Štev. 178.	F	Ljubljani,	v	petek,	7. avgusta 1942-XX.	Leto	VII.
Izključna pooblašfenka ra oglaševanje italijanskega In tnjega | Urednlitvo Id opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. 1 Concessionarla escloslva pef la pabblldtd dl provenienca italiana izvora: Unione Pubblicitd italiana S. A-. Milana	1	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva 6. Lubiana. 1	ed	eaterai	IJntone	Pubblicitd	Italiana	ti	A.	Milana
SpeflMone la abbonament« postale
Poštnina plačana v gotovini
Zmagovito letalsko udejstvovanje v Egiptu in nad Malto
Vojno poročilo št. 8Q0 — 100. zmaga 51. letalskega roja
Železniška zveza med Azovskim in Kaspiškim morjem pretrgana
Nemci zasedli železniško križišče Tihorjeck — Boji v kolenu Dona, pri Rževu in pri Volhovu — Angleški napadi na porenska industrijska mesta
Hitlerjev f/lavni stan, 7. avg. s. Nemško vrhovno poveljstvo ie dalo včeraj naslednje uradno vojno poročilo:
V	kavkaški pokrajini je bilo zavzeto že- . lezniško križišče Tihorjeck in železniška proga severozahodno od mesta dosežena na dolgi črti. Nagli oddelki pehotnih divizij so nadaljevali z napredovanjem proti jugu. Oddelki uničevalnih letal podpirajo v visokem in nizkem letu nastope oklepnih oddelkov ter razširjajo mostišča onstran Kubana.
Južno od Vorošilovska so nagli oddelki
List pripominja, da je obupne poskuse, ki jih je izvedel sovražnik s stotinami tankov med 17. in 19. julijem in potem znova 23. julija ter povsod ob obali skušal sebi utreti pot, treba smatrati za spodletele ne samo zato, ker njihova brezuepešnost pomeni enega največjih italijansko-neniških uspehov, uspeh, ki ga je mogoče primerjata z zmago pri Acromi ali z zavzetjem Tobruka, temveč tudi zato, ker so bili v resnici poskus ofenzive, katero je, potem ko je spodletela, London skušal prikazati kot nedelavnost.
Uradno vojno poročilo štev. 800 pravi:
_ Na egiptovskem bojišču so italijanski in nemški letalski oddelki ob ponovnih nastopih v nizkem poletu napadli nasprotnikove oddelke in Postojanko ter v boju sestrelili 6 angleških letal.
Sovražnikovi poleti na Tobruk in Marso Mariih so povzročili nekaj škode. Eno angleško letalo 1® bilo uničeno.
Med nastopi na Malti je naš lovski oddelek, l1 je spremljal bombnike, povzročil angleškemu letalstvu izgube dveh letal vrste »Spitfire«, neko drugo angleško letalo pa je bilo deležno iste usode i v dvoboju z nemškimi lovci.
Angleška letala so poskusila z napadom na naš konvoj na srednjem delu Sredozemskega morja. Protiletalski topovi s spremljevalnih edinic so zadeli eno letalo, ki je treščilo v morje. Konvoj ni imel posebne škode.
Eno naše letalo se ni vrnilo s sv6je vojne naloge na vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Pripomba k uradnemu vojnemu poročilu štev.
800:
Pri nastopu nad Malto, ki ga omenja včerajšnje uradno vojno poročilo, so igrali prvo vlogo hrabri lovci 51. roja ter 2. skupina, ki so v trdem boju zoper čez vse utrjeno sovražnikovo oporišče na teni operativnem nebu dosegli svojo 100. zmago.
pobude v svoje roke, še manj pa doseči kak učinkovat uspeh. Tudi v tem razdobju so se Italijani in Nemci izkazali za močnejše im gibčne jše kot pa sovražnik.«
nemškem tisku
preprečevali napade sovjetskih ladij na nemško in romunsko zaledje ter potopili več nasprotnikovih ladij. List piše med drugim: »Briljantni uspeh, ki so ga dosegli italijanski motorni proti-podmorniški čolni s tem, da so potopili križarko »Rdeči Krim«, obrača pozornost na pomorski položaj na Črnem morju, na čigar obalah se te dni bijejo odločilni boji. Po zavzetju ukrajinskih pristanišč in Sebastopola ostajajo sovjetski mornarici na razpolago samo še pristanišča ob kavkaški obali, v katerih ni mogoče popravljati večjih Ujdij, čeprav so v teh pristaniščih delno urejene naprave. Sovražnikovo brodovje, kii spričo vojaških nastopov na suhem mora gledati, kako padajo drugo za drugim razna oporišča, skuša izvesti nekaj nastopov ob krimskih obalah.«
Svoja izvajanja pa omenjeni list končuje s pripombo, da spričo uspehov romunskega, nemškega in italijanskega ladjevja črnomorska mornarica, ki je v Moskvi uživala sloves izbranega revolucionarnega orodja, začenja čutiti, da je položaj na črnomorskem odseku pred bistveno spremembo.
38 novih sovjetskih generalov imenovanih
Rim, 7. avgusta, s. Imenovanih je bilo 38 novih ruskih generalov, katerih imena prinaša »Pravda«.
I Da je med Sovjeti vojaška in politična kriza, je dokaz dejstvo, da se niti »Pravda« ne obotavlja poudarjati, da bi kazalo spremeniti poveljnike. Kadar so poveljniki tepeni, nastopa nepretrgano laže ali težje vprašanje, kako dobiti drugih, ki jih Stalin in njegovi smatrajo za pripravnejše, da rešijo boljševiške armade pred grozečo usodo. Zaradi tega torej ni brez pomena, če najuglednejši list sovjetske vlade prinaša seznam novih vojaških poveljnikov, ki so jih v naglici imenovali celih 38, da bi rešili boljševizem spričo vdirajočega pritiska osnih sil.
Vesti 7. avgusta
Novi tarski vladi je v zbornici dalo zaupnico 391 poslancev.
Japonske oblasti so otok Javo razdelile na ozemlja in pokrajine. Ozemlji sta^Surabaja Djokjakarta, ostali del Jave pa je razdeljen na 17 pokrajin.
Na smrt je bil obsojen uradnik neke berlinske špedicijske tvrdke, ker si je prilastil raznega blaga in perila v vrednosti 40.000 mark. Štirje njegovi sokrivci pa so bili obsojeni na strogi zapor od 2 do 8 let. Portugalskemu vojnemu ministrstvu je bil na vladni seji odobren dodatni kredit 250 in pol milijona escudov. Od tega je namenjeno % milijonov za modernejšo opravo portugalske vojske, 154 milijonov pa za druge potrebščine.
Zagrebška vlada je objavila zakonski odlok, s
katerim se uvajajo novi načini zn pobijanje zločinov naperjenih proti državi. Po tem odloku lahko svojce oseb. ki same ali v zvezi z oboroženimi skupinami ogražajo javni red, lahko pošljejo za dobo 6 mese cev do treh let na prisilno bivanje v taborišča. Lahko pa se jim zaseže vse premoženje. Za svojce bodo smatrali ženo, starše, otroke, brate in sestre takih oseb.
Načelnik ameriškega letalstva je sporočil da bo 20 % tovarn, ki izdelujejo bombnike z več motorji, moralo odslej izdelovati samo velika letala za prevoz čez morje. Z njimi bodo pošiljali potrebno preskrbo ameriškemu vojaškemu zboru v Angliji. Ta sklep dokazuje, da Angliji in Ameriki manjka ladij in da je plovba po morju ta radi osnih podmornic vedno nevarnejša.
Na seji albanske vlade so pooblastili notranjega ministra, da takoj zbriše vsa slovanska imena* ki jih je bivša jugoslovanska vladavina dajala svojim albanskim podanikom. Isto velja za krajevna in splošna zemljepisna imena, da se za vedno izbrišejo spomini na zoprno sužnoet, iz katere je bilo Kosovo končno in za vselej odrešeno.
med svo jim napredovan jem čez Kuban pretrgali važno železniško zvezo med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom. Severno od Sala napad nemških in romunskih čet dobro napreduje. K uspehom na tem predelu so hrabro pripomogli romunski oddelki.
V	velikem kolenu Dona je bilo uničenih 25 sovražnikovih oklepnih voz in so bili odbiti sovjetski protinapadi.
Preteklo noč je letalstvo nadaljevalo z napadi na železniške naprave in postaje v sovjetskem zaledju.
Na predelu pri Rževu se hudi boji nadaljujejo severno od mesta. Sovjeti so med svojimi brezuspešnimi napadi izgubili 28 oklepnih voz.
Po Volhovu je prav tako spodletel sovražnikov napad, ki so ga podpirali oklepni vozovi.
Na vzhodnem bojišču je bilo včeraj sestreljenih 108 sovražnikovih letal.
6 nemških letal se ni vrnilo.
Po poletih, ki jih je včeraj izvedlo nekaj angleških letal na zahodno Nemčijo, je angleško letalstvo preteklo noč naredilo nove napade na porensko-westfalsko industrijsko pokrajino, ne da bi bilo povzročilo škodo na vojaških ciljih. Skoda povzročena po stanovanjskih predelih nekaterih mest je zelo majhna. Nočni lovci so sestrelili 5 angleških bombnikov. Nemško letalstvo je včeraj in preteklo noč z bombami velikih mer in iz nizkega leta bombardiralo vojaško važne naprave na južni in vzhodni angleški obali.
Nemška izdaja Mussolinijeve knjige »Govorim z Brunom«
Berlin, 7. avgusta, s. »Volkischer Beobachter« prinaša oceno o nemški izdaji knjige Benita Mussolinija »Govorim z Brunom«. Prevod je bil objavljen zdaj in ga je Duce posvetil sirotam nemških padlih letalcev. Maršal Goering je za nemško izdajo napisal navdušen uvod, v katerem med drugim pravi, da sta »v Brunu Mussoliniju Duce in z Ducejem Italija izgubila veliko upanje, saj je bil Bruno mlad, pa so njegove letalske zasluge v vojni in v miru bile že tako bleščeče«. Uvod se končuje s stavkom: »S tem, da je Duce s tovariško in nadvse prisrčno mislijo nemško izdajo knjige posvetil sirotam padlih letalcev, omogoče po ustanovi »Bruno Mussolini« vedno večje duhovno združevanje med prijateljskim in zavezniškim narodom Italije in Nemčije«. Ocena, ki jo je glasilo hitlerjevske stranke priobčilo o knjigi, posebno povelU čuje njeno moralno in duhovno veljavQ, objavlja iz nje dolge odstavke ter jo označuje za »spomenik srca«.
Junaška smrt italijanskega letalskega častnika
Nekje na objišču, 6.-avg. AS. Pri plemenitem, toda brezuspešnem poskusu podpolkovnika Quaran-tottija, poveljnika nekega lovskega krdela, pomagati nekemu svojemu vojaku na bojišču, je neki »Spittfire« napadel in sestrelil letalo, ki se ni več vrnilo. Podpolkovnik Quarantotti se je, čeprav je bil še zelo mlad, udeležil prvih vojnih poletov v Abe-siniji s krdelom bombnikov in se je junaško udeležil večjih bitk-pri Enderta, Sciru in Asciangi do zmage v Afriki. Po Afriki se je Quarantotti udeležil vojne v Španiji. Na nekem legionarskem letališču na Balearih je bil v njihovem bombniškem krdelu ter ae udeležil sijajnih nastopov, ki so v kratkem spremenili barcelonsko pristanišče v grobišče ladij in kup razvalin. V tej svetovni vojni se je najprej udležil bombnih napadov na Gibraltar, pozneje mu je bila zaupana skupina lovcev, ki so jo sestavljala nova letala vrste »Re 2001«. Njegovi piloti so ga ljubili. V njegovi skupini je vladalo zaupanje, disciplina in navdušenje. Qua-rantottijevi piloti so nastopali na zased polnem nebu nad Malto. Lovili so sovražnika, ga prestrezali in spremljali bombnike. Sestrelili so na desetine sovražnih letal. Quarantotti je bil tehnično popoln pilot, letalec poln duha, volje in sposobnosti. Rojen je bil v Napoliju 1. 1910., odlikovan s štirimi srebrnimi kolajnami za vojne zasluge, z eno bronasto kolajno za letalske zasluge in všita sta mi' bila dva znaka v priznanje vojnih zaslug.
