amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organisations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 29
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 10. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 10, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
MASE IZGREDNIKOV SE RAZŠLE S PARIŠKIH ULIC. — POLICIJA PREGANJA BANDITE, KI SO PRIČELI ROPATI. — BIVŠI PREDSEDNIK DOUMERGUE SESTAVIL NOVO VLADO IZ SAMIH STARIH IZKUŠENIH DRŽAVNIKOV.
Pariz, Francija. — Demonstracij, ki so grozile, da se prelevijo v civilno vojno ,j§ konec in pariške mase slave popolno zmago. Z njimi pa tudi konservativci in fašisti. Kratki konec so prt vseh homatijah potegnili socijalisti in njih moči, da bi odločali pri francoski vladi, je oči-vidno konec, dasi imajo večino v parlamentu.
Po viharni sredi in še bolj viharnem torku je po pariških ulicah zavladal dokajšen mir. Še je -sicer imela policija in narodna garda v četrtek dovolj posla, da je krotila skupine nemirnežev, toda ti nemiri niso v pretežni večini imeli s političnim položajem ničesar opraviti. Bili so le nekake posledice dogodkov, ki so se odigravali prejšnja dva dneva. Razni temni elementi so skušali materijalno izrabiti zmedo in so se spravili na ropanje ih tatvine. Z njimi je policija ravnala kakor z navadnimi banditi.
Mož, ki je takorekoč v hipu pokril razrvani Pariz, je starosta francoskih državnikov, 70 let stari G. Doumergue (izg. Du-merg). Ko se je razglasilo, da je on pristal na prošnjo, da sestavi novo vlado, je to nekako magično vplivalo na prebivalstvo in nemiri so takoj pričenjali pojenja-vati. Doumergue namreč uživa-izredno popularnost med Francozi. Zaslužil si jo je, kajti nič manj kakor petnajstkrat so se pod njegovo administracijo rešile bolj ali manj resne vladne krize in ima torej v vodstvu vlade izredno izkušenost. Najbolj pa se je proslavil v letu 1926, ko je bila Francija na robu finančnega poloma in jo je rešil na ta način, da je kot
ŠKANDAL
V VLADI
Predsednik dal ukaz, da se izvrši v vojnem departmentu preiskava glede korupcijske afere.
Washington', D. C. — V vojnem departmentu se je pričela preiskava, za katero je dal ukaz predsednik Roosevelt sam, da se odkrije korupcijski škandal, pri katerem gre za kakih 10 milijonov dolarjev in v katerega sta zapletena dva advokata. Vpleten je vanjo tudi pomožni vojni tajnik in bivši governer države Kansas, II. H. Woodring. Obtožnica, katero obravnava zdaj posebna porota, govori, da so advokati hodili okrog avtomobilskih tovarnarjev in jemali od njih pod kupnino $50,000 z obljubo, da jim bodo izposlovali pri vojnem departmentu pogodbe za doba-vo armadnih tovornih avtomobilov.
Woodring pa se je še na drugi način zameril predsedniku. Pred kratkim je namreč napisal v neki reviji pohvalo o civilni gozdni armadi, češ, da je vzor vojaške uspešnosti in bi se morala prideliti pod arrnad-no vodstvo. Iloosevelt se je nato javno izrazil, da ta armada nima ničesar opraviti z vojaštvom in da ne bo prišla pod nobenim pogojem pod armadno vodstvo. Dobival je namreč predsednik protestna pisma, da se iz civilne armade namerava napraviti nekaj podobnega, kakor so Hitlerjeve Čete.
-o—
ITALIJANSKI PROTEST
Milan, Italija. — Neki tukajšnji list ogorčeno žigosa čin, ki ga je storila Francija, ko je poklicala afriške čete, da so nastopile proti izgrednikom v Parizu, češ, da se s tem daje slab vzgled svetu, in se postavlja v nevarnost zapadna civilizacija, ko se vzbuja zavest plemenske nadmo-či v ljudeh, nižje stoječih po kulturi.
ABRAHAM LINCOLN
Bom Feb. 12, 1809 Died April 15, 186S
univerza prejela, kažejo, kako strahovita razlika v naziranjih vlada med pastorji samimi, kaj šele med protestantskimi verni-
predsednik republike imenoval min. predsednikom R. Poinca- RAZRVANI PROTESTANTI reja, umnega finančnika, kate-	ZEM
ri skupno z Doumerguem deli Chicago, 111. — Vzgojeslovni zaslugo, da je rešil francoski oddelek tukajšnje Northwestern frank propada. Francosko ljud- univerze je nedavno razposlal stvo zato z zaupanjem gleda na 1,039 protestantskim pastorjem starega moža in pričakuje, da v Chicagi vprašalne pole, na ka-bo izpeljal državo tudi iz se- terih so imeli izraziti svoje mne-danjih zagat.	nje glede raznih verskih m dru-
. Kih vprašanj. Odgovori, ki jih je Kakor je v četrtek objavil,
novi min. predsednik, bo imenoval v svojo vlado samo stare, izkušene državnike, kakor so Tardieu, Caillaux, Laval, Chau-temps, Herriot — vsi bivši min. Predsedniki. Na ta način bo združil v vladi zastopnike vseh Pomembnejših strank, toda bržkone brez socijalistov in ko munistov, dasi spada Doumergue sam k radikalno - socialistični stranki. To preziranje socialistom seveda ni po godu in Zagrozili so, da bodo za pone deljek proglasili generalno stavko v protest, kakor pravijo, proti fašistični invaziji.
Zdaj po končanih nemirih se skuša ugotoviti, kdo je pravzaprav kriv, da so se razvili v ta.
ljutost in krviželjnost. — Splošno obstoja mnenje, da je divjost mas pognal do viška PreJšnji minister za notranje zadeve, E, Frot, in sicer s. tem, ker je ukazal vojaštvu, da je peljalo na. mase. Tega mu Pi'ancozi ne morejo odpustiti.
ZA ZNIŽANJE
OiBRESTl
Sedanja obrestna mera previsoka, pravi predsednik.
—o—
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt se je izrazil, da je naklonjen ideji, da se obrestna mera za vse dolgove v tej deželi, bodisi vladne, ali privatne, primerno zniža. Po njegovem mnenju namreč dolžniki preveč plačujejo za dolgove, ki so jih napravili v dobrih časih, ko so se obresti plačevale primeroma z lahkoto. Nekateri predlogi, ki jih je poslanska zbornica že odobrila, so točasno v senatu in se ba-vijo predvsem s tem, da smejo razna mesta, korporacije in po litične državne edinice, zahtevati, da se zniža obrestna mera za njih obligacije.
-o-
PONAVLJANJE KRVAVIH DNI V PARIZU
Pariz, Francija. — Krvave ra-buke, ki so se vršile ta teden, niso v tem mestu prvi tak slučaj. Poleg znane francoske revolucije leta 1789 je doživel Pariz viharne dneve tudi leta 1871, takoj po koncu vojne z Nemčijo. Takorekoč pred očmi nemških zmagovalcev se je pričela vojna med napadalne Jprancozi samimi. Ena stranka je namreč zahtevala, da mora postati Pariz takorekoč samostojna država, neodvisna od Francije. Ti revolucijonarji so v marcu omenjenega leta napadli mesto in ga zavzeli ter nato pričeli v njem s pravim mesarskim klanjem. Nad 20,000 meščanov, moških in žensk, so pobili, predno so zadobile nad njimi vladne čete kontrolo.
-o-
SPREJEM NOVEGA ZAKO-
VELIKI OSVOBODITELJ Veliki ameriški predsednik Abraham Lincoln, kateri si je stekel neminljive zasluge z odpravo suženjstva v Ameriki.
KRIŽEM SVETA
- Dublin, Irska. — Viharni protest je dvignila opozicija v zbornici, ko je minister za obrambo objavil načrt, da se sedanja irska armadn 5000 mož pomnoži se s 1.5,Q0* p»;(>stpy,olj ■ ci, kar bi, stalo pol milijona dolarjev na leto.
—	Berlin, Nemčija. — Neki zdravnik je v listu Deutsche Zeitung zahteval, da se morajo vsi nigrovski otroci v Porenju in Porurju sterilizirati, da se ne bo črnsko pleme razmnoževalo.
—	Moskva, Rusija. — Načrt za svojo drugo petletko so so-vjeti izpremenili v toliko, da bodo znižali nameravano množino industrijske produkcije, in sicer z začetkom leta 1935. Ta redukcija bo znašala okrog 3 odstotke. Nasprotno pa zvišajo produkcijo živilske industrije za 270 odstotkov.
—	London, Anglija. — Turčija obeta biti dobra odjema-teljica inozemskih produktov. Turška vlada je namreč odredila, da se vsa naročila iz inozemstva, ako ne presegajo $650,000, plačajo takoj v gotovini.
ZARADI SINA IZGUBIL NRA ORLA
Washington, D. C. — Zaradi kršenja določb glede otroškega dela je urad NRA v sredo izdal odredbo, da se vzame plavi orel neki pralnici v Hannibal, Mo. Lastnik je namreč zaposloval pri delu svojega sina, ki še ni 16 let star, več kakor tri ure na dan. Urad je izjavil, da sorodstvo ne opravičuje kršitve.
POSOJILO
KITAJSKI
Banke zagotovile posojilo kitajski vladi.
