da je papež obolel, izjavlja njegov zdravnik, da se sv. Oče prav dobro počuti. — Kardinal Galimberti je nevarno zbolel. Leeds, 1. maja. Vsled eksplozije v premogovniku Micklefield je podsutih blizu 100 delavcev. Podrobnosti še niso objavljene. aliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkatarallône pasttle lekarjaPlooollJa v Ljubljani (Dunajska cesta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cen» škatljiei 25 kr., 10 škatljic gld. 2—. 124 (50-11) 4 Umrli s»: 29. aprila. Albina Elančičar, stražnikova hči, 3l/4 lets, Križevniške ulice štev. 7, haemorh po daviei. - - Anton Černe, poštnega sluge sin, 12 ur, Sv. Petra cesta 21, oslabljenje. — Emil Wagner, častnikov sin, 2 leti, Travniške ulice 2, plučni katar. 30. aprila. Viktor Lukan, nadsprevodnika sin, 5 mesecev, Eolizej, bronchitis. V hiralnici: 30. aprila. Jurij Erauland, krošnjar, 42 let, sušica možgan. Tujci. 29. aprila. Pri Hf.onu : Hegyessi, Brunner, Lôwy, Michalup z Dunaja. — Madger, Zellhôfer iz Norimberka. — Deutsch, Spriner in Ultscher iz Gradca. — Carbonaro iz Trsta. — Hôfferer in Stenitzer iz Brna. — Hubad iz Eranja. — Gedlieska it Budimpešte. Ealman iz Maribora. — Germ z Vinice. — Elgn iz Liberce. — Wutscher iz Št. Jerneja. — Piskar iz Št. Ožbalta. — Božič iz Pregrada. — Piskaček iz Linca. Pri Maliču: Huber, Bude, Geiringer, Honkis, Eisler, Leidelmeier, Hammer, Pullizer, Millier, Lehrer, Beich, Feil-huber z Dunaja. — Mayer, Bernhart iz Gradca. — Elaus is Linea. — Burger iz Hrastnika. — Gruntar iz Bibnice. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, nsplata Nr. 11, Parterre. Pri Jutnem kolodvoru: Andrejak iz Gor, Mozelja. — Wetzel z Dunaj». — Goljevšček ii Gorice. Pri bavarskem dvoru: Rossmann in Tonhauser iz Gradca. Pri avstrijskem «aru: Kronabettvogel iz Kamnika. Meteorologiôno poročilo. 5 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo * Ü . Ht > 30 9. zvečer 7284 lâ'4 1 sr. jzah. del. jasno 00 1 7. zjutraj 2. popol. 728-1 728 2 11-2 131 |sl. jvzh. sr. sever oblačno n Srednja včerajšna temperatura 15-1° in za 3-1° nad normalom. Zahvala. 336 1-1 Za mnoge dokaze srčnega sočutja, došle nam od {remnogih stranij o bolezni in o smrti naše iskreno ubljene soproge, odnosno matere, sestre, tete in svakinje, gospe Angele Bergant roj. Golob in za toli častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo najprisrčnejso zahvalo vsem prijateljem in znancem, zlasti prečastiti duhovščini domači, prečast. duhovščini iz Oerkelj, Kranja, Kokre, Olševka in Vogelj, darovalcem mnogih krasnih vencev, gg. pevcem za ganljivo žalostinke. osobiti pa onim, ki so nas v najtežjih trenutkih tešili in s tem ublažili prebritko žalost. V Št. Ju rji pri Kranji, dne 30. aprila 1896. Žalujoči soprog Aleksij Bergant in sorodniki. V najem se takoj odda lepo stanovanje v Šent-Vidu nad Ljubljano obstoječe iz treh lepih slikanih sob, kuhinje, kleti, oziroma tudi hleva. Več se poizvž pri lastniku Antonu Debeljak-u, posestniku v Šent-Vidu nad Ljubljano hiš. št. 7. S33 £—1 Ugodna prilika za nakup! Ravnokar so mi bili doposlani komisijskim potom nastopni JL x Bosendorfer, Czapka, Steizhammer, Parttart, dalje planino v orehovem lesu, črno prevlečeni. Tudi imam v zalogi vže rabljene glaso-virje, katere oddaj em po znatno znižani ceni. Določene cene razvidne so na vsakem glaso-viru posebej; vabim torej uljudno na vpogled. Ferd. Dragatin, 335 2 1 ubiralee glasovirjev v Ljubljani. Stavišča v Prulah na prodaj po 2 do 5 gld. štirijaški seženj. — Zïlasiti i-e je pri lastnici g. Ter. Povše v Ljubljani, Poljske ulice hiš. št. 7. 337 3—1 221 13-8 v najbogatejii izberi, trpežno izdelane priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch v Ljubljani, Mestni trg Ste v. 15. Iznčen trgoveo želi prevzeti v najem 320 3-3 manjšo prodajalnico ali gostilnico na deželi, oziroma sprejme službo poslovodje v kaki trgovini. Ponudbe pošiljajo naj se pod šifro „Najemnik" v Novo Vas pri Rakeku (poste restante). in iere 319 30-5 galanterijsko blago priporoča po izredno nizkih cenah FE. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle). Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna4 T Ljubljani. Trnkoczyja ustna voda steklenica 50 kr., Trnkdczyja prašek za zobe škatljica 30 kr., kakor tudi 246 6 vse medioinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, speoijalitete itd., dietična sredstva, homeo-patična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani lekarniške tvrdke: Ubald pl. Trnkôczy, L]Éljia, Viktor pl. Trnkôczy, Maj, Dr. Oton pl. Trnkôczy, Dfllj Julij pl. Trnkôczy, Mj, J Vendelin pl. Trnkôczy, Pošiljatev z obratno pošto. t Zaradi oddaje zidarskega dela pri zvišanji šolskega poslopja v Zagorji na Pivki se bo vršila dpa žlba v četrtek, dn6 7. maja t. 1., ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju. Mojsterska dela so preračunjena na 2800 gld. — Dotičnik, ki delo prevzame, mora 5% ni vadij vložiti. Krajni šolski svet v Zagorji na Pivki, dn6 27. aprila 1896. 331 3—2 _Frančišek Groznik, prvomestnik. S1