Vojni nastopi v Holandski Indijf končani
Tokio, 7. avgusta, s. V japonskih krogih raz-* lagajo zasedbo otokov Aru, Kei ter Tenimber v Alfurskem morju (med severno Avstralijo in Novo Gvinejo). Ti otoki so bili edino oporišče, ki je še ostalo nasprotniku na tem predelu. Zdaj so v japonskih rokah in jih bodo japonske čete izkoristile za nastope^ zoper zavezniške sile. Z zasedbo teh otokov so se končali vojni nastopi v vodah holandske Indije. Otok Tenimber je komaj 400 km od avstralske obale. Avstralija je že pod japonskim pomorskim nadzorstvom, o čemer, razločno pričajo napadi japonskih podmornic na Sidney in Newcastle. Vrh tega je japonsko letalstvo že napadlo severno in južno Avstralijo.
Amerikanei o nemškem napredovanju v Rusiji
Buenos Aires, 7. avgusta, s. Dopisnik »Newyork Timesa« na ruskem bojišču pravi v zadnjem poročilu, da tudi v sovjetskih vojaških krogih smatrajo za docela nemogoče, da bi se nemško napredovanje proti Volgi hi proti Kavkazu dalo ustaviti. Timošenkove vojske bi ga utegnile kvečjemu zadržati s tem, da bodo dajale obupan odpor. Rusi stoje pred sovražnikom, ki je v vseh ozirih močnejši. Poročila, ki prihajajo v Moskvo od različnih sovjetskih poveljstev na bojišču, se ujemajo v tem, da slikajo položaj kot vsak dan težavnejši. Rdeča armada je v popolnem umiku vzdolž vsega 450 km dolgega bojišča od Dona do Kavkaza.
»Počitek pri El Alameinu« v pravi iuči
Odbitje angleških tankovskih napadov konec julija je bil uspeh,
enak zavzetju Tobruka
Miinchen, 7. avgusta, s. V »Miinchener Nach-p, .len< je izšel članek pod naslovom »Počitek pri "1 Alameinu«, v katerem pisec povzema na kratko S°dke, ki so privedli do prodora od A in El Ga-v . do El Alameina ter razmotriva sedanji pologi- Med drugim piše:
»Glavni boji se ne odigravajo v prvih bojnih rta“, pač pa na oskrbovalnih poteh. Iz tega živah-,ega delovanja v zaledju bojišča pri Alameinu se vidi, da je sedanji mirni in vztrajni boj vse prej Kpt počitek. Letalsko ravnotežje, ki je bilo sunko-Pretrgano v korist Anglije z oddaljitvijo libdj-ekm oporišč od bojišča, je bilo v zdaj spet vzpostavljen in italijanski in nemški letalci že začenjajo z bombardiranjem angleških oporišč v Aleksandriji, v Kairu in ob Sueškem prekopu. Z yojnimi nastopi na suhem Auchinleck kljub svojim Pr°tiuapadom v mesecu juliju ni mogel prevzeti
Angleške in ameriške izgube v ladjah in pomorskem prometu
Stockholm, 7. avgusta, s. Švedski list »Dag Posten« le objavil pregled mornariškega ve-ščaka, ki prinaša prav zanimive številčne sezname in tehtne sodbe. »Bitka' na Atlantskem morju«, piše list, se razvija zelo ugodno za osne države.
Zavezniška tonaža se čedalje bolj krči, kar Pa nanovo narede ladij, ni dovoli za kritje izgub. Podmornice osi brez oddiha napadajo angleške in ameriške trgovske ladje ter jih pošiljajo drugo za drugo na morsko dno. Številke Potopljenih ladij 1. 1017 so bile strahotne, a izgube v zadnjih vojnih mesecih jih že prekašajo. Od decembra 1941 pa do julija 1942 ni bilo potopljenih nič mani kakor 1300 trgovskih •adij oceanskega brodovja, to je ladij velikih ^er s skupnim prostorom 7.200.000 ton.
V	istem razdobju pa so v angleških in
Napovedi o nadaljnem razvoju vojskovanja v južni Rusiji
Berlin, 7. avgusta, s. Z ozirom na najnovejši razvoj vojaškega položaja v Rusiji, poudarjajo na nemškem pristojnem mestu pomen uspehov, ki so jih nemške zmagovite čete dosegle jugozahodno od Vorošilovgrada. Niso boljševikom prerezale samo poslednje življenjske železniške žile, temveč so si tudi razširile in utrdile mostišča, ki so nastala na južnem bregu Kubana. Ne bo pa odveč poudariti, da začenja ozemlje, južno od te reke nuditi sovražniku obrambne možnosti. Dejansko smo tu že pred prvimi obronki kavkaške gorske verige, katero režejo številni dotoki Kubana.
Važna je tudi zasedba Tihorjecka, ki ni samo železniško, temveč tudi industrijsko središče. Tam so številne tovarne za poljedelske stroje in pa petrolejske čistilnice. Malo pred izbruhom vojne je imelo mesto 25.000 prebivalcev.
Znatnega razvoja je razumljivo pričakovati od operacij, ki potekajo severno od reke Sala, kjer so romunske čete včeraj spet napredovale.
Ameriške grožnje Argentini
Buenos Aires, 6. avg. AS: Grožnje Združenih držav Argentini, ki se trdno drži, so se začele jasno kazati v severnoameriškem tl6ku. Posebno jezo teh krogov je pokazal neki članek v listu »FLladelphia Record«. Ta list piše: »Argentino moramo prepričati, da hodi po nevarni poti. tSgon Franca je drzen korak v celi vrsti neprija-teljskih ukrepov proti Združenim državam.« — Isti list se je povzpel do naslednjega nezaslišanega zaključka: Potrebno bi bilo poučiti Argentino, da bomo zelo strogi s tistimi, ki ne sodelujejo z nami.«
Nevtralnost — glavno načelo turške politike
Ankaro, b. avgusta. AS: Predsednik turške *!ade Saradžoglu je imel pred turško narodno skupščino govor, v katerem je podal pregled položaja in utemeljil nujnost Turčije, naj ostane strnjena okrog svojega predsednika Izmet Inenija. Nato je popisal kreposti turškega naroda in izjavil voljo vlade ostati izven vojne in nadoljevati dosedanjo nevtralnostno politiko.
Ankara, b. avgusta. AS: Turška narodna skupščina je soglasno izrekla zaupnico Sara-džoglovi vladi.
Potopitev sovjetske križarke »Rdeči Krim« in njen odmev v
Miinchen, 7. avgusta, s. Tudi miinchenski časopisi pišejo o potopitvi sovjetske križarke »Rdeči Krim« ter jo označujejo kot nov sijajen dokaz za sodelovanje osnih držav na vseh bojiščih. »Miinche-ner Neueste Nachrichten« kličejo v spomin, kako so italijanski motorni proti pod mor niški čolni opravili koristno delo že v bojih za Sebastopol, ko so
ameriških ladjedelnicah mogli narediti samo 300 ladij. Poleg hude škode, ki je zadela zavezniško trgovsko brodovje, je silno trpela tudi oskrba z blagom v Angliji in Ameriki. Tu je nekaj značilnih številk:
V	mirnem času je prišlo vsako leto v angleška pristanišča 18,000 ladij, ki so za angleške potrebe prevažale okrog 126 milijonov ton, v Ameriko pa je priplulo letno 24.300 tovornih ladn s skupno 170.000 milijonov ton. Danes pa se ie število ladij skrčilo, kakor se je seveda omeni tudi promet v zavezniških lukah.
Veščak računa, da pride v Združene države in Anglijo zdaj letno le še 144 milijonov ton, ter zakliučuie, da bo podmorniška vojna do-casii uničila zahodne sile, zlasti seveda Anglijo,
i1 i T ,-,e s,e b°do stvari tako razvijale — kmalu čutila, kai je lakota.
Prepoved prodaje in nakupa kmečkih posestev v Nemčiji
Berlin, 7. avgusta, s. Nemški listi objavljajo Hitlerjev odlok z dne 28. julija glede omejitev pri nakupu in prodajanju kmetijskih posestev ob vojnem času. Ukrep v glavnem določa, da med vojno ni mogoče izvesti nobenega prenosa kmečke lastnine, če ni to neobhodno potrebno. Listi poudarjajo, da je podoben ukrep veljal že v pretekli vojni. Nagib za ta ukrep je zlasti moralnega značaja, da se prepreči špekulacijsko nalaganje gotovine v zemljišča in kmečko posest denarja, zasluženega zlahka. Hitlerjev ukrep samo izpopolnjuje tisto, kar je bilo določeno v januarju 1037 glede prometa z nepremičninami. Nemški minister za prehrano je odločil, da spadajo pod določila tega ukrepa tudi nakupi in prodaje zemljišč velikih 2 do 5 hektarjev, za katera zdaj ni bilo potrebno posebno dovoljenje. Tako bo vsak prenos majhnih in velikih kmečkih posestev morala dovoliti pristojna oblast in bo možen samo, kadar ga bodo utemeljevali posebno važni razlogi.
Japonsko stališče do indijske neodvisnosti
Tokio, 7. avgusta, s. Zastopnik japonske vlade Hori je znova' točno določil japonsko stališče glede indijske neodvisnosti, potem pa govoril o angleškem delovanju, ki hoče vseindijskemu kongresu v Bombayu preprečiti, da bi potrdil sklepe, ki jih je izvršni odbor kongresne stranke sprejel na zborovanju v Wargi. Te spletke hočejo odtrgati indijske mohamedance od drugih skupin v kongresni stranki, dalje spada v isto vrsto angleška razbijalna politika, ki se kaže z imenovanjem Indijcev v izvršni odbor indijske vlade, v siloviti propagandi, ki naj dokaže, da bo Japonska napadla Indijo, brž ko se bodo angleške sile umaknile. Zastopnik japonske vlade je dokazal zlaganost angleških trditev in dejal, da Japonska ne bo nikdar trpela, da bi se Indije posluževale zavezniške države, pa naj bo odvisna ali neodvisna. Za Japonsko je vprašanje indijske neodvisnosti izključno indijsko vprašanje in se morajo glede njega odločiti Indijci v tej skrajni uri.
Zr h te vaj te povsod naš Usti
Visoki komisar, poveljnik armadnega zbora in zvezni tajnik med oddelki oboroženih sil
Navodila Eksc. Graziolija za poslovanje občin
Liubliana, 7. avgusta.
Včeraj so Eksc. Visoki komisar, poveljnik Armddnega zbora in zvezni tajnik obiskali številne občine o logaškem okraju, med njimi ti-*te ob pokrajinski meji. Posebno so se ustavili
na Velikih Blokah, Novi vasi. Loškem potoku in Starem trqu ter se pomudili pri oddelkih Oboroženih sil. ki so ondot razporejeni.
Eksc. Grazioli je proučil različna vprašanja. ki se tičejo poslovanja občin in pa prebivalstva v teh krajih.
Visoki komisar predsedoval seji pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen
Ljubljana, 6. avausta. Včeraj dopoldne ob 11 je predsedoval Visoki Komisar v vladni palači sestanku pokrajinskega odbora za vzporeditev preskrbe in cen.
\avzoči so bili Zvezni Tajnik in vsi člani
navedenega odbora
Snov dnevnega1 reda, zlasti pa proizvodnja, cene in razdeljevanje premoga so bili predmet natančnega in koristnega proučevanja, ki so se
udeležili navzočni strokovnjaki in sindikalni dirigenti.
Ugotovljene so bile mere za intenzifikacijo proizvodnje in razen tega je bil določen poseben razpored za pravično razdelitev kuriva s posebnim ozirom na jqvne interese ter korist zasebnih potrošnikov.
Visoki Komisar je povzemajoč vsebino razpravljanja določil, da se sklepi odbora čim pre-
■	je uresničijo z objavo odgovarjajočih zakono-
•	dajnih ukrepov.
Obračun dela naše največje zadruge
Ljubljana, 6. avgusta.
Naša največja zadružna organizacija — Zadružna zveza — je polagala obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi. V beli dvorani hotela Lniona so se zbrali na skupščini, ki jo je vodil predsednik g. Bogumil Remec, sodelavci in zastopniki, meti njimi zastopnik Zavoda za zadružništvo g. Bertoldi, zastopnik za kmetijstvo Visokega komisariata dr. Puš in zastopnik Združenja kmetovalcev ravnatelj Fine.