Šangaj, Kitajska. — Banke so pričele končno verjeti v stalnost sedanje nankingške kitajske vlade. 16 tukajšnjih bank ^e je namreč obvezalo, da bodo dale vladi posojila v znesku 14 milijonov ameriških dolarjev. Ta svota pa še zdaleka ne bo zadostovala, da bi krila vse vladne potrebe, marveč se bo z njo komaj izhajalo kakih šest mesecev. Govori se, da se bo nato vlada obrnila na Japonsko za posojilo. Odpor proti Japonski namreč čimdalje bolj ponehuje in tudi bivšega bojkota proti japonskem blagu je skoraj že konec.
Iz Jugoslav!)«.
STATISTIKA IZSELJENCEV IN PRISELJENCEV; ZMANJŠANO ŠTEVILO SEZONSKIH DELAVCEV. — ČUDNO NAKLJUČJE, DA SE JE ŽENA NA ISTI LESTVI UBILA, KAKOR NJEN RAJNI MOŽ. — DRUGE NEZGODE.
DOLOČBE GLEDE ŽGANJA
Washington, D. C. — Zaklad-niško tajništvo je objavilo, da od te sobote naprej mora biti vsaka steklenica viške, ki se prodaja, uradno žigosana, in sicer na pasu papirja, kateri je prilepljen preko zamaška. Na ta način bo vsak kupec vedel, da kupuje legalno visko. Poleg žiga bo na papirju tudi navedeno ime izdelovalca, prodajalca na debelo ali u-važevalca, kakor tudi, da je bil
Praznih rok so se vračali v domovino
Ljubljana, 20. jan. — Leta in leta je poprej trajal odtok naših ljudi iz domovine v tujino. Ljudje so iskali v tujini zaslužek in življenje. Dostikrat se jim je to res posrečilo, ni pa manjkalo tudi primerov, da so doživeli žalostna razočaranja. Zadnja leta pa se je odtok naših ljudi v inozemstvo, to je v druge evropske države in v prekmorske dežele, ustavil. Ne morda radi tega, ker bi se bile delovne razmere v domovini izboljšale, pač pa zato, ker so se razmere' v tujini strašno poslabšale. Tako je lanskoletna bilanca našega izseljenskega gibanja le skromna.
Po podatkih izseljeniškega u-rada se je lani vrnilo v domovino 419 oseb, ki so se oglasile v uradu. Vrnili so se skoraj iz vseh kontinentalnih držav, največ pa iz Nemčije, Francije. Belgije in Holandska, dalje iz USA, Argentine, Kanade in še od drugod. Med vrnivšimi se izseljenci je j Šuštar še največ rudarjev, ki so v tujini j izgubili kruh. Po večini so se vsi iz tujine vrnili praznih rok, brez najpotrebnejših sredstev, sestradani in slabo oblečeni. Izseljenski urad gre takim revežem kolikor more na roko, jim pogosto plača potnino do domačega kraja, v Ljubljani pa prenočišče ter potrebno hrano. Mnogo izseljencev se vrača tudi s svojimi družinami. Pri hranilnici dravske banovine je poseben fond za podpiranje izseljencev. Iz tega sklada so lani prejeli
in na isti način ponesrečil in mrtev obležal pod lestvo. Pogreb bo 11. jan. ob pol štirih popoldne. Pokojna Klun je svakinja pred tremi meseci umrlega Ant. Kluna v Mostah. Blagi pokojnici večni mir, družini sožalje!
-o—;—
Stroga obsodba tatov
Pred ljubljanskim kazenskim senatom se je 17. jan. zagovarjalo več zločincev in tatov, katere je pravica za njihove čine, ostro obsodila. Med temi sta bila tudi France Leban in Jože Bošt-jančič, oba iz Grgarja na Goriškem, ki sta lansko leto vdrla v litijsko občinsko pisarno. Leban je bil obsojen na 4 leta ro-bije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Franc Boštjančič pa na 2 leti robije. Po prestani kazni bosta oba izgnana iz Jugoslavije. — Na 3 leta in pol robije je bil obsojen tudi Ludvik Šuštar, ki je sodeloval pri vlomu v župnišče na Kresnicah. Po končani kazni pride v prisilno delavnico, o-
Srebrna poroka
Nedavno je v Mariboru praznoval srebrno poroko trgovec Jakob Preac s svojo soprogo Berto.
-o-
Roko mu je pretrgalo
Na Perdanovem dvorišču v Ljubljani je žagal drva na cir-kularko Žagar Jože Ograjšek, katerega je žaga med delom pritisnila za levo roko in mu jo v podporo'dlani Potrgala.
203 vrnivši se izseljenci v skup-
plačan davek, poleg navedbe ko-'nem znesku 39,584 dinarjev.
ličine.
NA GLEDE PIJAČ
Chicago, 111. — Mesto Chicago je bilo takorekoč brez vsakih ve-
ki. Tako se je 54 odstotkov pa- ijavnih odredb glede kontrolira storjev izrazilo, da ne verujejo v pekel, 41 odstotkov jih dvomi, da bi obstojala nebesa, in enako ni 52 odstotkov sigurnih, da je resnica, da bi bil sodnji dan. Tudi v to, da bodo človeška dobra in slaba dela dobila plačilo, oziroma kazen, jih ne veruje 74 odstotkov. V Kristusovo božanstvo jih veruje 72 odstotkov, 26 odstotkov ga enostavno taji in 2 odstot. sta neodločena.
Francoski policiji se ne zameri, ako ob kakih nemirih še tako surovo postopa z izgredniki, dokler ne uporabi strelnega o-rožja. Tega pod nobenim pogojem ne sme storiti in tako je zdaj število nevtralnih stopilo med demonstrante iz samega srda, ker je bil dan ukaz, da se strelja med množice.
ran j a pijač, odkar je stopil v veljavo preklic prohibicije. Dokler ni namreč državna zakonodaja sprejela tozadevne zakone, tudi mesto ni moglo nič veljavnega skleniti in vse dosedanje odredbe so bile le zasilnega in začasnega značaja. Preteklo sredo pa je mestni svet izdal stalne ukrepe. Med glavnim, kar je sklenjeno je, da se dosedanja pristojbina, $250 za pol leta, odobri še nadalje. Enako tudi glede zatvo-ritve točilnic; točiti pijače bo dovoljeno ob delavnikih od 7. ure zjutraj do ene ponoči; ob sobotah do 2. ponoči; ob nedeljah pa od ene popoldne do polnoči.
-o-
"Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Čeme.
HITRA POŠTNA SLUŽBA
Natal, Brazilija. — Med Evropo in južno Ameriko se je u-stanovila redna poštna zračna zveza, ko "je v sredo prispel sem-kaj nemški "leteči čoln" Typhoon, ki je v štirih dneh pripe-jal iz Nemčije 300 funtov pošte. Aeroplan se je vrnil nazaj še isti dan, enako s poštnim tovorom.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
SLADKA
ZAVEST
je za vsakega človeka, če kdo za svojega bližnjega kaj dobrega stori. Sveto Pismo govori o vrednosti človeške duše, da je ena sama duša več vredna, kakor ves svet. Dragi čitatelj, glej, s tem, da pridobiš svojega xnanca ali prijatelja, da se naroči na katoliški tisk, si morda rešil tudi njegovo dušo. Agitirati za katoliško časopisje je ne-precenijivo misijonsko delo!
BORBA Z VLOMILCI
Chicago, 111. — Policija je bila v sredo ponoči obveščena, da so trije vlomilci na delu pri blagajni podjetja na 928 Fullerton ave. Od treh policistov, ki so se odpravili tja, je eden ostal v o-spredju na cesti, dočim sta odšla dva v ozadje poslopja, kjer sta našla vrata vlomljena. Ko pa je eden otvoril vrata, so banditi odtvorili nanj ogenj in ga nevarno ranili. Med tem je dobila policija ojačenje in nje streli skozi okno so ranili dva bandita. Enemu od njih, kakor tudi enemu, ki je ostal nepoškodovan, se je posrečilo, da sta pobegnila, dočim je policija ujela tretjega, 24 letnega Ph. Stumpf. -o
PONOVNA MORILSKA OB-
Glavni opravek izseljenskega urada je bil torej lani z repatria-cijo izseljencev, le malo pa z odpravo izseljencev, ki so odpoto-
RAVNAVA ZA ZDRAVNICO
Chicago, 111. — Ponovna porotna obravnava proti dr. Alice Wynekoop se bo pričela v ponedeljek, 19. februarja. Tako je sodišče odločilo pretekli torek. Kakor znano,, se je morala prva obravnava proti zdravnici, katera je obtožena, da je umorila svojo snahinjo Rheto, prekiniti pred tremi tedni, ker je obtožen
Kamenarji ostanejo brez kruha
Kakor se poroča so v granitnih kamnolomih v Ribnici na Pohorju z 20. jan. ustavili delo. vali v tujino. Lani je izseljenski1 Izostala so naročila in podjetje urad posi-edoval v 291 primerih,1 je delavce odpustilo. Delavska ko so izseljenci prišli v domovi-'zbornica je vse poskusila, da bi no. Po večini so to izseljenci, ki priborila delavcem zaslužek vsaj so obiskali domovino, ter se na-'do pomladi, a ni imela uspeha.
to vrnili v tujino. V glavnem so	-o-
to bili naši Amerikanci. V tem številu pa je vštetih tudi nekaj! malega svojcev, ki so jih njihovi sorodniki pozvali k sebi.
