SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 40-LETNICI SLOVENSKEGA SOKOLSTVA
Svoboda - sreča -Tito
V veliki dvorani gospodarskega razstavišča je bila v ponedeljek, 11. decembra slavnostna akademija, ki so jo v počastitev uveljavitve napredne sokolske misli pred štiridesetimi leti pripravila slovenska društva TVD Partizan. Slavnostni govornik, ki je v svojem uvodnem govoru po igranju himne orisal dogodke leta 1938 na Taboru v Ljubljani in sploh pomen Sokolov, ki so se takrat povezali z drugimi naprednimi gibanji v Sloveniji, je bil predsednik zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ Zoran Polič.
Spored slavnosthe akademije, pri kateri je največ točk prispeval TVD Partizan Narodni dom iz Ljubljane, je bil razdeljen na tri dele, kakor imajo približno razdeljeno vadbo vsa društva Partizan. Prvih pet točk je bilo namenjenih množičnim oblikam vadbe in že prva točka je pritegnila gledalce, ko je 40 pionirjev iz osmih društev Partizan prikazalo najrazličnejše oblike vadbe od akrobatskih skokov na prožni ponjavi in elementov akrobatike, skratka vse tisto, kar pionirji najraje delajo. Že sam naslov pionirska vsestranost pove, da gibanja in pestrosti v vaji ni manjkalo.
Zanimiva je bila tudi tretja točka, ko je 85 mladink in članic prikazalo kopico živahnih razvedrilnih vaj, ki so bile povezane z modernimi oblikami in plesom. Vsekakor je gledalce pritegnila tudi točka pozdrav Titu, ki jo je dvanajst deklet in štirje fantje predstavilo ob dnevu mladosti v Beogradu. Naše velike simbole svoboda - sreča - Tito pa so s kolebnicami, žogami, kiji in trakovi predstavila dekleta TVD Partizan Tabor in osnovne šole Karel Destovnik Kajuh.
Drugi del sporeda na tekmovalnih orodjih so predstavile telovadke Zelene jame in Novega mesta ter fantje iz Trnovega in Maribora. Posebej velja omeniti peterico pripadnikov JLA, ki so prikazali, kaj so Sokoli delali pred vojno. Avtor vaje je Zoran Polič, prvič je bila izvedena pred štiridesetimi leti, vendar trener Boris Gregorka meni, da so fantje izvedli vajo bolje, kot oni sami pred štiridesetimi leti.
Premalo je prostora, da bi opisali vse nastope, s katerimi je mladina počastila dogodke pred štiridesetimi leti, vsekakor pa se je marsikateremu nekdanjemu članu Sokola utrnila solza, ko je v mislih oživljal spomine na nekdanje čase in z otožnostjo so se vsi spomnili tistih težkih, pa vendarle lepih dni slovenske zgodovine.
M. V.