G. Bertolčli je v pozdravnih besedah izrekel zadovoljstvo nad slovenskin; zadružnim delom v naši pokrajini, katerega italijansko zadružništvo spremlja s simpatijami. Nato ie ravnatelj gosp. dr. Jože Basa j podal poročilo upravnega odbora.
Pred vojno je imela Zveza 795 članic. V preteklem letu je pristopilo k Zvezi 45 članic, odpadlo pa 9. Ker pa je ostalo mnogo članic izven'Ljubljanske pokrajine, je štela Zveza konec lanskega leta 238 članic. V zvezo je pristopilo nekaj uradniških zadrug, ki so bile doslej včlanjene v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Belgradu.
V	zadružni register registrskega sodišča v Ljubljani je vpisanih 127 zadrug, 109 v Novem mestu. Od skupnega števila je 98 kreditnih, 49 nabavnih in prodajnih zadrug, 27 stavbinskih, 18 živinorejskih, 10 kmetijsko-strojnih, 13 mlekarskih, 3 vinarske, 3 obrtne, 2 osrednji, 1 zadru/na elektrarna in 11 raznih zadrug.
Pri civilnem komisariatu je bil lani meseca
aprila ustanovljen Urad za zadružništvo. Med obema najvažnejšima zvezama je bil osnovan paritetni zadružni svet, letos pa vrhovna ustanova za zadružništvo v naši pokrajini: Zavod za zadružništvo.
Poleg izmenjave dinarjev v lire je bila v preteklem letu zelo važna odredba o obrestnih merah. To je bilo za zavode nujno potrebno, ker so bile obrestne mere zelo visoke. Kočevske zadruge so zaradi izselitve kočevskih Nemcev dobile v preteklem letu komisarje, da so tako lahko izvedle obračun z izseljenci.
Mnogo dela je imela Zveza z revizijami v preteklem letu. Lani je bilo izvršenih 115 revizij. Revizorji so imeli zlasti mnogo dela s preračunavanjem poslovnih knjig v lire. V pokrajini je bilo več zadružnih tečajev. Zadružna zveza je priredila s podporo kmetijskega oddelka Visokega komisariata skupno z Zvezo slovenskih zadrug 11 zadružnih tečajev.
Računski zaključek za lansko leto izkazuje pri bilančni vsoti 51.5 milij. naložbe v znesku 22.8 milijonov, terjatve v tek. računu 12.4, efekt pa v znesku 12.2 milij. lir. Nepremičnine so izkazane z 2.7 milij. lir. Med pasivi znašajo deleži 0,67, rezerve 1.1, vloge pa 49.4 milij. lir. Čisti dobiček pri brutodonosu je znašal pri zve-zinem poslovanju 8.627 lir.
Poročilo nadzorstvenega odbora je podal g-Ignacij Zaplotnik. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da se poslovni pribitek za lansko leto v znesku 862.711 lir vnese v rezervni sklad. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor.
Novo odkrite Bergantove podobe
Ljubljana, 7. avgusta.
Mesečnik za umetnostno kulturo »Umetnost«:, ki izhaja v uredništvu znanega slikarja Mihe Maleša, prinaša poleg zelo bogate kulturne in umetnostne vseoine na uvodnem mestu pomemben članek umetnostnega zgodovinarja Marijana Marolta »Novo odkrite Bergantove podobe«. So to trije veliki portreti, ki so se pojavili na italijanskem umetnostnem trgu v Firenzah.
Ena teh slik je označena s slovenskim imenom Wergant. Imeni Bergant in Erberg sta, kakor pravi Marijan Marolt, v čudno Tepem kulturnozgodovinskem sozvočju. Bergant je svoje prve znane slike označeval v glagolici, česar bi tujerodni slikar gotovo ne storil, tudi v Liki ne. Portretiral je preporoditelja opata barona Tauffererja. Slovensko zavedni organist iz Loža, Filip Jakob Repež, pa je leta 1770 v vznesenih pesniških oblikah opeval Bergantove slike na Križni gori in uvrstil s svojim pevskim zborom ta poetični opis med pesmi, ki so se leta in leta razlegale po akustični romarski molilnici. Dva slovenska kulturna delavca sta se sešla in Fortunatovi sliki je napisal Filip Jakob še t^kst in muziko. Prva doslej znana privatna zbirka Bergantovih umetnin pa je bila v dolski graščini pri baronih Erbergifi?
Bergantove slike je pričel zbirati že Vol-benk Danijel. Živel je od 1714 do 1783. Te slike kažejo njega, njegovo ženo in (domnevno) njegovo mater, vse pa izpričujejo Bergantovo mojstrsko roko. Za študijo o Bergantovi razgledanosti po sodobnem umetnostnem svetu so Erberjevi portreti zelo dragopeni. Če ne bi bil vsaj eden označen, bi se umetnostni pismouki mučili s tem, če naj jih prisodijo Nattierju ali
kakšnemu drugemu pariškemu portretistu tistega časa srede 18. stoletja, kakor so nekoč njegovo Marijino zaroko v Planini smatrali za Tiepolovo delo. Bergantove slike so na sodobni evropski višini in nam prikazujejo svojstveno oblikovanje in slikanje edinstvenega slikarja, našega Mekinjčana.
V treh vrstah...
V cerkvi sv Nikolaja je bila danes ob 7 zjutraj sveta maša zadusnica za pokojnim trgovcem in gostilničarjem g. Filipom Šnablom izjFran-ko-lovega pri Celju. Svete maše se je udeležilo lepo število pokojnikovih prijateljev in sorodnikov, med katerimi naj omenimo brata pokojnega slovenskega stenografa Bezenška, upokojenega ravnatelja banke Slavijo. Pokojni Filip Šnabel je bit koroški rojak in znan v vseh naših krogih. Umrl je v najlepši moški dobi 50 let na operaciji. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
V Kranja je umrl bivši okrajni pristav Jože Pristovnik, po rodu iz Slovan jega Gradca. Naj v nriru počiva!
V Ljubljani je umrl senior profesorskega zbora III. moške realne gimnazije prof. Rudolf Pregelj. Pogreb bo dane« ob 5 z Zal na pokopališče pri Sv. Križu.
Srebrno poroko sta včeraj praznovala gospod Franjo Mariine, višji davčni kontrolor, po rodu iz Ptuja, in njegova družica ga. Hermina.
Nn Spodnjem Štajerskem lahko oddajajo odpadla jabolka v najbližjo zbiralnico, kjer dobe 9 mark za 100 kg.
Stanje v socialnem zavarovanju v mesecu juniju
Ljubljana, 7. avgusta. Junija letos je bilo pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine zavarovanih 14.323 moških in 9024 žensk, v celoti torej 23.347 oseb. Pri TBPD je bilo zavarovanih 2646 moških in 1970 žensk, v celem 4616 zavarovancev. Pri bolniški blagajni Merkur je bilo zavarovancev 67 moških in 23 ženskih, v celoti 90. Vseh zavarovancev je bilo potem takem 28.053.
Bolniki: Pri pokrajinskem zavodu 475 moških in 266 žensk, v celoti 741. Pri TBPD 39 moških in 48 žensk, skupaj 87. Pri Merkurju 1 moški in 2 ženski, v celem 3. Vseh bolnikov skupaj je bilo 831 ali 2.96 % vseh zavarovancev. Povprečna celotna dnevna mezda, ki je bila zavarovana, je znašala 518.510 lir za zavarovance pri Zavodu za socialno zavarovanje, 143.767,30 pri TBPD in 3530,20 lir pri Merkurju. — Skupno 665.807,50 lir.	|
Po posameznih panogah se zavarovanci raz-
dele takole: poljedelski delavci 266, pri javnem prometu 403, pri zasebnem prometu 294, pri rudnikih 1, v keramični industriji 1243, ori topil niški industriji 1421, pri industriji za izdelovanje prometnih sredstev 127, pri kemični industriji 406, pri električnih centralah 126. v tkalski industriji 1138, pri papirni industriji 759, pri industriji gumija 296, pri usnjarski industriji 627, v lesni in žagarski industriji 1164, pri industriji za obdelovanje lesa 794, pri prehranjevalni industriji 928, pri tobačni industriji 597, gostilne, kavarne, krčme in podobno 946, pri barvarski in čistilni industriji 1380, pri železniških delih, cestnih delih in podobnem 2040, pri visokih gradnjah 1143, pri grafični industriji 607, pri zdravstvenih, higienskih in kosmetienih obratih 866, občinska podjetja 1270, trgovska podjetja 2888, kreditni in zavarovalni zavodi 1433. gledališča, svobodni poklici in drugi 1376, gospodinjska služinčad 3514. V celem 28.053 članov.
Italijanski tečaji v zavodu za Italijansko kulturo
Ljubljana. 7. avgusta.
Sporoča se, da so se začeli vpisi za sledeče tečaje:
1. Nižji tečaj za jezik in konverzacijo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17 do 18.
2. Srednji tečaj za jezik in konverzacijo: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17 do 18.
3. Višji tečaj za jezik in konverzacijo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18 do 19.
Razen tega bo še en tečaj za spretnejše ob torkih in četrtkih od 18 do 19.
Vsi ti letni tečaji, ki se bodo začeli 17. avgusta, bodo trajali dva meseca.
Vpisna in tečajna pristojbina za obiskovanje teh dvomesečnih'tečajev znaša 25 lir. Glede vseh podrobnejših podatkov se ie treba obrniti na Zavod za italijansko kulturo, Napoleonov trg 6-1 od 9—12 in od 16—19.	,
Novice iz Države
S štajerskega
Drobne iz Celja. V Celju je umrla po hudi bolezni Marija Zormanova roj. Legvart. Pokopali so jo včeraj popoldne na celjskem mestnem pokopališču. — Celjsko diletantsko gledališče je nastopilo v nedeljo v Arji vasi in v Levcu. Uprizorilo je komedijo »Blaž išče svojega očeta«. — Dolgoletna lastnica celjske kavarne »Evropa«, poleg Rakuschove trgovine, ga. Helena Krušičeva, je opustila kavarno. Namesto te kavarne je bila odprta nova kavarna »Cafe Schlossberg«, ki jo je prevzel Nemetz, kar smo že poročali. — Modna trgovina Pšeničnik v Celju je zaradi dopustov uslužbencev začasno zaprta. — »Pojemo nemške pesmi,« to je bilo geslo družabnega večera, ki so ga priredili pred dnevi v Doberlivasi pri Celju. Nastopili so domači mešani in tudi otroški zbor. Mariborski dnevnik pravi, da se je tu zbralo vse mlado in staro. — Okrožni vodja Dorfmei-ster iz^Celja je imel preteklo nedeljo več zborovanj v celjskem okraju. Tako je govoril na zborovanjih v Dobrni, v Novi cerkvi, Vojniku in Arclinu. Pozival je zborovalce k skupnemu nastopu in delu proti nasprotnikom ljudstva. Da bi zborovalci laže razumeli načelnikove besede, jih je tolmačil in prestavil še okrožni vodja Piiidašch. V Vojniku se je zbralo po poročilu mariborskega dnevnika nad 4000 ljudi, da slišijo resnico. Z zborovanj se je odpeljal Dorfmeister v Doberlovas, kjer so priredili Žal-čani družabni društveni večer.
V Dobrni pri Celju sta se poročila Ivan Jamnikar iz Gorice in Neža Kranjc iz Lindeka pri Novi cerkvi. — V Lipju je umrl 77 letni posestnik Ciril Jublanšek.
V Rogatcu sta se poročila Anton Rabič iz Terličnega in Terezija Pipuš s Slemen. — V Terlinčevem je umrla 69 letna Marija Pavlovič roj. Nežmah.
V Rogaški Slatini so pred dnevi priredili velik koncertni večer, na katerem je nastopila kot solistka Kathe Stotzel.
V Mariboru so zborovali te dni spodnještajerski železničarji. Na zborovanju so obravnavali pereča stanovska vprašanja.
V št. Janžu pri Mariboru je utonila v Dravi 18 letna Margareta Vertančič, uslužbenka neke trgovine na Teznem pri Mariboru. Dekle je najbrž prijel v vodi krč, ker je bila drugače dobra plavalka.
V gospodarskem poslopju bolnišnice v Marijinem Celju je precf dnevi izbruhnil ogenj, ki je kaj kmalu zajel vse poslopje. Le hitri pomoči gasilcev se je zahvaliti, da so požar omejili in preprečili še večjo škodo, ki sicer ni^ majhna.