Mnogo slabši je bil lani tudi zaslužek prekmurskih sezonskih delavcev, ki spomladi odhajajo v Francijo in Nemčijo delat na tamkajšnja velika posestva. V-časih je šlo v Francijo nad 2000 delavcev, v Nemčijo pa nad 4000, lani pa v vsako obeh dežel le po 1500 delavcev. Padec tega števila se v Prekmurju zelo pozna.
-o-
Smrtni padec z lestve
Dolenja vas, 17. jan.—Smrtna
Smrtna kosa
V celjski bolnici je umrla Ju-lijana Smeh, žena kočarja iz Vo-narij pri Sv. Emi, stara 38 let. — V Kranjčici pri Sv. Juriju ob južni žel. je umrl Franc Ocvir, sedlarski vajenec star 18 let. — Na Bregu pri Celju je umrla Je-ra Kramer, stara 56 let.
nesreča se je zgodila 9. jan. popoldne. Gospodinja M. Klun iz Dolenje vasi 15 je šla na svisli po seno in padla tako nesrečno na glavo, da je pol ure po nesreči umrla. Pokojna je bila ugle-
Vreča z denarjem padla v morje
Iz Splita poročajo: ko je pis-monoša Korneža nesel pošto na parnik "Cirkvenica," mu je, ko je stopal čez obalo, padla v morje vreča, kjer je bilo za več tisočakov kovanega denarja. Vrečo sta pa dva fanta kaj kmalu prinesla pismonoši nazaj, iz morja. -o-
Duhovske zadeve
Dosedanji kaplan v Komendi Ivan Platiša, je bil imenovan za župnika v Smledniku, kjer je nastopil novo službo 15. jan. 35 komendskih mož in fantov ga je spremljalo do Smlednika, kjer jnjen mož Lovro na istem mestu1 ga je ljudstvo prisrčno sprejelo.
dna gospodinja vzorna verna ka tako oslabela, da se je bilo ba- jmati, odbornica večih cerkvenih ti, da izdihne v sodni dvorani.'organizacij. Mati-vdova zapušča Porota je bila tedaj razpuščena (štiri otroke. Pred 13 leti se je in zdaj bo izbrana nova.
Stran 2 mmmmm
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 10. februarja 1934
AMERIKANSKI SLOVENEC
CKtti in najstarejii slovenski list v Ameriki.
Oatunovljen lete 1MI,
tsbaja vsak dan razun nadel], pone-ttljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Nailov uredništva in oprava: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Cm celo leto __________
Ca pol leta_________
Za četrt leta _____
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto _$6.00
Za pol leta______3.00
Za četrt leta_____1.75
-$5.00 . 2.50 _ 1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Katabli ah ad 1B»1.
Iaaued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Pnbliahed by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Addresa of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For o tie year____
For half a year---
For three months--
_$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europa:
For one year---$6.00
For half a year----3.00
For three months____1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa ae na ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
u.s.
VI DO oua ♦►AKt
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Abraham Lincoln
Abraham Lincoln je bil šestnajsti predsednik Združenih držav. Pokg Washingtona je Lincoln najznamenitejša osebnost v zgodovini Združenih držav. Za časa njegovega pred-sednikovanja se je nahajala ta obširna zemlja med Atlantikom in Pacifikom v nepojmljivi državljanski krizi. Politični duhovi na severu in jugu so bili razdeljeni in na tem, da se ločijo in razidejo. Vnela se je državljanska vojna, ki je zadala narodu velike rane, ali skozi to Golgoto je privede) veliki Lincoln narod v zopetno skupnost, v eno nerazrušljivo Unijo Zdr. držav. Ta veliki zgodovinski dogodek se je završil pod vodstvom dalekovidnega državnika predsednika Lincolna.
Poleg tega je ta veliki demokratični predsednik odpravil tudi suženjstvo v Združenih državah. Osvobodil je črnce, katere so do tedaj imeli plantažarji na jugu v zakupu kakor živino. Opral je svojo deželo tega črnega madeža. Poleg vsega tega je bil Lincoln tudi največji prijatelj vsega delovnega Ludstva in je pomaga! delavcem, kjerkoli je mogel.
Vse to mar je ustvarilo trajen zgodovinski spomin med vsemi sloji velikega ameriškega naroda.
Abraham Lincoln se je naredil na nedeljo, dne 12. februarja 1809 v Nolin Creek, Kentucky. Njegova roditelja, oče Tomaž i incoln in mati Nancy Hanks, sta bila Angleža, farmarja. Pczneje s.? j; ta družina preselila v Illinois, in ko je Lincoln oclraatel, je še kot mali fant moral težko delati na farmi in v gozdovih. Tesal je tračnice in si s težkim delom služil svoj kruh. Tu še prime knjig in začel še je učiti sam. Lincoln je bil samouk in četudi profesijonalni izobraženci zapostavljajo samouke, je bil Lincoln eden izmed najbistroumnejših tistočas-nih odvetnikov in najboljši politični voditelj. Kot takemu je ameriški narod poveril leta 1860 predsedništvo Združenih dr-žav. In tu te je zopet izkazal, kakor že. zgoraj omenjeno, za največjega predsednika Združenih držav.
Abraham Lincoln je vzor, kaj zmore človek z nezlomljivo voljo in odločnostjo. On je vzor takozvanega "self-made"' /moža.
Naj živi spomin tega velikega moža, dokler bo živel ameriški narod in njegova zgodovina!
so ga doslej in bodo logično temu tudi lažje krili svoje obveznosti, ki so jih napravili za časa prosperitete. Ta razlog je lep in se lepo sliši.
Dalje razlagajo: S tem, da se je pocenil dolar, so se pocenili na inozemskih trgih tudi amerikanskl izdelki, kar pomeni, da bo Amerika lahko prodajala svoje izdelke ceneje kot drugi in to pomeni za amerikansko industrijo več naročil in za ameri-kanske delavce več dela. To je deloma res; pozabiti se pa ne sme, da za enako orožje lahko prime tudi zunanji svet, zmanjša vrednost svojega denarja, se posluži delne inflacije in zenači vrednost svojih valut z vrednostjo ameriškega dolarja, pa bo svet zopet stal na isti lati, kakor Amerika s svojem dolarjem — pa smo zopet skupaj. In potem?
Nadaljni razlogi so tudi ti-le:
Vlada Združenih držav je vsled velike splošne gospodarske krize in splošne brezposelnosti primorana, da gre v inflacijo, katera je v umetnem procesu že zadnjih šest mesecev. Z mobilizacijo zlata in s tem, da je vlada postala edina legitimna lastnica vsega zlata v deželi, je vlada z devaluacijo dolarja na 59c. vrednosti čez noč pridobila 41c vrednosti pri vsakem dolarju, ki se je nahajal ob tem času v cirkulaciji. Z drugo besedo: -11 odstotkov zlatih rezerv so zdaj vladi na razpolago, da z njimi financira svoje obveznice, ki jih je že izdala, ali jih še bo za razna javna dela.
V koliko bo devaluacija — znižana vrednost — dolarja pognala industrijski obrat v deželi, je še prerano prorokovati. Gotovo je ,da je namen zlasti sedanjega predsednika iskren in resen, da pomaga deželi iz velike krize.
Le enega se je bati in to je znanega svojstva ameriških političnih požeruhov, ki mu pravimo raketirstvo. V tem so ameriški političarji neprekosljivi mojstri. Graftarske afere v sedanjih vladnih ustanovah kot CVVA ter celo v raznih relifnih ustanovah kažejo dovolj jasno, s kakimi krogi mora delati in računati naš veliki predsednik. Pač žalostni zgledi!


■ito




Vrednost dolarja
Vlada Združenih držav je stabilizirala dolar na bazi 59 centov vrednosti, prejšnje zlate veljave dolarja pred inflacijo. Devaluacija bazira na določeni zlati veljavi. Tako logično velja današnji con t le 59' < one svoje veljave pred procesom inflacije. In takih 100 po 59prejšnje veljave centa, velja sedanji c!< valuirani — v vrednosti zmanjšan — sedanji ameriški dolar.
Cemu pa ;:o napravili to? Čemu?
Na to je zelo težavno podati pravi odgovor. Najboljši finan-u;i vešČaki trdijo, da bistva denarja več kakor 99$ ljudi pravilno ne pojmuje.
Eni pravijo, da je bila absolutna potreba poceniti dolar. Na ta
Mn se bo automatično dvignila cena blagu (mnogim predme, se je že), in temu bodo sledile tudi višje plače. S tem pravi-bo prišlo v cirkulacijo tudi več denarja, kar pomeni nazadnje umetno inflacijo. Ljudje bodo lažje zaslužili dolar, kakor
V TRETJE GRE RADO
Chicago, III.
Do sitnosti sem tečen in nadležen. Rad bi, da, bi bila dvorana prihodnjo nedeljo nabito polna. Eden naših praznikov je. Dasi nam pravijo knjige: bodi resen, ker je življenje resno, pa pravijo tudi pridigarji in Cerkev, da je Bog veselega človeka najbolj vesel. Sestanimo se v nedeljo vsi dobri ljudje, kar nas je tukaj okrog, da si kaj okroglih povemo in se do< dobra otresemo vseh žalostnih brig in skrbi. Kaj bi zmiraj tožen bil, to ne more biti . . . ,
Glejte, da se nam ne bo tako godilo, icakor onemu pogo-ščevavcu v sveti zgodbi. Vse je bilo pripravljeno, pa svatov ni bilo. Pustite grunte in davke za prihodnje dni, ohceti za mesec junij. Ce vas ne bo, bomo povabili hrome in kruljave. — Kar bi pa skoraj ne bilo spodobno. Ti bi spremenili vašo dvorano v špital. Tega menda ne boste pustili.