Štajerska dekleta so, kakor poroča graški list, odpotovala v južno Poljsko mesto Lwow (Lemberg), kjer so priredila več koncertov v lemberškem okrožju, zlasti po bolnišnicah. Povsod so jih vojaki sprejeli z vso prisrčnostjo in z navdušenjem.
Sprejemi pri papežu. Na običajno sredo se Je zbralo v vatikanski sprejemni dvorani več tisoč vernikov. Bilo je 500 novoporočenih parov, več sto vojakov in ranjencev ter tudi 200 Italijanov, ki so se vrnili v domovino iz Abesinije. Sveti Oče se je z vsemi prijazno razgovarjal, posebno pa je z zanimanjem poslušal pripovedovanje tistih, ki so se iz Abesinije vrnili v domovino. Na koncu je dal vsem svoj apostolski blagoslov.
Ribiča rešila dva nemška letalca. Na nekem poletu po Sredozemskem morju sta bila dva nemška letalca prisiljena spustiti se v morje, ker je bilo njuno letalo zadeto. Letalca sta si pomagala s plavanjem, toda napor bi bil prehud, če b; jima ne prišla na pomoč dva ribiča, ki sta ju vzela na svoj čoln. Ribiča sta bila od poveljnika nemškega letalstva pohvaljena.
Po 25 letih je mati našla svojo hčerko. V pristanišču ob Gardskem jezeru se je nagnetla velika množica ljudi in hotela na ladjo. Karabinjerji so začeli ljudem pregledovati dokumente in tako slučajno pregledali listine neki starejši gospe Tan-ghetti, takoj potem pa neki mladi gospodični istega imena. Ko sta slišali za imeni in priimka druga druge, sta se ženski spogledali in spregovorili. Ugotovili sta, da sta mati in hči. Pred 25 leti so materi zaradi izpraznitve Caporetta vzeli hčerko in jo poslali v Brescio v neki zavod. Tam je dekle ostalo, se šolalo in stopilo v službo. Maii je za otrokom izgubila sleherno sled in se je že *pri-jaznila z mislijo, da je otrok umrl ali pa pozabil na mater. Po golem naključju pa sta se sedaj spet srečali. Razumljivo, da je bilo snidenje po tako dolgih letih nad vse ganljivo.
Mati 22 otrok. Revna delavčeva žena Elena Lavista iz Rima je nedavno porodila svojega 22. otroka. Bila je hčerka, kateri so dali ime v duhu časa: Itala, Germanija, Viktorija. Ker je družina revna in oče večkrat brez dela, je Duce odločil, da mora družba za gradnjo delavskih hišic takoj dati tej številni družini eno od hišic, obenem pa je odredil, da se delavec nastavi kot kurjač pri guvernerski rimski upravi.
Zgled naše kmečke gospodinje. Milajj^ki List >11 PopoJo d’Italia« je oBjavil daljše poročilo' o prizadevanjih fašistične matere, katere sin se kot Član milice udejstvuje na bojnem polju. Oblasti so pozvale ljudi, naj bi čim več sadili in redili čim več domačih živali. V tem pogledu se je izkazala Adela Tosi iz Milana. V svoji majhni hišici je začela rediti kunce in kokosi in v nekaj mesecih se ji je ta zarod precej občutno pomnožil. Končno je šla še naprej in izrabila razpoložljivi prostor na hišni terasi. Kupila je nekaj majhnih panjev čebel, ki so se pasle na bližnjih vrtovih. Te ži-valice so ji dale že več kakor dva stota medu. Nazadnje pa se je z možem domenila, da bo tudi glede svilorejstva izpolnila svojo dolžnost do avtarkije. Na svojem posestvecu je uvedla to panogo in tudi v njej že imela lep uspeh. Časopis pravi na koncu poročila, da je ta ženska vredna vse pohvale, ker ni štedila niti s trudom niti se udajala udobnosti, temveč je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi izpolnila dolžnost, ki jo ima sleherni Italijan do domovine, ki je v vojni.
Z okna je padel in se ubil. V neki hiši ob Triesteiski cesti v Goriziji se je neki mladenič povzpel na okno in nekaj urejal. Nenadoma pa se mu je zavrtelo v glavi in padel je na cesto. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je po težkih mukah izdihnil. Bil je 20 letni Gino Mušič.
Znani francoski boksar in kandidat za evropskega prvaka v welter kategoriji Marcel Cerdans seJe pred nekaj dnevi pomeril z zelo dobrim Alžircem Kid Jakasom in ga že po drugi rundi položil na tla. Ta nova zmaga znova dokazuje, da je Cerdans v zelo dobri formi.
S. S. van Dyne:
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI ROMAN
GOSPODA BENSONA
»No, dobro, jaz zdaj grem,< se je oglasil Moran, »zbudili so me ob pol osmih in še nisem zajtrkoval. Zdaj, ko ste vi tu, moja navzočnost ni več potrebna ... Zbogom!« Po teh besedah nam je stisnil roko in odšel.
Komaj je bil zaprl vrata za seboj, se je Markham že obrnil k svojemu namestniku ter mu dejal:
»Bodite na uslugo tema dvema spodoma, Dinwidie: rada bi vedela, kako se takšni stvari streže, nimata pa še prakse. Razložite jima vse. Jaz se moram med tem malo pomeniti z Heathom.
Dinvvidie je sprejel to nalogo z očet-nim zadovoljstvom in to mi je rodilo misel, da je bil ta človek najbrž vselej zelo zadovoljen, če je imel priliko v razgovoru s komurkoli izliti svoja čustva, ki jih je vse doslej zadrževal. \l“dtem ko smo se mi trije ozrli nekako nagonsko na truplo, ki je igralo v tem žalostnem prizoru glavnega junaka, sem slišal Heatha, kako je dejal z jeznim poudarkom:
»Vidim, gospod Markham, da nameravate zdaj vi vzeti v roke to zadevo.«
Dinvvidie in Vanče sta se raztovarjala, jaz pa sem medtem s precejšnjim zanimanjem opazoval Markhama, ko nama je bil govoril o nasprotovanju in te-
kmovanju med policijo in uradom okrožne uprave.
Upravnik je Heathu odgovoril z nasmehom ter nalahno zmajal z glavo. Potem pa je dejal:
»Nisem prišel sem, gospod narednik, da bi delal z vami ter želim, da se najini odnosi od vsega začetka točno »predele. Mene zdaj ne bi bilo tu, če me major Benson ne bi bil naprosil, naj osebno pomagam pojasniti umor. Žetim pa, da mojega imena nihče ne omenjB v zvezi s tem. Znano je, in če ni, bo gotovo postalo znano, da je major moj stari prijatelj. Zato bo v vsakem oziru boljše, da se moje posredovanje ne omenja.«
Heath je z nizkim basom nekaj po-godrnjal, nisem pa mogel razumeti, kaj. Po njegovem vedenju pa sem videl, da se je le potolažil. Narednik je prav U-ko kot vsi tisti, ki so Markhama poznali, vedel, kako je bil ta mož odkritosrčen. Povedati pa je še treba, da ga je imel tudi zelo rad.
»Če bo tale zločinski dogodek prinesel tudi kakšno slavo,« je nadaljeval Markham, »jo bo treba pripisati policiji-Zato smatram da je prav, če vi obveščate časnikarje,« in potem je še hitro pripomnil: »Seveda, če bo kdo kaj grajal, bo šlo tudi to na vašo kožo.«
»Vež kot pravično je to,« je pritrdil Heath.
»Zdaj pa, gospod narednik, pojdimo na delo,« je velel Markham.
III. poglavje.
Ženska ročna torbica.
Petek 14. junija ob 9.30.
Okrožni upravnik in Heath sta stopila bližje k truplu in gši začela pozorno ogledovati.
»Poglejte,« je razlagal Heath, »zadet je bil naravnost v čelo z *elo močnim strelom. Krogla mu je prebila lobanjo in se zapičila potem v leseno oblogo pod oknom,« pri tem je pokazal na točko malo od tal ter blizu zavese. »Kroglo smo že našli ter jo izročili stotniku Hagodornu.« Potem se je obrnil k tla-gedornu In dejal:
»Kaj mislite vi o tem, gospod stotnik? Se vam zdi kaj posebnega?«
Hagedorn je počasi dvignil glavo ter pogledal Heatha, kot bi bil kratkoviden. Naredil je nekaj bedastih kretenj, nato pa odgovoril mirno in določno:
. »Vojaška krogla kalibra 45 je morala biti to, izstreljena iz avtomatične pištole ,Colt‘.«
»Ali lahko točno poveste, iz kakšne razdalje je bil strel oddan?« je vprašal Markham.
»Prav gotovo,« je odvrnil Haegdorn, »iz daljave poldrugega do dveh metrov.« •
Heath je nekaj zamrmral ter pokroviteljsko dejal Markhamu:
»Kar stotnik reče, je vselej zelo verjetno in lahko se zanesete nanj. Naj-
manj krogla kalibra 44 ali 45 je ubila tega človeka. Te vrste krogle z jekleno konico, kakršne uporabljajo v vojski, prebijejo človekovo lobanjo kot bi bila iz sira. Če pa je krogla lahko priletela tja do stenske obloge, kjer se je ustavila, je treba iz tega sklepati, da Je morilec streljal od blizu. Toda samokresa ni naravnost pomolil tik pod nos, kajti v tem primeru bi morala biti rana užga-na od smodnika. Zato lahko smatramo, da je bil strel oddan točno iz takšne razdalje kot pravi izvedenec.«
V	tem hipu je bilo slišati, da so se odprla ter spet zaprla vrata na cesto, in opazili smo, da je prišel dr. Doremus, ki ga je spremljal njegov pomočnik. Videti je bilo, kakor da mu je nekoliko tesno pri srcu. Dr. Doremus je bil izkušen uradni policijski zdravnik.
»Na žalost nisem mogel priti prej,« se je brž opravičel. »Kaj se je zgodilo tu?« je zatem vprašal in namrdnil obraz, ko je zagledal truplo na stolu.
»Razložite nam to vi, gospod doktor,« se je odrezal Heath. Dr. Doremus se je približal umorjencu z nekako brezčutnostjo, ki je razodevala, da je mož imel' že dostikrat opravka s takšnimi stvarmi. Pregledal je najprej mrtvečev obraz. Mislim, da je iskal, če je koža kje morda užggna od smodnika. Potem si je ogleda! rano, ki jo je naredila na čelu krogla, in zatem še dosti večjo zadaj, kjer je prišla iz glave. Premaknil je potem mrtvecu roko in sklenil prste. Slednjič mu je potisnil glavo nekoliko na stran. Prepričal se je tako, da je
truplo že otrplo in mrzlo, nakar je dejal Heathu:
»Ali ga lahko položimo na tale počivalnik?«
Heath je sprašujoče pogledal Markhama in rekel:
<Ga moramo položiti sem?« Markham je prikimal in Heath je poklical moža, ki sta stala pri oknu in si ogledovala železno omrežje, ter jima ukazal, naj položila truplo varno na jx>čivalnik.
Truplo so slekli in dr. Doremus ga je natančno pregledal, če ne bi morda našel še kje drugod na njem kakšne rane. Posebno pozornost je posvetil lak-tem ter razklenil prste mrtvecu, jih stegnil in pozorno ogledal ie dlani. Slednjič se je spet vzravnal in si obrisal roke z veliko barvasto svileno ruto.
»Ustreljen je v levo čelno kost,« je začel pojasnjevati. »Morilec je dobro meril. Krogla je šla skozi lobanjo in naredila še drugo rano na levi strani tilnika, spodaj. Kroglo ste našli, ne? Ko je morilec stopil predenj, je bil Benson zbujen. Smrt je nastopila v hipu. Verjetno niti ni utegnil videti, kako in kdo je streljal nanj... Mrtev je približno osem ur ali morda še več.«
»Če bi se hotela točnejše izraziti od pol ene dalje, ne?« je prijx»mnil Heath. Zdravnik je pogledal na uro. »Točno... Ali je še kaj?«
Nihče ni nič odgovoril. Po kratkem molku pa je vrhovni nadzornik dejal: »Še danes hi radi vedeli za izid mrliškega ogleda, gospod doktor.«
la vzorno urejenih sadovnjakih na Viča in v Rožni dolini
Ljubljana, 7. avgusta.