Zatorej na svidenje jutri zvečer. Svetoštefanski župnik.
-o-
OBLETNICA OLTARNEGA DRUŠTVA
Euclid, O.
Oltarno društvo bo melo v nedeljo 11. febr, svojo sedmo obletnico obstanka. Zato se vse članice pripravljajo, da to slavnost kolikor mogoče slovesno praznujemo. Na večerno slavnost, vabimo tudi vse. fararie in ostale prijatelje, da nas posetijo. Priredile bomo namreč veselico z igro "Čarovnica". Začetek je točno
ob 7. uri zvečer. Igrajo naši najboljši igralci, zato glejte, da se gotovo udeležite naše predstave pri fari sv. Kristine.
Sv. spoved imamo članice v soboto zvečer in drugi dan zjutraj skupno sv. obhajilo. Dolžnost vsake članice je, da se udeleži skupnega sv. obhajila za društveno sedemletnico. Prinesite s seboj znake.
V	torek, 13. febr. priredijo vsa skupna društva fare sv. Kristine veliko, maškeradno veselico v korist fare. Za maske so določene tudi nagrade. Pa tudi druge nagrade se bodo delile ta večer v dvorani. Pridite v velikem številu.
Terezija Zdešar.
--o-
NAPREJ ZA DRUŽBO SV.
MOHORJA!
Chicago, 111.
Družba sv. Mohorja ima sedaj kampanjo' za nove člane. Pristop, kakor tudi zdravnik je za ta čas prost. Izmed vseh katoliških društev v Chicagi je naša Družba na najboljši fi. nančni podlagi. V našo sredo jemljemo samo dobre katoličane obojega spola od starosti 6. do -15. leta. Torej je lepa prilika za rojake v tej naselbini.
V	kampanjo je bil izvoljen izvanredni odbor.
Ker sem pomotoma opustil tri imena v svojem poročilu predzadnjo sejo, hočem na tem mestu to popraviti. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Mary Sa-gadin, Jennie Vidmer, Miss Densha John (ta imena so bila izpuščena), Zicherl Jos., Mladič Leo, Meznarich Jchn, Zida-
rich Anton, Chernich Theresa in Žugal Angela. Torej ne pozabite: najmanj 25 kandidatov za prihodnjo sejo. — S sobrat-skim pozdravom,
Jos. J. Kobal, tajnik.
--o-
ŽENSKE SE PRIPRAVLJAJO Milwaukee, Wis.
Da, tako je res, kakor je zapisano zgoraj. Ženske se pri-1 pravljajo in sicer članice naše podružnice SŽZ., ki bodo ime-; le v torek 13. febr. v Harmony: dvorani na So. 6th St. prijetno domačo zabavo, kjer se bo ple-' sal priljubljen 'polšter dance', \ kjer bodo vsakovrstne maska^ re in veliko druge zabave. Poleg tega bo pa toliko dobrih stvari za jesti in za gasiti žejo, da ne bo nihče ne lačen ne že-j jen, kdor pride na to zabavo. J Še drugo imenitnost bomo ime-j li, namreč videli boste tam, ka-: ko bo maškara toliko zaničevan j "ploh" vlekla. Katera bo tako srečna, boste že sami videli, če pridete tja. Vredno se je potruditi, to vam pa rečem. Dalje boste poleg drugega videli, kako bomo pusta pokopali, prav po starokrajsko ga bomo, da se do drugega leta ne bo več pokazal na svetli dan. Imele bomo izvrstno godbo, igrali bodo namreč štirje ta mladi Hajniji, da bo plesalo in se vrtelo mlado in staro. Zato povabimo vsa milwauška društva in društva in društva iz West Allisa, kakor tudi ostale rojake, da nas posetite, kjer boste dobili za borih 50c toliko zabave in razvedrila.
Našim bojevnikom v sedanji kampanji moram tudi nekaj povedati. Zlasti me zanima, kdo bo prihodnji na vrhu liste. Ali bo še Chicago, ali kdo drugi? — Zna še zgoditi, da bom še jaz katero bombo vrgla proti Chicagi, en par sem jih že, in če se mi posreči še katero, pa bo Chicago s svojim kandidatom ostala zadaj. List Ameri-kanski Slovenec pa priporočam vsem rojakom in rojakinjam kot' list/ ki' prmtfa '"največ ti«-vic iz starega kraja in od drugod.	Frances Zuzek.
-o-
VABILO NA SEJO
Chicago, 111.
Članicam kluba Jugoslovanska Zena št. 2 naznanjam, da prihodnje seje ne bomo imele kakor navadno drugo sredo v februarju, pač pa v ponedeljek, to je dne 12. febr., ob pol 8. uri zvečer, in sicer pri sestri predsednici na 2226 Blue Island Ave. Prošene ste članice, da se seje polnoštevilno udeležite ter pripeljete s seboj prijateljice, da vidijo, kako se lepo med seboj razumemo in zabavamo. — Pozdrav vsem!
Tajnica.
--o-
NOVICE IZ CHICAGE
Chicago, 111.
Ko sem čital v torkovi številki Amerikanskega Slovenca dopis od Kranjske Micike iz Brid-gevilla, Pa. ko je pisala o pustnem času in drugih novicah, mi je nehote prišlo na misel, da tudi jaz napišem nekaj novic iz
našega milijonskega mesta. — Vem, da mislite po drugih naselbinah, da smo tukaj v Chicagi šli vsi spat, kakor medved v jeseni, ker ni dopisov iz našega mesta, pa se motite. Kar se tiče dela, se res še ne moramo posebno pohvaliti, dasi se je nekoliko izboljšalo, odkar se je odpravila tista neumna pro-hibicija. Poleg tega pa še naš predsednik Roosevelt dela in skuša na vse načine, da bi čimprej spravil Ameriko zopet do prosperitete, katero so nam že nekoliko let samo obetali. — Pa pustimo te misli o delu, vam bom raje opisal, kako se gibljemo na društvenem polju.
Odkar smo dobili zopet nazaj dobro pivo, se naša društva in klubi kar kosajo z raznimi veselicami in zabavami, ki so kljub še vedno slabim razmeram še precej dobro obiskane. Mislim, da zato, ker se vsi zavedajo, da bo že v nedeljo pustna nedelja in potem pride kaj kmalu za njo postni čas, ko bomo morali prenehati s ples: nimi veselicami in zabavami. — Zadnjo soboto, 3. febr., je imelo društvo Danica svojo domačo zabavo, ki jo priredi vsako leto, odkar to društvo obstoja. Na to zabavo pa ne pridejo samo člani omenjenega društva, temveč tudi drugi rojaki', ki ne spadajo v društvo. Zakaj pa ne, ko jim pa to društvo nudi tako lepo zabavo, večerjo in pijačo celi večer in to ne baš za visoko vstopnino. — Letos so jih pa še prav posebno pogostili z okusno večerjo. In veste, kaj je še bilo poleg drugih dobrot na tej večerji? Saj vem, da ne uganete, zato vam pa jaz povem. Sladke o-kusne potice so bile, ki so se kar same topile v ustih, da smo kar požirali. Da pa ne bo mogoče kdo napačno razumel in mislil, da člani sami potice pečejo, vam bom povedal, kdo jih je napravil, kar je nekaj izvanrednega za našo chicaško naselbino. Do sedaj smo imeli pri nas vsakovrstne obrtnike, [trgovce, dohtarje in lojarje. — Ampak, nekaj pa nismo imeli, s čimer se sedaj lahko postavimo, namreč, s slovensko peka-rijo. To smo v tem letu dobili; odprl jo je namreč rojak John Cemažar. Zato ga jaz vsem gospodinjam prav toplo priporočam, zlasti, kadar hočete dobro okusno slovensko potico, za katero se vam ni treba truditi doma, zlasti zato ne, ker so po navadi, kadar ženske potico pečejo, silno razburjene, posebno še, če se jim potica ne posreči. Jezi se potem na peč in ne vem še na kaj vse. Zato bi vam jaz priporočal, da raje prepustite to skrb Mr. Cema-žarju, ki se je tega kšefta, potice delati in peči, dobro naučil, in le prepričane bodite, da vam ne bo žal za to. Poleg o kusnih potic vam speče tudi o kusne "keke" in vse, kar spada v pekarsko stroko. Da pa ne boste ugibali, kje je ta prostor, naj si vsak zapomni, da je njegov naslov 1928 W. Cermak Road. — Do tukaj sem napisal,
kaj se je že vse zgodilo pri nas. Sedaj naprej naj vam pa še povem, kaj se bo zgodilo oziroma, kaj se bo prirejalo.
V nedeljo, 11. febr., to je jutri, bo pustna nedelja in bomo imeli pri naši fari maškeradno veselico, na kateri se nam spet obeta, da bo luštno, ker sešli se bomo skupaj stari in mladi. — Za nedeljo, 11. marca, sem pa slišal, da se pripravljajo naši dramatikarji in se pridno vadijo, da uprizore igro "Čarovnica iz Podgaja". Slišal sem, da je to zelo lepa igra in zato priporočam vsem, da jo pridete pogledat to "coprnico". — Igrali bodo namreč sami izvrstni igralci, ki so že pred 20 leti igrali v naših igrah.