»Vse blagoslove tebi, Ljubljana. — Prav na sredo vseh nadlog te je postavila nebeška modrost, luč v temo, zeleno trato na pustinjo,« te Cankarjeve besede so mi prišle na misel, ko sem hitel s tovarišem po cesti skozi Rožno dolino in občudoval bogate božje darove na s sadjem težko obloženem sadnem drevju okoli višiiili vil in hiš. Res blagoslov neba je prišel nad ta kraj, blagoslov, ki je z neba, blagoslov, Je nagrada za požrtvovalnost in pridno delo naših viških prebivalcev, zlasti sadjarjev, ki so se zlasti zadnja leta toliko posvetili umnemu sadjar- j stvu. Kar načuditi se ne moreš, da najdeš v našem mestu toliko lepih in tako skrbno in vestno oskrbovanih in negovanih sadovnjakov.
Ni me zvabilo na najlepši viški vrt le želja PO tako vabljivih lepih hruškah, ki so težile polne yeje, v vrt me je zvabilo tudi zanimanje za naše ljubljansko sadjarstvo, saj sem vendar iz kraja, kjer je sadjarstvo doma. Prav nič ne bom pretiraval, če rečem, da sem se kar začudil tako urejenemu sadjarstvu na Viču, tako je presenetilo to ze marsikaterega sadjarja, ki ni mogel niti verjeti, d® je na ljubljanskem trgu tako krasno in lepo sadje ravno z ljubljanskih sadovnjakov.
Pojdite z mano na vrtove, pa se boste čudili, 'iai vse nam more dati ljubljanska zemlja, o kateri So nekdaj govorili, da ni prav nič primerna za sadjarstvo, češ, da nič kaj prida ne uspeva na ljubljanskih vrtovih. O tem so se Ljubljančani prepričali kaj temeljito lani in letos, ko so začeli tudi sami gojiti zelenjavo, vrtnarstvo, krompir in druga
sočivja.
Viški sadjarji, o katerih lahko mirne duše rečemo, da so najagilnejši, pa so to spoznali že pred desetimi leti, ko je začelo delovati njihovo Sadjarsko društvo. Ni imelo mnogo članov, ni našlo mnogo razumevanja med domačimi, o, še celo nasprotovanja in nagajanja, toda društvo je oživelo, ko so dobile društvene korenine soka, da je društveno drevo pognalo močne veje in zraslo v iupčno in donosno drevo. Tekom desetih let je društvo pridobilo nad 200 članov tako, da šteje danes Sadjarska podružnica na Viču 240 rednih članov. Da so na Viču tako lepi sadonosniki, je v prvi vrsti za-sjuga požrtvovalnih in vnetih viških sadjarjev, planov Sadjarske podružnice na Viču, kateri načeluje agilni predsednik g. Vovpotič. Društvo je s Svojimi zimskimi tečaji vzgojilo mnogo vzornih ?adjarjev, na katere je lahko samo ponosno, kakor 1® lahko ponosno tudi na svoje društveno delo. Joda društvo ni prirejalo le teoretičnih tečajev in Predavanj, društvo je s svojimi vnetimi člani-sad-|arji šlo na delo s praktičnostjo, ko so začeli sami elani gojiti vzorne sadovnjake, ki nudijo danes temu novemu predelu našega mesta tako svojstveno in značilno lice. To je res Rožna dolina, katere lepota se izlije v lepem Rožniku in očara vsakogar, ki ga popelje pot tod mimo.
Na najlepšem vrtu
» Saj ne smem povedali, kje je ta sadonosnik. hu, ^ se boji, da bi ga preveč nadlegovali, jabolka pa ima že itak prodana kar dva meseca Preq trganjem. Vendar — saj ne bo težko uganiti, rojatte na Vič, pojdite mimo lepih vrtgv in težko
osle prezrli.
■	•°krog 2.000 kv, m velikem in najmodernejše urejenem sadneni vrtu sem se znašel s tovarišem. Kako prijetno se počutiš pod takim naravnim kraljestvom, ko se oziraš po bogatih sadovih vzorno negovanih sadnih dreves. Kar načuditi se nisem mogel. Na vrtu sem našel vse vrste zelenjave, sočivja, poleg vsega tega pa še tako lepo sadno drevje.
Gospodarja ni bilo doma. Sprejel me je sadjarski škropilec g. Velikonja. Vičani ga prav dobro poznajo. Že mi je začel razkazovati sadonosnik in, ko sem okušal sladkost in sočnost okusne zgodnje jabolke, sta že prišla lastnik vrta in znani viški sadjar Garibaldi. No, saj nisem bil prav nič v zadregi! Obgrizeno jabolko sem vtaknil v žep, vljudno pozdravil gospoda, ki sta bila kar vesela, ko me je tovariš predstavil kot prijatelja sadjarjev (hm, še bolj pa jabolk).
Viški sadjarji pa bi res vsakogar navdušili za Sadjarstvo. Spremljevalci, sami vneti viški sadjarji, s° mi s takim veseljem pripovedovali o sadjarstvu, da sem bil kar navdušen za njihova kramljanja. Tako prepričevalno so govorili, da sem moral ze seči po papir in za svinčnik ter si vsaj malo beležiti. Oh, toliko različnega sadnega drevja sem našel tod. Pa vse tako polno, tako vzorno negovano!
Vse mogoče vrste sadja
Sadovnjak je razdeljen v dva dela. V prvem delu je poleg zelenjave tudi sadno drevje, na drugem delu pa je le sadno drevje. Pa so me vodili mimo bogato obložene kleržo hruške, cepljene v krogu. Drevesce je namreč tako prirojeno, da tvori lepe špalirje. Ti so seveda vrtu le bolj v okras, so pa manj donosnejši od piramidastih drevesc. Da rode sadna drevesca že drugo ali tretje leto, sem se prepričal tudi na tem vrtu. Lepo obložena
triletna švicarska ontaria, vzgojena na švic. način, je prav bogato obložena z jabolki. Na vrtu so sama mlada drevesa, ki pa rode, mnogi sadjarji bi morda ne verjeli, vsa leta. Lastnik in spremljevalci so zatrjevali, da je lani ta vrt še bolj obrodil. Saj skoro verjeti nisem mogel, vendar je tudi letos tako poln. Pa smo šli mimo bogato obloženih poznih vrst duardove, aniš jabolk, zlate parmane, mimo naravnost obloženih hrušk pastorovk, avran-ških hrušk, bobovcev itd. Na nekaterih drevesih je, četudi so stare le nekaj let in so rodile že več let po vrsti, kar bo 200 do 250 kg sadja.
Zanimivo je, kako smo iskali na vrtu škorlup in črvivo sadje. Kljub temu, da je škorlup letos v Ljubljani bil precej razširjen, smo komaj našli na vrtu krastavo hruško, kakor pravijo takemu sadju naši kmetje. Pa tudi gnilega sadja ni bilo na vrtu.
Ko sem ugotovil to zelo razveseljivo dejstvo, katerega sem sam opazil, so mi pridno pojasnjevali.
»Škropili smo, škropili, mnogo škropili, sedemkrat do osemkrat na leto. Mnogo truda je bilo, toda zemlja, kateri smo dali gnoja, kateri smo dali potrebne vode, železa, je bogato povrnila naš trud. Glejte, čudo božje! Pa so se mnogi pred leti celo smejali, ko smo tako skrbno negovali sadno drevje; še letos so se čudili, da sem dal zemlji železne rjavine. O, tudi te rabi sadno drevje!*
Na sosednjem vrtu so vabile krasne, debele hruške. Že od daleč so pravile, da so nekaj posebnega. Pa je kmalu tolmačil sadjar: »Vidite, to so ameriške Williamovke. če jih ima Ameri-kanec 99, posadi še eno, da jih ima sto, tako so donosne.
Vse sadno drevje ima potrebne opornike, da se ne polomijo veje, ki kar težijo pod sadjem. Pod drevesi so kokošnjaki. Tudi kure koristijo dovnjaku, ko uničujejo .na tleh mrčes, ki pada z drevja. Vsa drevesa imajo lepljive pasove, da ne more na drevje mrčes. Na vejah so zvončasti lončki — lončne krmilnice, ki privabijo ptice, da si zapomnijo vrt ter se vrnejo ali pa ostanejo kar redne in zveste uničevalke sadnega mrčesa. Letos se je pojavil v precejšnji množini jabolčni cvetoder. Kjer niso škropili, je napravil mnogo škode. Tam sadje že sedaj odpada. Značilnost tega vrta je tudi. da imajo vsa drevesa etikete, ki označujejo njegovo vrsto in starost. Na vrtu ne najdete tudi gnilega jabolka, prav tako ga ni tudi na drevesih, ker ga skrbni sadjar takoj odstrani, da tako prepreči gnitje drugih sadežev. Gnilo jabolko je priporočljivo takoj sežgati in ga niti uporabljati za Svinjsko pičo, ker se tako širijo glivične bolezni. Na vrtu je med drugim polno kosmulj. Njihovi sadeži imajo med našim sadjem največ vitaminov.
Zanimiv razgovor
Ko smo prišli v razgovor o podnebju za sadjarstvo v Ljubljani, so bili sadjarji kaj kmalu soglasni. Pri nas rode številne sadne vrste, treba je le sadje negovati, mnogo škropiti. Če bi posvečali takq skrb sadjarstvu v Beli Krajini in na Dolenjskem, bi naše sadjarstvo donašalo vse več koristi.
Samo na Viču je redni škropilec oskrboval z rednim škropljenjem 70 vrtov, med temi 40 redno. Kjer niso škropili, seveda ni toliko obrodilo.
Kako krasno uspeva pri nas .sadjarstvo v Ljubljani, _ je na Viču prvi dokazal prjznani sadjar g. Mihevc. S skrbnim negovanjem sadnega arevja je dokazal, da sta naša ljubljanska zemlja in podnebje ugodna za nego sadnega drevja. Pred leti je poslal na trg tako lepo sadje, da so sadjarski strokovnjaki menili, da je kupil štajersko namizno sadje.
Vse to je delo
Sadjarske podružnice na Viču
k* if s svojim vnetim članstvom nekako prepo-rodila viške ^sadjarje, da so najagilnejši ljubljanski sadjarji. Društvo je že več let stremelo, da bi kupilo potrebne sadjarske naprave, ki so nujne za urejeno sadjarstvo. Kupilo je 8 nahrbt-nin škropilnic; in eno prevozno, mnogi Člani pa so si jih kupili tudi sami. Smotrna nega je pripomogla, da je sadjarstvo na Viču tako napre-
1	7®,	.,?a ie del° vzornih viških sadjar-
jev. Pied kratkim je društvo nabavilo
novo sadno sušilnico
ki je te dni že nastopila svojo važno službo. 0 pomenu te susilmce v današnjih časih ni potrebno posebej razpravljati. Ugotovimo le, da so člani že pričeli s sušenjem vseh vrst sadja. Sušilnica je modernega tipa in daje lepo suho sadje. Dnevno bodo posušili več sto kilogramov sadja. Sušilnica je zlasti za članstvo, kasneje pa bo društvo po možnosti nudilo podporo tudi drugim interesentom. Sušenje sadja nadzira ugledni viški sadjar g. Gabrovšek Jakob. Sušijo jabolka, hruške, marelice itd.
Društvo razpolaga tudi s sladosok aparatom in lavviko aparatom za zapiranje doz pri vku-havanju. Ima tudi kotel za kuhanje marmelade,
ki je letos že precej služil. Sušilnico kurijo s koksom.
Prav takt> so s tem delom začele tudi druge ljubljanske sadjarske podružnice tako v mestu, na Barju, v šiški in v Mostah. Vse to delo je našemu meščanskemu prebivalstvu danes gotovo v veliko korist, zato je za njihovo društveno delo vedno več zanimanja, kakor je tudi letos vedilo več zanimanja za malo gospodarstvo.
Rodna trta in breskev pa ne!
»Tako je naša Ljubljana blagoslovljena,« je hotel zaključiti tovariš-, ko je videl, da sem zadovoljen z obiskom. Sadjarji pa so bili kar zgovorni in kaj kmalu je prišlo do razgovora o »vince sladko, teče kar gladko«. »No, sadje res uspeva pri nas, le rodna vinska trta in breskev nista za našo Ljubljano.« Pa se je oglasil prijatelj breske.v tam doli pod Rožnikom. On še ni obupal nad njimi. Letos so mu baje pozeble, toda bo še poskusil najti sončnejšo višjo lego, kjer da bodo tudi breskve obrodile.