Tako sem vam sedaj nekoliko pojasnil, v kakšnem razpoloženju smo tukaj v Chicagi. Predno pa preneham s pisanjem, se pa tudi malo obregnem, kakor se je Kranjska Micika, ob sedanjo kampanjo za Amer. Slovenca in svetujem drugim naselbinam, naj se le dobro držijo, če hočejo priti m prvi stolček pri sedanji kampanji, ker v Chicagi se ne bomo pustili ugnati v kozji rog. Ko gledam kampanjsko listo, vidim, da je naš kandidat še vedno med prvimi in še prav nič ne omahuje, ker še vedno zbira hude bombe in se pripravlja za nadaljne napade. — Jaz bi vsem Slovencem, kateri še nimate lista, priporočal, da si ga gotovo naročite v tej kampanji in tako pomagate našemu kandidatu, da bo bolj gotovo zmaga v Chicagi. — Pozdrav vsem čitateljem, listu pa veliko novih naročnikov.
Chicažan.
KO SE PRIJATELJI SESTA-NEJO
Joliet, 111.
Iz St. Louisa, Mo., sta se na tritedenskem obisku mudila Mr. in Mrs. Rudolph Grabrian s svojim llletnim sinčkom. Bila sta pri.družini Mr. in Mrs. Math Kral na 151 Nov Hitrtf^T St. Mrs. Krai je namreč sestra Mr. Grabriana. — Mr. in Mrs. Grabrian sta prava narodna veseljaka, ker za časa njihovega tritedenskega bivanja v JolietJ sta bila vedno v v"feseli družbi pri svojih sorodnikih, znancih in ožjih prijateljih. Mr. Rud. Grabrian je rojen v Adlešičih pri Črnomlju na Belokranjskem, odkoder je prišel v Ameriko že pred 20 leti. Njegova soproga je rojena v St. Louisu, Mo., iz ugledne Lukasove družine. Pa, četudi je soproga Mr. Grabrijana rojena v Ameriki, ji je vseeno slovenska govorica zelo priljubljena.—Mr. in Mrs. Grabrijan sta v St. Louisu dolgo vrsto let vodila trgovino z mesom in grocerijo.
Uverjen sem, da bodo Mr. in Mrs. Grabrijan ostali veseli dnevi, ki sta jih preživela v Jo-lietu pri sestri in svaku Mr. in Mrs. Math Kral še dolgo v spominu. Želimo jim vesel in srečen povratek na svoj dom v St. Louis, da se še katerikrat nastanemo. Mr. Matt Vranešich.
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(3)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
"Na nesrečo," povdari Jason Gridley Tarza-iu, "jaz tudi ne morem financirati te ekspedicije. Pa to ni rpoj edini vzrok, da sem prišel k tebi, marveč prišel sem radi tega, ker ti si edini, ki si sposoben voditi tako ekspedicijo. Pa namen te ekspcdicije ni samo profit." — "Tako!" reče Tai.ran, "ift ti praviš da si Amerikanec?" — "Da, ali vsi Amtrikanci tudi nismo lačni le denarja," odgovori Kalifornijec.
"Tvoja teorija, da je zemlja votla lupina je bajka na podlagi znanja učenjakov," reče Tarzan, "kaj pa te prepričuje o tem?" — "Prepričuje me to," odgovori Jason, "ker sem bil že z cidar" in sem prepričan, da mora biti dohod v radio zvezi z notranjostjo, ki se imenuje "Pellu-notranjost na severnem in južnem tečaju." — "Dobro", reče Tarzan, "pa kako boš šel v notranjost, kje je to mogoče?"
"Vhod bi se napravilo najlažje z poletom z nalašč v ta namen zgrajenim jeklenim zrakoplovom Zeppelinovega tipa, k' ga dviga helium plin. Največja nevarnost bi bila za povrat, če bi se nam plin izhlapel. Temu bi se dalo odpomoči na način, da bi se zgradilo čim lažji zrakoplov, za katerega bi se lahko rabil oboji plin, tako helium in hidrogen plin. Tudi stroški bi bili manjši na ta način," je dostavil Jason.
"Morda je res mogoče," je dostavil Tarzan. "Jaz poznam zamorsko pleme," je nadaljeval Tarzan," kateri izdelujejo čolne iz neke pločevine, ki je skoro lažja od gobe za zamaške, a močnejše nego jeklo. Ta rod se nahaja kake štiri dni hoda od tu pod Wiramwazi gorovjem. Kaj, ko bi si midva ogledala te zamorce," reče Tarzan, "morda bi se iz tega materiala dalo napraviti prav poraben zrakoplov, kakor je to porabno za čolne." Kaj pride sedaj?
V^CKK>0<H>0<K>00-0<><><>0<>0<H>0<>00<>0<>000-0-00000<>5
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako Je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago. 111.
Priloženo vam pošiljam svoto 9.................. za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovese«".
Im«___________
Naslov
Mesto
' 0<XKX><XK>0<K><>(>0<KK><KK>(><KK>0<) O (HKKUSOOOO^
Sobota, 10. februarja 1934
•AMERIKANSKJ SLOVENEC'
Stran 3
NEWRURGSKI POPOTNIK
Kdo bo samo doma čepel! Na Svečnico smo včasih praznovali! Zato jo z Janezom odrineva malo po svetu. Mraz je bilo, da je škripalo pod kolesi. "Pa mora biti tako vreme" odpre usta Janez, ko se je malo ogrelo v vozu. "Ob Svečnici mraz in sneg, kmalu bo zelen dol in breg." Tako so niožvali in prerokovali včasih. Prosinca (Januarja) gorkota, jeseni sirota, kajti zelen Božič, bela Velika noč. Tisti ki še vemo, da je včasih ajda rastla in pozna pesem od "ajd'ce, ki zori", bo priznal, da je res: V prosincu mrzlo, da poka, bo v jeseni ajda in moka ! Za naše vinske prijatelje in ljubitelje narave v pristnem ohajčanu,bo pa najbolj vesela tista prerokba: Ce na Vinka sonce peče (22. januarja), v sode vince teče.
Na take sva se spomnila, ko ,ie Janez podil skozi mrzlo burjo tam na Jutrovem proti Maple Heights. Tam leže Finkov oče pri svoji hčeri poročeni Gorenc, že več mesecev težko bolni. — "Poskrbite me z vsem!" so želeli še enkrat, saj za vsak prvi petek v mesecu so prejeli sv. obhajilo, ki jim je v največjo tolažbo in o-poro v težkih urah! Tako je bil prvi petek 2. februarja zadnji za Franka Finka, ko je z kruhom močnih pokrepčan in po sv. raa-ziljenju pripravljen na vse, lahko hvalil Boga, kot starček Simeon v templju, ko je učakal božje Dete Jezusa, ki ga vzel v naročje: Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru po 69 letih življenja na tem svetu, ko sem zagledal luč tega sveta v fari Dobrepolje na Dolenjskem in pred 46. leti zapustil rodno zemljo, kjer sem tu največ let preživel kot grobar. Preskrbljeni so otroci moji 4 sinovi, tri hčere — In kot beremo med berili na Svečnico: Starček je nosil otroka, otrok pa je vodil starčka. Aleluja. Tako je z Bogom v srcu prestopil prag večne
wAfeMe nekajur ^ssji vjspfeo.-
to zjutraj 3. februarja 1934. Tisti, ki so ga poznali in z njim več let živeli, pravijo, da je tiho mirno in Bogu vdano živel, taka je bila tudi njegova smrt. Pogreb Pokojnega pa je pričal v torek, da je bil priljubljen v naselbini. Naj v miru počiva
Zime pa še ne bo kmalu konec, če Janez prav prerokuje': Ce na S\ 'ečnico od strehe kane prej ko od sveče, ne bo še kmalu zime konec. Torej! Pričakujmo še zimo, ki nam je že požrla dovolj kuriva, da ne zmrznemo!
S Svečnico pa smo prenehali tudi božično dobo cerkvenega leta. Cerkev kliče vsaki krščanski duši in ji kaže še enkrat Dete z Marijo. Zato moli na ta dan: Ozaljšaj svoj hram, Sion, in sprejmi kralja Kristusa. Prisrčno pozdravi Marijo, vrata nebeška! Ona prinaaš kralja novo-razžarjene slave! Glej tu je devica in ima na rokah Sina, rojenega pred zgodnjo danico. Simeon ga vzame v svoj naročaj in oznani narodom, da ,j< le-ta Gospod življenja in smrti in Zveličar sveta. Tako molijo pri obhodu jia Svečnico.
' Na ta praznik se spominjamo, ko je 40. dan po Jezusovem roj-
ŽALUJE ZA ŽENO
stvu šla Marija z Detetom v tempelj ter ga tam darovala Bogu. Po Mojzesovi postavi je bila vsaka izraelska mati nekaj časa po porodu otroka — nečista —, to je, da ni smela v tempelj. Po pre-j teku določene dobe je morala prinesti v dar jagnje in grlico, oziroma, če je bila uboga, dve gr- j lici. S tem je bila "očiščena". Druga Mojzesova postava pa je zahtevala vsakega moškega prvorojenca kot izključno božjo lastnino. Treba ga je bilo čisto posvetiti božji slažbi.
Kot odkupnino.je bilo tudi za to nekaj darovati. Nobena teh zapovedi ni vezela ne Jezusa, ne Marije. Vendar sta se jima podvrgla oba. Najsvetejši, ki ni potreboval posvečenja in Najčistejša, ki ni potrebovala očiščenja.
V	templju sta spoznala Deteta Jezusa Simeon in Ana, ki sts po Odrešeniku hrepenela z vsem srcem. Simeon je ljudem oznanil, da je to Dete "luč v razsvele-nje poganov." Sveta Cerkev nam hoče to vtisniti globoko v srce in zato današnji praznik blagoslav lja luči. Z blagoslovom je v zvezi tudi obhod z gorečimi svečami.
■s
Luč ima v liturgiji veliko vlogo, saj pomeni Kristusa in od njega prihajoče božje življenje. Zato gore luči na oltarju, večna luč pred tabernakljem, velikonočna sveča kot znamenje Vstalega Kristusa! Tudi kristjan, ki ima v sebi božje življenje, nosi luč v rokah, sprejme je pri svetem krstu, nosi pri prvem svetem obhajilu, doma mu gori pri molilvi. zadnjikrat jo š-.s umirajoč en ž: v rokah, odhajajoč iz noči življenja v prarnik večnih radosti.
Duhovnik blagoslovi sveče s petimi molitvami, ki lepo stopnu-jejo v pomenu luči. Kakor sva-tovska je prva pesem pri obhodu — procesiji s svečami, ki najlepše poudarja pomen današnjega praznika; in ona pri vhodu v cerkev; ko prihajamo z lučmi, prinašamo Kristusa —,, v tempelj ! Med sveto mašo pri evangeliju in ocl uvodnega slavospe-va — Sanctus-a držimo sveče prižgane v rokah. Pri sv. maši smo kakor v templju v Jeruzalemu: čisto se darujoči.
V	vseh molitvah pa prosi Cerkev, da bi blagoslovljene sveče bile ljudem v telesno in dušno zdravlje in jih spominjale milosti Sv. Duha in večne luči v nebesih.
Ali niso tako razumele naše matere, ko so nas na ta dan tako svečano obsevale s blagoslovljeno svečo. Tudi v Opekovih govorih berem o tej lepi šegi v domači hiši: Na večer tega praznika nas je posadila mati otroke dru-zega za drugim pred se in nas jc s prižgano blagoslovljeno svečo vse pbsvetila. Okrog glave je šla s plamenečo lučjo, okrog života, okrog sklenjenih rok, okrog stopal in nog. In potem je naredila s blagoslovljenim plamenčkom križ pred naše čelo, pred usta in prsi. Kaj neki je molila pri tem ljubezen materina? Se vprašuje stolni pridigar! O, gotovo, odgovarja isti, je prosila, da bi z nebeško milostjo razsvetljeni hodili njeni otroci v božji luči skozi življenje. . . Ali ne tudi mi,
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
KARTE ZA TJA IN NAZAJ V III. RAZREDU $ j Q2 50
Od NEW YORKA do LJUBLJANE in nazaj .
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Breme ali Hamburga. Tudi redna odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBU&G-AMERSCAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
177 N, Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. CHICAGO, ILL.
ZDRAVSTVO
Piše: Rudolf P. Zaletel, M. D.
Priletni I. J. Paderewski, slavili pijanisi in bivš? predsednik Poljske, na pogiebu svoje žene, ki je nedavno umrla v Parizu.
čeprav daleč proč od te blagoslovljene roke?
-o-
A. Kopitar:
PREDPUSTNA
Maščuješ se — ti je sladko. Vračuje se ti — pa grenko! Tako sta oni dan velela prelepi 2an, še lepša Spela.
Priklanja se presrečni Žan. naznanja, da zamenja stan: '"Zagledal Špeli sem se v lice, bi naju vzeli na oklice?"
Prijazno župnik se smehlja, pozna pač dobro že oba: "Me veseli, nevesta Špela, li res bi rada Žana vzela?"
"Ne maram ga, gospod Anton, ne za denarje mani zastonj: je v mlako stopil s' tako silo, da vse oškropil mi je krilo!"
Osramočen, potrt je 2an, a premeten je ves pretkan si maščevanje koj zasnuje, takoj nevesti beseduje:
"Prelepo lepa Špelica,, poglej prelepa Jurja dva; oškropil prej sem tvoje krilo, ti kupim zdaj najlepšo svilo!"
Minila nista tedna dva, pred župnikom sta spet oba. Nevesti zdaj se smeje lice, saj komaj čaka na oklice.
"Zares kristjan si, ženin 2an, odpustil si ji oni dan? Preudari zrelo in pošteno: li hočeš Špelo res za ženo
oklice v tretje mu prinaša! Pa kdo razume naj ta svet?
Gospod Anton se razsrdi in kakor zvon mu glas doni: Ob pamet sta? Kako naj baram? "Oklicev danes jaz ne maram!"
KAVA IN SPORT
Da bi zvišali svoje vrline, pijejo nekateri športniki pred javnimi nastopi kavo. To delajo v domnevi, da jih bo kava ojačila. Toda kaj pravijo o tem zdravniške preiskave?
Prof. dr. Grober, ki deluje kot športni zdravnik na univerzi v Jeni, pravi, da ni mogel doslej v nobenem primeru ugotoviti po vol j nega vpliva kave na športno udejstvovanje. Ne pozna primera, da bi se zaradi pitja kave izboljšal kakšen rekord, pointenzivilc? delovanj?, organizma itd. Pač.,,..pa, pozno že mnogo primerov, ko je telo pod vplivom kofeina odpovedalo pokorščino, ker se je prezgodaj izčrpalo. Kava ovira tudi krvni obtok in povzroča hitrejšo obrabo sil organizma. Kava je škodljiva vsakemu občanu, športniku p:1- še prav posebno.
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"!
ZAHVALA
Sheboygan, Wis.
Ni nam mogoče pozabiti presenečenja, katerega ste nuni 'napravili naši sorodniki, prijatelji in prijateljice. Veste, v hiši Val. Skrube smo kar tri Ne-žike: moja draga mati, ki so ' stari 78 let, jaz, spodaj podpisana, in moja hčerka, ki smo vse obhajale na nedeljo, 21. januarja, svoj imendan in nedaleč proč tudi rojstni dan. Na j 19. januarja zvečer se je zbra-;lo lepo število naših sorodnikov, prijateljic in znancev, ki globina ter 5,000,000 rudečih 80 nam opravili Surprise par-krvnih telesc v enem kubičnem jty na nasem domu" P*wtptna milimetru. Indeks ali jakost kr 'Je ^sa hiša, pa vseeno sem so vi je iz zgoraj navedena: he-|v skrbeh Pr«ela za »lav°. kam
moglobin — 100 (2—prvi dvc|bodo vsi tJ ljudje P°sed11 Ilote
ali nehote so še mi oči zasolzilo
preiskave. Radi enostavnega računanja vzamemo prvi dve številki rudečih krvnih telesc in jih pomnožimo s koeficientom Rezultat tega matematičnega problema nam bo podal sliko o jakosti krvi ali njenem indeksu.
Vzemimo si en primer. Normalna kri ima 100 adst, hemo-
vsled presenečenja, razburjenosti in veselja. Mrs. J. Gor en z pravi: Nič ne skrbi, Nežka, vse smo s se-
100 (2—prvi številki rud. krvi, ali 100—2-| krat 50 — 1. Indeks krvi jc| normalno enak enoti.
Ta kalkulacija je neobhodno st°Pf k mem"..ter mi potrebna pri preiskavi krvi
kajti le na ta način je zdravni- b°J	in prinesli. In res,
ku-patologu mogoče ugotoviti stopinjo slabokrvnosti, kur jo končno odločilnega pomena za ozdravljenje bolnika.	|
V krvi se nahajajo tudi bela
t"
"Ne maram je, gospod Anton, ne za denar, še manj zastonj: tako je Špela zadnjič rekla, zato se danes je — opekla!"
Po tednih treh prišla je spet pred župnika dvojica naša:
V MESECIH FSEDNO
POSTANE MATI
bi lhoralc vse ženske redno jemati TRINERJEVO GRENKO VINO
V tem Stanju je čistoča drobovja zelo važna. Trmerjeva,grenko vino o-čisti drobovje popolnoma in brez bolečin. Trpeče oprosti zaprtja, slabega teka, plinov, jilavobolu' nespečnosti, ner-voznosti. nečiste koze in drugih znamenj nerednosti v želodci«. Skozi 44 let uživa Trinerjevo grenko vino slavo, da je najbolj zanesljiva želodčna tonika in lahko odvajalno sredstvo. Pri vseh 1e-karnarijh. Jos. Triner Co. 1333 So. Ashland ave., Chicago, 111.
SLABOKRVNOST ALI ANEMIJA
Kadar govorimo o slabokrvnosti, vedno mislimo na kri, ki vsled različnih razlogov "oslabi". Oglejmo si torej natančneje sestav človeške krvi.
V današnjem članku hočem podati cenjenim čitateljem A. S. enostavno sliko o krvi; kajti le na ta način bo članek zadobil svoj vzgojevalen smoter.
Ki i je tekoča tkanina, ki sestoji iz:
1.	Hemoglobina;
2.	rudečih krvnih telesc (red blood corpuscles) :
3.	belih krvnih telesc (white corpuscles) in
4. malih krvnih ploščic (blood platellets).
Hemoglobin vsebuje orga-nično snov (globulin) in anor-ganično, ki se imenuje hematin. Hematin je zelo bogat na železu ter vsebuje barvasto snov. ki napravi kri rudečo.
Hemoglobin se nahaja pri zdravem človeku le v rudečih krvnih telescih, medtem, ko ga je mogoče najti pri bolnikih, ki bolehajo na težki slabokrvnosti (anemia gravis), tudi v celičnem soku (celi plasma).