Sadjarska misel je zajela že mnogo Ljubljančanov in naše mesto je lahko samo ponosno na delo naših sadjarjev, ki so nam uredili tako lepe, božje in najkoristnejše parke v beli Ljubljani.
Rdeči križ poroča
V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, Puharjeva ulica 2/L, naj dvignejo pošto: Ark Josip, Ačimovič I. Done, Beden Olga, Bonn Greta, Benet Marija, Bulatovič Veta, Čuk Marija, Dernač Marija, Dolinar Julija, Deschman Jerica. Drobtina Albina, Dolinar Stanislava, Farkoš dr. Andrej, Furjan Marica, Fajon Terezija, Furlan barija, Gustinčič Ema, Gamze Anton, Golja Marija, učiteljica, Hribar Vida, Gladovič Olga, Hitti Pavla, Klinec Franc. Kotnik Berta, Kušar štefi, Kastelic Gabrijel, Keršič Ančka, Korene Riko, Kessler Josipina, Korene Anton, Konjar Anton, Kitek Milica, Korenčan Jerica, Levčuk Nina, Lenassi Ivana, Lah Ervin, Leskovar Olga, Lendovšek Bogdan, Mačkovšek Franja, Močnik Pepi, Mežnar Simon, Mercina Franc, šol. upr. v pok., Muhar Heinrih, Može Anton, Mihevc Ivanka, Marinc Hermina, Mandrino ing. Djordje, Memedovič Mina, Mišič Milan, Macarol Franka, Novak Rezi, uradnica, Nukovec ing. Janko, Naglič I. Vladimir, Naglič Vladimir, Pahor Milka, Pečovnik dr. Adolf, Prah Ana, Puh Meri, Podgajski Milenka, Polič Zoran, Popov Boris, Rekar dr. Ernest, Rajina Franc, avtobus, Ravbar Ivana, Ro-ganovič Mileva, Spektorski Eugenio, Stember-ger Stane, Simončič Johana, Stefanovič Mia, Saksida Vlado, Svetlič Matija, Skerbic Rozi, Sajovic Marja, Šuligoj Draga, Špicar Zlata pri Perko, Škof Zdravko, Špan Marija, Šušteršič Ernest, Urbar Helena, Tome Alojzij, Vogl Helena, Vidic Dana, Vidic Miran, Zamejic Ema.
Amon Dana, Bradaška Barbka, Černe Helena, Grčar Franci, Hrovatin Vinko, Hladnik Franc, Jošt Dragica, Jenko Janez, Krunič Lea, Kneisel Vida, Kos dr. Franc, Logar dr. Danica, Likar Helena, Privšek Hinko, Pišot Franc, Sovre Roza, Sušnik Ivan, Šetina Avrelija, Vidmar Marko, Vidmar Dana, Veselko Maks, Vasič Konrad, Žel Tone, Žbogar Marija.
V tajništvu Poizvedovalnega urada naj se zglase: Kdor je poizvedoval za Pegam Antonom iz Mešač (Podnart), za Sotler Uršula-iz Malega Trna pri Krškem, za Posegom Francem iz Srbije, za Jugom Ivanom iz Trstenika, — Franc Sakside* pj-i Kr. kvesturi, Dobrila Jeličič, Rapuš, Leopold, dr. Ivo Senekovič, Ilias Janez.
S Hrvaškega
V okviru Tedna umetnosti bodo na zagrebškem Katarinskem trgu priredili več prireditev, na katerih bodo nastopili: drama in balet hrvaškega narodnega gledališča, zagrebška filharmonija, pevska župa »Lisinski« bo priredila pevski koncert, prav tako pa bo tudi skupina hrvaških kmetov zapela nekaj pesmi. Omenjene prireditve bodo od 10. do 13. t. m. V soboto, 15. t. m. bodo na sporedu razni narodni običaji in navade tako, da se bodo tudi meščani seznanili s temi kmečkimi narodnimi navadami. Umetnostni teden je prirejen v okviru proslave hrvaške države.
Povsod na Hrvaškem traja ta mesec zatemnitev prostorov od 20.30 do 4 zjutraj.
V Bogišičevi ulici v Zagrebu je bil te dni odprt pomožni dečji dom.
Veliko Jolsko polje blizu Broda na Savi, ki je izpostavljeno letno poplavam, zdaj pridno suše in meliorizirajo. Polje je veliko 37 tisoč juter. Osušeno polje bo potem najboljša plodna zemlja, ki bo dala velik donos. Dela bodo- končana prihodnje leto.
Preteklo nedeljo je bila odprta in dana svojemu namenu mestna hranilnica v Petrinji.
Kako veliko pažnjo polaga hrvaška država ni» svoj ribji zaklad, kaže tudi dejstvo, da je hrvaško gospodarsko ministrstvo sklenilo ustanoviti štiri ribarske postaje ob morju. Dve od njih, v Dubrovniku, Crikvenici ali Kraljeviči, bosta le znanstveno proučevali ribogojstvo na Jadranu, dočim se bosta ostali dve postaji v Stonu in na
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 7. avgusta: Kajetan.
Sobota, 8. avgusta: Cirijak, mučenec.
Obventila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Rainor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78.
Zaradi kuhanja z elektriko po novi gospodinjski tarifi se je ravnateljstvu mestne elektrarne oglasilo nepričakovano veliko število strank. Zato je mestna elektrarna prisiljena, da takoj preneha sprejemati prijave za gospodinjsko ta-.rifo. Števci, ki jih imajo stranke za razsvetljavo, so namreč prešibki za porabo gospodinjskega toka ter bi balo zato treba montirati močnejše števce, ki jih pa ni. Naprave mestne elektrarne so prešibke za proizvajanje in prenos potrebne množine električnega toka. Zaradi preobtežitve omrežja je padla naRetost že izdatno pod ono, ki je po predpisih določena. Pozimi bo zato v obteženem območju omrežja razsvetljava tako šibka, da bo pri niej le težko mogoče brati. Nadalinje priklapljanje večjih gospodinjskih aparatov zato ni več mogoče
Urad za nakazovanje plač bivšim jugoslovanskim vojaškim osebam,	ki	so	v	ujetništvu	in
internaciji,	ob ponedeljkih	od	18.30	do 12 in	od
16 do 19 izplačuje častnikom in njihovim svojcem; ob torkih od 8.30 do 12 in od 16 do 19 izplačuje podčastnikom in njihovim svojcem: ob sredah na urad sploh ne izplačuje, pač je pa od 9 do 12 in	od 16 do 19 odprt	za	informacije;	oh
četrtkih in	petkih od 8.30	do	12	in	od 16 do	19
izplačuje plače “''"!cem civilnih internirancev, a ob sobotah in r 'iah je urad zaprt. Mestno poglavarstvo opozaria vse stranke, naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bodo motile rednega poslovanja urada in po nepotrebnem tratile časa.
Več konj bo mestno poglavarstvo oddalo v začasno oskrbo in uporabo ter naj se interesenti zglase jutrišnjo soboto, 8. t m. po 9 na mestni pristavi.
Ravnateljstvo drž. klasične gimnazije sporoča, da se vrše počitniški popravljalni tečaji za učence,'ki imajo popravni izpit iz italijanščine, vsak ponedeljek in četrtek od 9 do 12 za I.—IV. razred in od tO.t^ do 11.25 za učence V.—Vlil. raz,reda. Kdor ne bo obiskoval teh tečajev, ne bo mogel delati popravnega izpita. K tečaju pa lahko pridejo tudi drugi učenci. Vs* drugo kaže oglas na deski mešč. šole v Nunski ulici. — Ravnatelj.
fjjttbtjansko gledališče
Opera:
Petek, 7. avgusta ob 1.7: »Trubadur«. Red Četrtek. Sobota, 8. avg. Ob 17: Baletni večer. Izven. Cone
od 20 lir navzdol.
Nedelja, 9. avg. Ob 16: »Trubadur«. Zaključna
predstava v sezoni. Izven. Cene od 28 lir
navzdol.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli iz tehničnih razlogov zadnio abonentsko predstavo izjemoma v petek Verdijevega >Trubadurja«. Peli bodo: grofa Luno — Janko, Leqnoro — Hevbalova, Azuceno — Golobova, Manrica — Franci. Ferranda — Tone Petrovčič k. g„ Ines — Polajnarjeva, Ruiza — Kristančič, cigana — Gregorin. Dirieent A. Nofft»t, režiser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti.
Zadnja letošnja uprizoritev ^Roletnega večera* bo v soboto ob 17. Na sporedu je »Cho-piniana«, Dohnanvjev »Piretin pajčolan« in Bo-rodinovi »Polovski plesi«. Sodeluje ves baletni zhor in solisti: Bravničarjeva, Japljeva. Rcm-škarjeva, Golovin, Kiirbos k. g. in Drago Pogačar. Dirigent D. Zebre, koreograf inž. Golovin. Načrti za kostume v »Pieretnem pajčolanu«: Jela Vilfanova, izdelava pod vodstvom: Staničeve in Remškarja.
V	nedeljski predstavi Vedijeveqa >Truba-durja« bo gostoval Ivan Franci zadnjič v letošnji sezoni, ker gre v angažman v Zagreb.
ustju reke Neretve ukvarjali le s tem, kako čim bolj zaploditi ribji zarod in kako zarediti čim večje število ostrig. Sredstva za vse štiri postaje so že na razpolago in postaje bodo začele v kratkem s svojim delom.
V Zagrebu je bila osnovana in vpisana v trgovinski register nova družba: Hrvatska aluminijska d. d., ki razpolaga z 20 mil. kun glavnice.
V Zenici so na šestih najbolj prometnih mestnih krajih razmestili radijske zvočnike, s čimer so zelo ustregli meščanom, saj bodo na ta način takoj poučeni o tem, kaj se dogaja po svetu, koncertni in glasbeni nastopi pa jim bodo v razvedrilo.
Pred duevi je delavska podružnica zavarovanih delavcev v Osijeku odprla in izročila svojemu namenu novo zobno tehniko. To je prvi zavod takšne vrste v hrvaški državi. Nova tehnika lx) delavstu v veliko dobro.
V. HEISER	64
Zdravnik gre f? križem svet
Spominjam se večerje v Adenu, kn-ffior smo dospeli pozno popoldne. Na večini ladij raznih družb je veljalo 'Pravilo, da si moral priti k večerji v 'i^kingu, če pa si pravkar prišel s Kopnega in se nisi utegnil preobleči, li niso zamerili. A ne tako na ladji te družbe! Pri mizi sem sedel poleg mladega madžarskega grofa ki je imel svojo nevesto s seboj. Nobeden od nji-u ni govoril angleški. Dospel je na adjo ravno, ko se je zvenilo prvič oglasilo ter takoj skočili v jedilnico in sedel na svoj prostor.
Nadzornik mu je dejal: »Obžalujem, gospod, ne morem vam streči.« Grof seveda ni razumel ter znova kazal na jedilniku, kaj bi si želel za večerjo.
»Prosim, da bi zapustili jedilnico, gospod. Ne strežemo nikomur, ki nima na sebi večerne obleke.«
Grof ga še zmeraj ni razumel. Natakar mu je stopil za hrbet, ga dvignil
*	sedeža ter ga pospremil ven.
Vu 'Poznejših letih.se je družba to->ko omečila zaradi tropske vročine, ¥l Je potnike mučila na vožnji po Rde-em morju, da je nalepila po ladjah tiče: »Gospodom je dovoljeno, da
lahko plešejo v flanelastih hlačah, toda pri večerji morajo iuneti predpisane obleke.«
Pogovori na ladji so vedno eni in isti. Ljudje se naveličajo igrati mizni tenis, poslušati koncerte in delati razne stave. Da bi jih razvedril, sem včasih pokazal svojo listo desetih besed, ki jih še nihče ni znal vseh pravilno napisati. Navadno sem začel svojo zabavo s tem, da sem potnikom poudarili, da se je celo predsednik Eliot s harvardskega vseučilišča zmotil v pisavi treh besed in da so se ravnatelji dnevnikov urezali pri petih ali šestih besedah.
Preizkušnja v črkovanju je dala prav tako presenetljive uspehe na kopnem. (Znano je, da se angleška pisava v splošnem močno razlikuje od izgovarjave; zato imajo često Angleži sami precej težav, če hočejo z gotovostjo vedeti, ali se katera od 40.000 besed njihovega, iz raznih jezikov sestavljenega besednjaka piše tako ali tako.)