Glavna naloga hemoglobina je, da sprejme kisik (oxygen) iz zraka, ki ga vdihavamo ter ga odda dalje drugim organom. Ta hemoglobin imenujemo: oxy-hemoglobin. Poleg tega imamo v krvi še hemoglebin a reduciranim kisikom, vsled česar ga v medicini na kratko imenujemo: hemoglobin.
Hemoglobin se nahaja v rudečih krvnih telescih. Ta telesca so okrogle ali sferične oblike, med tem, ko so ob straneh vzjamčene ali bikonkavne. Vsebujejo veliko množino železa-stega barvila hematina, kar je izredne važnosti pri laborato-rični preiskavi krvi ter prouče vanju slabokrvnosti.
Normalno najdemo v enem kubičnem milimetru krvi pet milijonov (5,000,000) rudečih krvnih telesc. Aparat, ki ga zdravniki-patologi upptreblja. jo v laboratoriju pri štetju rudečih krvnih telesc, se imenuje haemocytometer.
Kakor lahko zračunamo število rudečih krvnih telesc v posameznih slučajih, istotako je mogoče določiti, koliko železa se nahaja v krvi. Treba nam je vzeti le eno kapljico krvi ter jo prenesti v aparat, ki se imenu-i je haemoglobinometer. Potom primerjanja z normalno (standard) lestvico, zdravnik lahko
takoj ugotovi, koliko procentov potrebnega izkustva ter zna-
v ,	____i. .. ■ .. 1.....i	n iti

krvna telesca.. Njih število znaša pri zdravem človeku 6000— 8000 na kubični milimeter. Po večletnem študiran ju v kliničnih laboratorijih se je dognalo, da se števiio belih krvnih telesc znatno zviša posebno pri akutnem vnetju ali pa v slučajih gnojne infekcije. •
Belih krvnih telesc imamo več vrst. Ker jih je nemogočo razločiti s pomočjo mikroskopa, zato upotrebljavajo patologi v laboratorijih razne metode, pri katerih se poslužujejo posebnih barvastih snovi, s katerimi je mogoče diferencirati razna bela krvna telesca.
Bela krvna telesca se "izdelujejo" v limfatičnih žlezah, viancih, jetrih itd.
Preiskava belih kr vnih telesc je zelo težka in kompliciran; . Najvažnejše pri tem je pravilno tolmačenje končnega rezultatu, ki ga more podati le stro-\ovno izvežban zdravnik pato-Og.
Končno hočem omeniti, da so v krvi nahajajo še male krvne j'c Sčice, katerih števiio znaša pri zdravem človeku okrog 300 tisoč na kubični milimeter krvi. Njih fizijološki pomen velja za strjenje ali koagulacijo krvi. Ako se njih število vzdigne do 500,000, to pomeni, da se kri, ako se vrežemo, nikakor noče "ustaviti". To krvno bolezen imenujemo hemofilijo, ki v več slučajih lahko povzroči smrt človeka.
Iz zgoraj navedenega bo čitateljem A. S. jasno, da vask zdravnik, ki vzame v svojem uradu kri pacijenta z namenom, da jo bo preiskal, nima
železa se nahaja v krvi.	nja, kar je neobhodno potreb-
Ako hočemo znati, kako moč- jno za pravilno diagnozo ^er no kri imamo, nam je treba sa
mo razdeliti hemoglobin (ki ga direktno preberemo z haemo-globinometra) s številom rudečih krvnih telesc, ki ga določimo s pomočjo mikroskopične
končno ozdravljenje pacijenta.
"Naš list 'Amer. Slov mec je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovraž nik, depresija!"
VELIKA NOC
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Dinarji:
Za	$ 2,70. .............................100	Din
Za $ 5.00..............................200	Dih
Za	$ 7.25..........................................300	Din
Za	$ 9.65........................................400	Din
Za	$11.75............................500	Din
Za $25.00..........................1080	Din
Za Izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljte..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite........$10,85
Za $15.00 pošljite...........$16.00
Za $25.00 pošljite.............$26.00
Za $40.00 pošljite............$41.25
Vsa pismu in pošiljatve naslovite na:
JOHN J ERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILLINOIS
Dr. Rudolf Zaletel
SLOVENSKI ZDRAVNIK
z univerz v Pr&gi in Padovi, poprej prtdeljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom-za raka v Havana, Kuha, in zl bolnico za kožne bolezni in raka v 1'hiladelphiji. Posvetovanje in diagnoza. — Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni.
Uradne ure v mestu od 1 — 4 ure popoldne. 10 West Jackson Blvd. corner State and Jackson, 3. nadstropje. Tel. v URADU: WEBSTER 4605
Od 10 — 12 zjutraj, zvečer od 6 do 8.
Stanovanje: 4830 W. Cermak Ro., Cicero, 111.
Tel. Cicero 66
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CH1CAGI
Louis J. Zefran
1941 W. C.ERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dan! - Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-
takoj so bile postavljene mize in stoli, in v trenutku so bile že tudi mize obložene z vsemi dobrimi jestvinami, tako tudi s pijačo. Moja draga mati, ki so celi dan tožili ,da se ne počutijo dobro, so v veseli družbi o-živeli. Kdo bi jim oni večer prisodil leta, ki jih imajo — tako so bili korajžni in veseli. Prejele smo vsaka lep dar, za kav se vam vsem skupaj najlepše zahvaljujemo. Me vam nikakor j ne moremo povrniti vašega truda tor dobrote, katere ate nam izkazali. Za vso naj nam Bog stokrat povrne, tako rečemo vsi, moja mati, jaz in moja hčerka.
Tom potom se želimo hkreno zahvaliti Mr. F. Stamcarju, ki je z igranjem na harmoniko zadovoljil plesažcljnc ter nam delal veselo družbo. Dalje lepa hvala Mrs. J. F. Suscha za tri birthday keke, na katerih so bile svečke. Najlepša hvala moji sestri M. Planinshek ter Mrs. J. Gorenz, ki sta se največ tru-!diii in tako veselo družbo spravili skupaj. Naj mi bo dovoljeno navesti imena navzočih: Mrs. M. Planinnhek, Mrs. J. Gorenz, Mrs. J. Starich, Mr. in Mrs. A. Starich, Mrs. M, Se-banz, Mrs. G. Pungarčar, Mr. in Mrs. J. Skrube, Mr. in Mrs.
B.	Skrube, Mrs. M. Zore, Miss M. Stamcar, Mr. F. Stamcar. Mrs. J. F. Suscha, Mrs. L. Pau-schek, Mrs. J. Kotnik, Mrs. A. Kitzmiller, Mrs. M. Ribich, Mrs. M. Saje, Mrs. M. Prisland, Mrs. F. Tagel, Mrs. M. Udo-vich, Mrs. Jane Gorenz, Mrs.
C.	Ribich, Mrs. V. Zupančič, Mrs. J. Robek, Mrs. I. Ribich, Mrs. J. Menhart, Mrs. F. Kot-nick, Mrs. F. Schwartz, Mrs. A. Zunta, Mrs. F. Godec, Mrs. C. Šinkovec, Mrs. F. Rafolt, Mr. in Mrs. C. Mohar, Mrs, F. Bow-han, Mr. C. Kovacic, Mrs. R. Giedel, Miss Bregant, Mr. F. Blahota, Miss J. Skrube, Mr. F. Jakel, Miss D. Planinshek, Mr. V. Planinshek, Mr. in Mrs. L. Klančar, Agnes, Julia, Marcel-la, Valentin, Mici, Daniela Skrube in Val. Skrube. Ako je katerega ime izpuščeno, prosimo, da nam oprostite.
Vsem skupaj se še enkrat naj-iskrenejše in prisrčno zahvalimo za vašo požrtvovalnost., trud in dobro voljo, ki ste nam jo izkazali. Ta večer nam ostane v trajnem spominu kot dokaz vašega prijateljstva in ljubezni. Vse vas Bog živi. (Ogl.)
Mrs. Neža Staiich,
Mrs. Nežika Skrube,
Miss Nežika Skrube.
-o-
i " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe.
nja.— Mrtvaška Cene zmerne.
kapela na razpolago brezplačno.
m

Kakovost
Točnost
Poštenosit
A. F. WARHANIK
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let
2153 West Correal: E<
ogel Leavitt Stveet CHICAGO, ILL.
' Stran 4
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Sobota, 10. februarja 1034
►i'
POVEST IZ PRETEKLIH DNI
Spisal K. M.

Listek so pustili tam, kjer so ga bili dobili. Rajko je položil nanj kamen in jih odvedel nazaj k skednju.
Vrata so odprli skoro brez truda in vstopili. Rajko je prižgal svetilko in poiskal v senu sidra. Po njih so se gospodje spustili drug za drugim v rov.
Rudnik so natanko preiskali, vendar pa so pustili vse tako, kakor je bilo prej. Odprli so tudi vrata podzemeljske ječe. Luč je jetnika skoraj oslepila, toda osebe za njo so ostale v temi.
"Ali ste vendar prišli?" je vprašal četovodja, ki ni vedel, kdo prihaja. "Odvedite me že vendar k Črnemu možu!"
"Ali tako hudo hrepenite po njem?" ga je vprašal častnik.
Šele zdaj je po glasu spoznal četovodja svojega poveljnika, ki je bil oblečen civilno.
"Gospod nadporočnik!" je vzkliknil veselo in prestrašeno obenem. Hotel je vstati, toda verige so ga tako trdno držale, da se je komaj ganil.