Na ladji je bil tudi »kralj bakra« John Ryan, ki je hotel preskusiti svoje znainje. Zmotil se je pri štirih besedah. Nekaj tednov pozneje sem ga srečal na
Broadwayu. Piribliža'1 se mi je ves nasmejan.
»Nisem vas že videl vse od tistega časa, ko sem se lahko ponašal, da sem prvak v črkovanju v Michiganu,« je veselo dejal.
»Ali 6te prepričani, da znate zdaj tiste besede pravilno izgovarjati?« sem takoj vprašal.
»Prav gotovo.«
»Dvomim.«
»No vam bom dokazal. Pa prav tule!«
In kar tam na Broafhvayu sredi gneče in prerivajočih se pešcev sem načečkal besede ter mu jih pomolil. Na njegovo veliko ža'<*st in presenečenje se je znova zmotit pri štirih besedah. Toda on ni bil edini primer.
Nekateri odgovori so bili skoraj pri vseh enaki in jaz sem že računal na take napake. Pojasnila, s katerimi so hoteli mnogi opravičiti svojo nevednost, so bila navadno zmeraj krojena po istem kopitu. Angleži so imeli navado trditi, da se ravnam po ameriški izgovarjavi, a vljudno sem jih opozoril, naj si ogledajo dotične besede v Oxfordskem besednjaku. Eden takih •ie .z iskrečimi očmi planil v ladijsko knjižnico, ker je bil prepričan, da ima prav. Listal je in listal, dokler ni priseli do iskane besede. Ker je videl da je poražen, je brž začel iskati naslednjo besedo, glede katere je bil prav tako v zmoti, a zopet je moral ugotoviti, da ga je upanje varalo.
Ko sem odhajal na neko potovanje,
me je nekoč Rockefeller naprosil, naj bi mu prinesel poročilo o »Carigrajskem ženskem zavodu«, ki je s svojimi prošnjami pritiskal nanj za izredno podiporo. Pregledal sem razne oddelke, dokler nisem prišel do angleškega. — Predstavili so me načelnici, stari devici zelo hladnega obnašanja. Da bi nadzor ne bil preveč dolgočasen, sem hotel načeti z njo veselejši razgovor.
»Vi ste voditeljica tega angleškega oddelka, kaj ne da?« sem jo vprašal.
»Da.«
»Ali poučujete angleščino?«
»Kaj pa drugega.«
»Nemara dajete tudi pouk v črkovanju?«
»To je za na« malenkost.«
»Ali bi se vam zameril, če bi hotel vaše znanje malo preskusiti?«
»Zakaj me hočete preskusiti? Jaz že znam svoj posel.«
»Umljivo,« sem dejal. »Seveda če nočete ...« _■
Predsednica zavoda, ki ji je zaradi vedenja voditeljice bilo prav nerodno, jo je poklicala malo vstran ter ji poše-petala. da mora spoštljivo z menoj občevati. Takoj zatem se je ves položaj spremenil.
»Prav rada bi dala preskusiti svoje znanje!« je odločno rekla učiteljica angleščine.
»Imate listek papirja in svinčnik?«
»Jaz ponavadi črkujem kar a« pamet.«
»Če vam je prav, bova rajši vzela papir in svinčnik.«
Narekoval sera ji besede, ona pa jih je brez obotavljanja precej napisala na papir in mi ga pokazala. Zmotila se je v sedmih besedah! Potem sva se zapletla v skiromno kramljanje in ona 8e je tedai sama prepričala, kako napačno je bilo njeno visoko in zapeto vedenje. Nisem še videl napihnjene žoge, ki bi hitreje uplahnela kakor ona.
Ugotovil sem, da čas ni bil primeren, da bi se zavodu poklonila večja denarna vsota, a te ženske so nemara mislile, da niso dobile večje denarne podpore, ker učiteljica angleščine ni dobro opravila svoje izkušnje v črkovanju.
V	mojem seznamu so bile te-le besede:	inoculate (vcepiti), embarrass
(spraviti v zadrego), hnrass (mučiti, vznemirjati), supersede (odpraviti), in-nuendo (namig), rarefv (redčiti) vili-fy (osramotiti), plagTiv (kužen, preklet), desiccate (izsušiti) picnicking (jnžina na prostem).
Preskušal sem tudi Avstralce, ti pa so se mi maščevali z vprašanjem: »Ali nam morete našteti pet pridevnikov s pripono -dous.« Tudi te sem vključi1! med svoje družabne igre in ko sem * njimi hotel preskusiti generala Wooda, je bil tako obupan, ker vprašanja m mogel rešiti, da je svojemu tajniku naročil, naj ižče po besednjaku. Ta je z veliko muko toliko časa listal, dokler ni našel deset takih besod.
F:
če ruske podmornice ne bodo prenehale z napadi
na mirno švedsko trgovsko ladjevje, bodo Švedi prijeli za orožje - Rusko baltiško brodovje je zapisano poginu
Švedi v zadnjem času spet ostro nastopajo v svojih časopisih in revijah proti napadom sovjetskih podmornic na mirne švedske trgovske ladje. Pravijo celo, da bodo v primeru, če se še kdaj kaj takšnega zgodi in če vse pritožbe. ki so jih poslali v Moskvo, ne bodo nič zalegle, segli po skrajnem sredstvu, po orožju in da bodo neizprosno udarili na sovjetske morske roparje. V zvezi s tem morda ne bo odveč, če omenimo, kaj je o ruskem baltiškem bro-dovju in o švedskih ukrepih proti nastopom ruskih podmornic napisal v listu »Sydsvenska Dagbladet« neki švedski pomorski strokovnjak.
Koliko ruskega brodovja je na Baltiku
Piše med drugim, da tvori vse sovjetsko brodovje v Baltiškem morju ena bojna ladja, ena ali dve križarki, 10—15 torpedovk, približno 20 podmornic ter nekaj motornih torpednih čolnov in razne ladje, ki imajo posebne naloge.
Glede števila sovjetskih podmornic, ki nasto-ajo v Baltiškem morju, so mnenja različna.
’o pisanju lista Stockholm Tidningen računajo v Helsinkiju s kakšnimi 40 sovjetskimi podmornicami. Prevladuje pa soglasnost v tem, da so bile pri ponovnih nemških letajskih napadih na Petrograd letošnjo zimo sovjetske popravljene večje ltidje spet tako hudo poškodovane, da dolgo ne bodo spet sposobne za boj. Manjše ruske ladje so spomladi skušale prebiti neinško-finsko pomorsko zaporo v Finskem zalivu pri otoku Hogland, da bi si .priborile pot v Baltik.
Ta poskus pa se je v celoti ponesrečil in sovjetske ladje so se morale vrniti nazaj v svoja oporišča.
V prvi polovici meseca julija je sovjetsko brodovje spet razvilo večjo delavnost, kakor je razvidno iz finskih uradnih poročil o bojih za otok Somaro severno od Hoglanda, za otok, ki so ga lani decembra zavzeli Finci. Rusom se je posrečilo, da so izkrcali na tem otoku dve dobri četi vojaštva, ki pa so ga Finci v kratkem času spet pregnali z otoka. Za teh bojev je bilo 16 sovjetskih stražnih ladij in motornih torpednih čolnov kakor tudi neka 1000—15000 tonska topovska ladja vrste »Moskva« uničena.
Dve nadaljni ladji, od teh ena podmornica, sta bili poškodovani, štiri sovjetska letala pa sestreljena. Nekaterim sovjetskim podmornicam se je pri tej priliki posrečilo, prebiti se skozi pomorsko zaporo v Baltiško morje, medtem ko je bilo 14 njihovih podmornic pri istem poskusu potopljenih spričo nemških in finskih protiukrepov. Število podmornic, ki se jim je ta proboj posrečil, cenijo Finci na 6—10.
Številne kršitve švedske nevtralnosti
Na kakšen način so se te podmornice od tedaj dalje v glavnem udejstvovale, je splošno znano, saj skoraj vsak dan prihajajo nova poročila o torpediranju švedskih ladij ter o kršitvah švedske nevtralnosti. Njih prva žrtev je bil danski parnik >Orion<, potem pa je čez tri dni sledila potopitev švedske ladje »Ada Gor-
aon«, natovorjena z rudo, v švedskih vodah. iHja je bila potopljena brez poprejšnjega opozorila in je izgubilo življenje 14 mož po-iadke. Ta kršitev švedske nevtralnosti je zbu-
dila v švedski javnosti upravičeno ogorčenje. Švedska mornarica je takoj nato sklenila, da bodo odslej švedske ladje plule samo v spremstvu vojnih ladij, da bi bile varnejše, to pa samo v švedskih vodah, drugod ne.
Po enem tednu je bil uprizorjen torpedni napad na parnik »Galeon«, ki je plul v spremstvu. Torpedo pa je k sreči zgrešil cilj. »Junaška dejanja« sovjetske vojne mornarice proti trgovski mornarici nevtralne države so se nato nadaljevala z napadom in potopitvijo stockholmskega parnika »Margaretha« pred Arko-sundom ter s potopitvijo motorne ladje »Lulea« pred Vestervikom. V obeh teh dveh primerih je bil napad uprizorjen v švedskih morskih vodah.
Zagotavljanja z ruske strani, da »sovjetske podmornice nimajo z dogodki, ki so se odigrali v zadnjem času v švedskih vodah, nič opraviti«, niso mogla prepričati švedskega javnega mnenja pa tudi ne švedskega zunanjega ministrstva. Najdeni drobci ruskih torpedov in druga dokazila so sama preveč zgovorna. V tisku vseh smeri, celo v tistih švedskih časopisih, ki ne simpatizirajo z državami osi, prevladuje mnenje, da pri tem »podmorniškem piratstvu« ne gre za slučajno kršitev švedske nevtralnosti, pač pa za vrsto dejanj, ki so bila izvedena čisto po načrtu.
Zahteva po »varnem pasu«
Z mnogih strani se je pojavila zahteva — ker so se vojaški ukrepi izkazali za nezadostne — da je treba točno določiti »varni pas« in o njem obvestiti svetovno javnost, kakor so na primer ameriške države storile s tako imenovano »panamsko izjavo« takoj po izbruhu vojne. Dočim pa ameriški pas sega 600 morskih milj od obale na odprto morje, mislijo na Švedskem, da bi zanje zadostoval varni pas tri ali štiri morske mijje izven švedskih obrežnih voda. Vojnim ladjam in letalom je treba ukazati, da morajo vsako podmornico, ki bi jo izsledili v bližini te. meje obrežnih voda, takoj napasti in pregnati.
»Švedska potrpežljivost pa ima svoje meje, prav tako kakor ima gotove meje tudi spoštovanje določb mednarodnega prava, ki se Rusi nanj požvižgajo,« piše »Stockholm Tidningen«.
Kaj edino še preostane ruskim podmornicam
Z druge strani pa poudarjajo, da gre pri kršitvah nevtralnosti samo za prehodni pojav, ker da bo tako in tako večina ruskih ladij v kratkem »izločena«. Ni nobenega dvoma, da se dolgo ne bodo mogle več tako udejstvovati kot se zdaj. Po mnenju vseh mornariških strokovnjakov je teh sovjetskih ladij z vsakim tednom manj in da so na poti k popolnemu uničenju. Če pride do močnega napada na Petrograd, tudi tiste ruske ladje, ki so zaprte v tinskem zalivu, ne bodo mogle več uiti svoji usodi. Sovjetskim podmornicam, ki nastopajo v Baltiškem morju, in ki jim je pot nazaj v njihova oporišča zaprta, ne preostaja, v kolikor seveda ne bodo v sedanjih spopadih uničene, nič drugega, kakor da se zatečejo k švedski obali in da se tam puste internirati.
Tri nova odlikovanja v sovjetski vojski
Stari načini vojskovanja nimajo več nobenega pomena
V sovjetski vojski so do pred kratkim poznali le dvdTvrsti vojaških odlikovanj: Leninov in Stalinov red. Toda samo dve vrsti odlikovanj nista več zadostovali, piše člankar v turinski »Stampi«. Stalin je ustanovil nadaljne tri, ki so pa takšna, da so kaj malo v skladu z mišljenjem boljševikov. Ta tri nova odlikovanja so: red velikega kneza Aleksandra Nevskega, generala Suvorova ih generala Kutusova.
Veliki knez Aleksander Novgorodski (imenovan Nevski) je branil v trinajstem stoletju bojno črto ob reki Nevi pred švedskim napadom in ga je stara ruska Cerkev proglasila za svetnika. Odlikovanje reda Aleksandra Nevskega je ustanovila carica Katarina I. in so ga lahko prejeli samo najvišji dostojanstveniki ruskega carskega režima.
Stari silni Suvorov je po svoji zmagi nad Turki na Kavkazu in nad Napoleonom zatrl siloviti kmečki upor, ki ga je vodil PogaČev. Tega moža so caristi smatrali za navadnega tolovaja. Komunisti pa so mu postavili spomenike in
CCLARJEV SIN
M
-(
3
„
%
d.
K
v
iM
<5
st
m*,
POGORSKA PRAVUICA
SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL JOŽE BERANEK
23.
Oglarka mu je tedaj pripovedovala, kaj se je pred davnimi leti bilo zgodilo, kako ju je medved ugrabil ter zavlekel v svojo jamo, kjer sta preživela z medvedom toliko let, dokler se jima ni posrečilo uiti.
»Najin sin je to! Močan je kot medved, se reče, močnejši od medveda, ker ga je ubil. Bodi ga vesel, ker s svojo močjo ti bo mnogo pomagal pri postavljanju kop in pri podiranju!«
Oglar pa ga ni bil nič kaj vesel, ker je bil po vsem telesu kosmat kot pravi medved; vendar so vsi trije odšli lepo v oglarsko bajto.
24.
Poleti pa je bilo pri drvarski cerkvici žegnanje. Okrog cerkve so se zbrali planinčani: kmetje in kmetice, volarji in kravarice, ovčarji in pastiričke, drvarji, podirači in žagarji, oglarji in splavarji in vozniki plohov in oglja. Vsi so bili v domači raševini in v nedeljskih coklah.
Zbirali so se v gruče, pozdravljali se in se menili o delu, vremenu in zaslužku.
ga slavili kot Leninovega predhodnika. Uporniški general je zdaj v Stalinovih očeh narodni junak.
In kdo je bil potem general Kutusov? Knez Mihael Iljonovič Kutusov je doživel poraz pri Austerlitzu ter je 1. 1812. prevzel poveljstvo nad slavnim in krvavim umikom pred Napoleonom. Bil je star in utrujen mož, njegova taktika pa: samo umikati se in ničesar storiti ter čakati na zimo, ki naj bi premagala Napoleona. V resnici se je tako zgodilo pozimi leta 1812, ne pa pozimi leta 1941-42.
Tudi Timošenko je skušal zdaj posnemati taktiko generala Kutusova. To posnemanje pa dozdaj še ni imelo sreče. Precej pozno je že, posluževati se takšnega načina vojskovanja, kakršnega se je držal pri svoji ofenzivi upornik Suvorov.
Zahtevajte povsod naš list!
Prvi radijski aparati na letalih
Po Marconijevih trditvah so prve poskuse delali v Libiji že leta 191 f
Vprav za današnje čase bo morda zanimivo, če povemo — pravi neko poročilo iz Rima — da so prve poskuse, kako postaviti radiotelegrafijo tudi v službo letalstva, ki je danes faKo tesno navezano na brezžično oddajanje poročil, delali za časa vojne v Tripolisu leta 1911.
Sloviti italijanski učenjak Marconi je na neki konferenci, ki ji je predsedoval 1. 1912., sporočil, da so takšne poskuse res že naredili ter obenem pripomnil, da bosta v bodoče radijska poročeval-
ska služba in letalstvo v vedno tesnejši zvezi. Dejal je dobesedno takole: »Z vsakim letom bodo letala postajala pripravnejše sredstvo za vojaška opazovanja, in kakor ladjam na morju bo radio-telegrafija tudi letalcem edino sredstvo za vzdrževanje zveze na velike daljave.«
Marconi je pri tisti priliki povedal še, da so prve poizkuse, ki so rodili dobre uspehe, naredili na letalih, ki so letela le nekaj kilometrov proč od svojih oporišč.
Kovačem v razvedrilo
časi, ko so konje obuvali v »sandale« in »copate«
V starodavnih časih niso poznali železnih podkev. Konjem so »natikali« na noge neke vrste čevlje, narejene iz brona, železa ali iz pletenega trsja, privezovali pa so jih na kopita z jermeni. Na bojnih pohodih Aleksandra Velikega se je večkrat zgodilo, da se je vojska morala za nekaj časa ustaviti vprav zato, ker so konji začeli prehudo šepati. To neprijetnost je skušal Aleksander Veliki odstraniti na ta način, da je dal narediti konjem nekake lesene coklje.
Starodavni Grki in Rimljani tudi še niso poznali takšnih konjskih podkev, kakršne poznamo danes. Šele v dobi rimskih cesarjev so vpeljali neke vrste »konjske sandale«. Tako »obuti« konji so bili res nekaj edinstvenega.
Pri azijskih narodih pa so že davno poznali železne podkve, čeprav so bile še zelo surovo in primitivno izdelane. Huni so konjske podkve pritrjevali z velikimi žeblji. Nemci so šele v začetku srednjega veka uvedli železne konjske podkve. Za križarskih vojn in v dobi viteštva so konjske podkve polagoma izpopolnjevali, šele leta i860 pa so zaceli na isti način kovati konje, kot je zdaj v navadi po vsej Evropi. Pravijo, da danes kujejo konje na 26 načinov. Kovači bodo morda rekli, da je to bosa. če mislijo, da je, pa naj jo podkujejo, saj so strokovnjaki.
SELMA LAGERL0EF:
AA
39
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
»Pa ste. pripravljeni, gospod lastnik rudnikov, prevzeti nase tudi vse posledice?« je pobafral Karel Artur. »Kako pa potem, če reče ja?«
»Rekla bo ne,« je odgovoril Schagerstroem. »In ker je do tega nesporazuma med vami, gospod dr. Ekenstedt, in med vašo nevesto prišlo brez dvoma po moji krivdi, bom s svoje strani prav rad storil vse, da se zas topnost med vama spet uveljavi.«
Karel Artur se je malce nezaupljivo nasmehnil.
»Saj bo rekla ja,« je odvrnil, »razen, če ne bo od katere koli strani pravočasno opozorjena in ne bo poučen o tem, za kaj gre.«
»Nimam namena vprašati je sam,« je odgovoril Schagerstroem. »Pisal ji bom.«
Tedaj je stopil k pisalni mizi, vzel papir in pero in napisal nekaj vrstic.
»Milostna gospodična! Oprostite, da vas Se enkrat nadlegujem. Ker sem pa čul od Vašega ženina, da je Vaša zaroka razdrta, uiova ponavljam svojo včerajšnjo ponudbo.«
Pokazal je Karlu Arturju, kaj je napisal, in ta je v znak pritrditve prikimal z glavo.
»Ali bi bili tako dobri in izročili gospodični Loewenskoeld tole l«smo?< je vprašal Schagerstroem.
Prošt je potegnil za vrv zvonca, ki je bila umetno spletena in pritrjena na zid, nakar se je pojavila postrsinica.
»Ali veš, Alma, kje je gosi>odična?<
Ko je	dekle odšlo, je	postalo v sobi Čisto tiho.	Skozi	tišino	se
je	slišalo	le lahno udarjanje starega klavirja.
»Tu je, nad nami!« je rekla gospa Forsius, »igra.«
Niso se upali pogledati drug drugemu v obraz, temveč so vsi molčali: Tedaj so se zaslišali koraki postrežnice po stopnicah, potem so se odprla vrata. Godba je prenehala.
»Zdaj bere Karlina pisemce,« so 'si mislili.
Stara	gospa Forsius	je tresoč se sedela na	stolu.	Prošt	je
sklenil roki k molitvi. Karel Artur se je bil vrgel na gugalnik, lokrog usten pa mu je igral nezaupljiv smehljaj. Nasprotno pa je bil	videti	Schagerstroem	popolnoma prostodušen,	kakršna je bila
njegova zunanjost vselej, kadar je namerjal skleniti važne posle.
Tedaj je šel nekdo tihih korakov po sobi nad njimi proti vratom. Vrata so se odprla in spet zaprla. Postrežnica je zapustila sobo.
Čeprav so se vsi v sobi trudili, da bi na zunaj ohranili mir, se vendar niso mogli zadržati čisto mirno. Vsi štirje so stali v predsobi, ko je spet vstopila postrežnica.
Izročila je Schagerstroemu drobno pisemce, ki ga je takoj odprl in bral.
»Sprejela je mojo ponudbo,« je rekel in iz njegovega glasu je zazvenelo skoraj nezaznavno presenečenje.
Potem je prebral Karlinino pismo.
»Če je gospod lastnik rudnikov po vsem tem, kar se grdega zdaj govori o meni, še vedno voljan vzeti me, potem mi ne preostane drugega, kakor da ponudbo sprejmem.«
»Potem vam moram pač čestitati,« je rekel e porogljivim glasom Karel Artur.
»Saj je bil vendar le poskus,« je odgovorila gospa Forsius. »In vse to vas še nikakor ne zavezuje, gospod Schagerstroem.«
»No, seveda ne,« je pritrdil prošt. »Karlina sama bo prva, ki„.<
Schagerstroem je bil videti tak, kakor da ne ve, kaj naj prav jza prav stori.
Isti trenutek se je zaslišalo škripanje voza in topotanje konj
»Gospodična Loevvenskoeld je v svoji sobi.«
»Potem stopi takoj « temle pismom od gospoda Schageratroema I in vsi so pogledali skozi okno. Bil je Schagerstroemov potovalni k njej in jii reci, da čakamo na odgovor.«	I	voz, ki se je ustavil pred vhodnimi vrati.
»Vas smem, gospod prost, in tudi vas, milostna gospa,« je začel Schagerstroem strogo vljudno in uradno, »prositi, da sporočite gospodični Loevvenskoeld mojo zahvalo za odgovor, ki mi ga je bila dala. Potovanje, ki je bilo že davno določeno, me sili, da bom moral biti več tednov odsoten. Čim se bom vrnil, da bom s privoljenjem gospodične Karline storil vse potrebno za oklice in za poroko.«
Kazenska propoved,
»Regina, moj ljubi zaklad,« je rekel stari prošt, »nič več ne razumem Karline. Prositi jo morava za pojasnilo.«
»Prav zares, imaš popolnoma prav,« je pritrdila njegova žena. »Naj jo kar takoj pokličem?«
Schagerstroem jte odpotoval, Karel Artur pa je odšel v svojo sobo. Če bi zakonski par rad zaslišal Karlino, potem je bila sedanja priložnost posebno ugodna.
»Enkrat Schagerstroemu — košarico, naslednji dan pa s hvaležnostjo sprejema njegove ponudbe,« je rekel stari gospod. »Si li kdaj videla takšno omahljivko?« Zares ji moram povedati nekaj besed v pouk.«
»Nikdar se ni brigala za to, kaj drugi ljudje govore,« je vzdihnila gospa Forsius. »Toda to presega vse meje.«
Že je bila na poti k pleteni vrvici zvonca, ko je nenadoma obstala. Mimogrede je vrgla pogled na svojega moža. Vseh pet bradavic sredi njegovega čela se je še vedno bleščalo kakor ognjene kroglice, medtem ko je bila njegova koža čisto pepelnato siva.
»Veš kaj,« je rekla stara gospa. »Sprašujem se, ali si tudi zadosti pripravljen, da bi takoj zdajle govoril s Karlino. Tako hitro ji ne prideš do živega. Kako bi bilo, če bi počakal do večera, da se boš ta čas domislil česa primernega*«
Dobra gospa je gotovo naredila svoji sorodnici pravo uslugo. Toda njen mož je bil po dolgi vožnji in močnih čustvenih preobratih očitno utrujen in ne bi mogel takoj začeti z novim razburljivim razgovorom.
Skoraj isti hip pa je javila postrežnica, da je kosilo na mizi. To je bil torej drugi razlog, da se odloži Karlini namenjena kazenska pridiga.
Za Ljudsko tiskarno * Ljubijanii Jože Kramar!« — Izdajatelji ini Sodja — Uredniki Mirko Jnvomtt - Rokopisov ae vračam« - »Slovenski dom« Izhaja ob delavnikih ob 12 - Me* sečna naročnina II lir, ca Inozemstvo 15 Ur — Uredniitvoi Kopitarjeva niica t/lU — Upravni Kopitarjev« ulica t, Ljubljana — Teletom itn. lo-oi do «0-09 — PodralnJcai Novo mesto