"Da, jaz sem! In poleg mene stoji gospod o-krožni glavar z gospodom sodnikom. Oba bi iz srca rada vedela, kako ste prišli sem."
"Hotel — hotel — sem ujeti Črnega moža!"
"Zelo hvalevredno! To smo hoteli vsi, pa se vendar nikomur izmed nas ni kaj takega pripetilo ! Pripovedujte!"
"Odkril sem kraj, kjer je Črni mož puščal pošto za svoje tihotapce."
"A, tako? Kje pa je to?" "Gori v gzodu na neki jasi. Listki so tam pod velikim kamnom."
"Dalje!"
"Naročil je svoji tolpi, naj pride na sestanek, jaz pa sem hotel prisluškovati, kaj si mislijo povedati."
"Ne da bi bili prej mene obvestili! Ali ne veste, kako važna je bila ta najdba? Zato ste zagrešili hud prestopek!"
"Hotel — hotel — sem se prepričati, ali so navedbe na listku resnične. Že prej so nas enkrat potegnili. . ."
"Kako ste pa začeli?"
"Ob napovedani uri sem se splazil k rovu. Tedaj pa me je nekdo treščil po glavi,da sem izgubil zavest. Ko sem se prebudil, sem ležal tu v tej ječi. Potem so me vlekli pred tihotapce, ki so se nedaleč odtod zbrali, in me soglasno obsodili na smrt. Zvezan sem bil in nisem se mogel braniti. Že sem imel vrv okoli vratu in stal pod žebljem, tedaj — tedaj — pa —
"No?"
"Tedaj pa so mi podarili življenje!"
"In kar brez vsakega pogoja?"
"Postati bi bil moral član tihotapske tolpe," je tiho priznal četovodja.
"Vohun, ali ne?"
"Da. Toda ta predlog sem odklonil. Ljubša bi mi bila smrt."
"Res? Potem bi vas bili pa obesili in ne bi več ždeli v tem kotu. Povejte vendar resnico! Črni mož je v naši oblasti — to bi morali sklepati že po tem, ker nas vidite tu — in bo povedal resnico, če je vi ne boste hoteli."
"Izprosil — izprosil sem si čas za premislek, toda samo zato, da bi pridobil nekaj časa."
"Lepo! Ali ste morda videli, kdo vas je udaril? Ali ste ga spoznali ?"
"Ne!"
"Ali ste spoznali koga izmed tihotapcev?"
"Tudi ne. Vsi so imeli krinke na obrazih."
"Ali ste komu povedali, da ste dobili listek pod kamnom?"
"Ne, saj ste vi prvi, ki bi mu bil moral povedati. Niti besedice nisem nikomur izblebetal."
"Tako? Zakaj lažete, četovodja? Saj ste o tem govorili s Poljancem!"
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
►
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Pruštva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno ,in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
"Samo nekoliko namignil sem mu," se je iz-kušal četovodja opravičiti.
"Ne Vse ste mu natanko povedali Svetoval vam je, da meni tega ne poveste in da odidete sami k rudniku. Ali ni res?"
Čeprav nadporočnik ni bil prepričan, da je to res, je vendar sklepal iz raznih okoliščin, da se drugače skoraj ni moglo zgoditi. Četovodja je povesil glavo in tiho odvrnil :
"Da, res je tako !"
"Zdaj vemo vsfe natanko. Ne maram preiskovati, kako ste se pogovorili s Črnim možem po preteku časa za premislek in kaj ste mu obljubili. Že zdaj čutite posledice svojega nepremišljenega ravnanja in čutili jih boste še huje. Pripomnim le, da vaša klepetavost, vaše pogovarjanje s Poljancem — on je namreč Črni mož — že prvi trenutek onemogočila uspeh našega zasledovanja, ker je bil zločinec pač o vsem natanko poučen. Za vsak naš korak je vedel. Poslušajte zdaj in poizkusite svoj greh popraviti! Ostati morate še nekaj časa tu. Črni mož mora kmalu priti in vas zaslišati. Vprašal vas bo, kako ste se odločili. Njegov predlog morate odkloniti, naj se zgodi karkoli. Tudi če vam bo grozil s smrtjo, se ne smete vdati. V odločilnem trenutku vam bomo že priskočili na pomoč. Zavedajte se! Samo skrajna poslušnost lahko omili-kazen, ki vas čaka. Ali ste me razumeli."
"Da, gospod nadporočnik," je tiho odvrnil četovodja.
Častnik je brez besede pogledal okrajnega glavarja in sodnika. Oba sta nemo prikimala. Nato je Rajko vrata v ječi spet zaprl. Tudi vhod v lijak in njegovo bližnjo okolico so natanko preiskali.
Potem so se vrnili in krenili v drugi rov, da bi videli, ali je kaj posebnega. Razen nekaj slepih rovov brez konca niso ničesar odkrili. Kakega skritega izhoda, ki ga ne bi poznali, torej ni bilo. Paj pa so malo dalje opazili nekaj novega. Suh, zračen rov. Ta je utegnil voditi na prosto. Šli so po njem in po dolgotrajni poti res prispeli od konca, do starega, že davno zapuščenega kamnoloma. Tu je pustil Črni mož znamenje, da mu je pot znana. V kamen je bil zabit železen klin in na njem.je bila zvita spletena lestev. Ko so jo razvili, so videli, da seže prav do tal kamnoloma.
"To pot ima najbrž za skrajno silo, če drugje ne bi mogel pobegniti," je dejal okrajni glavar. "Ali kamnolom dobro poznate?"
"Da," je potrdil Rajko. "Sredi gozda leži in časih minejo leta, preden se izgubi človek v ta kraj. Zdi se mi tudi, da bo bolje, če gremo tu v rov, ne pa zgoraj na skednju. Dohod je na tem kraju dosti lažji kakor tam."
Vsi so soglašali in zato so sklenili, da bodo napadli Črnega moža tu, ne pa pri skednju. Potem so oprezno zapustili rov in šli po malo znanih potih proti Potočnikovemu domu.
Večer se je bližal, ko je zavil Poljančev voz s ceste na dvorišče. Eden izmed njegovih'zaupnikov, domači hlapec, ga je opazil in prihitel naproti, da bi prijel konja.
"Ali se je kaj zgodilo, kar me ni bilo doma?" je vprašal Poljanec.
"Nič. Vse je v redu."
"Torej nič novega."
"Doma nič, na vasi pa dosti. Vojaki odhajajo."
"Zakaj pa?" ga je Poljanec presenečeno vprašal.
(Dalje prih,)
COLUMBIA PLOSCE
25132-F—Na	morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adnje, igra Hoyer Trio ....................................................75c
25133-F—Prodana	nevesta,
Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c
25134-F—Kranjski	Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično .......................................75c
25135-F—Večerni	valček,
Hopsasa polka, Iloyer Trio ..............................75c
25136-F—Po	gorah grmi in se bliska, duet,
Na klopci sva sedela, duet ................................75c
25137-F—Tam	kjer Iunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c
25138-Vesela	Urška, valček,
Ribenčan Urban, polka, Iioyer Trio ........................75c
25139-Kadar	boš ti vandrat šu . . ., duet,
Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c
25142—Jest	pa za eno deklico vem,
Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich
in Josephine Laushe ..........................................75c
25143—Samo	Tebe ljubim, valček,
Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c
25144—Pojmo	veseli zdravičko,
Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c
25145—-Štajerska,
Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c
25146—Tirolska	koračnica,
Stari Peter, dva krasna komada ............................75c
25147—Deklica	pri studencu,
Bleda luna, Krajev in Gostič ..................................75c
25148—Pa	moje ženke glas,
Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj..............75c
25149—Slovenska	narodna koračnica,
Kranjski valček, slov. kmečka godba ....................75c
25151—Mamica	moja,
Kesanje, duet, g. Anton Šubelj bariton...............75c
25152—Vesela	polka,
Franci valček, slov. kmečka godba .......................75c
V	Tivoli, dva lepa valčka, igra E. Lorand orkestra.-75c
25153—Pozdrav	Gorenjski,
Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana .....................75c
25155—Naprej	zastava Slave,
Našim junakom, vojaška glasba ..............................75c
25156—En	hribček bom kupil,
Našim rojakom, instrumentalni kvartet ........... 75c
25157—Prepoved,
Pod oknom, poj. Amal. Krnjev in Gerard Gostič... 75c
25158—Spet	ptičke po jo,
Njega ne, pojeta L. Belle in Fr. Plut .....................75c
25159—Ne	dajte ženam, da bi hlače nosile, Oh, ko bi le vedeli, mamica vi, poje John Germ....75c
25160—Ženitovanjska	polka
V	kranjski gostilni. Igra Slov. Kmečka godba.........75c
25161—Glasno	bi zavrisnil,
Kje prijazne ste višave, poje Frank Plut ................75c
25162—Ancica,
Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle..............75c
25163—En	Sušter me je vprašav,
Mornar, pojeti gdč. Mary Udovich in Jos. Lausche 75c
25164—Pa	kaj mi nuca planinca,
Triglav, poje in spremlja s harmoniko g. J. Germ....75c
25165—Pri	oknu deva je slonela,
Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c
25166—Micka,
25167—Marička,	polka,
Črne oči, polka, oba komada igrana po izborni Columbia inštrumentalni godbi ....................... 75c
25168—O	j deklica, povej mi to . . .
Ko na planine, pojeta gg. L. Belle in Fr. Plut........75c
25169—Ne	bom se možila,
Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe ........75c
25170—Venček	slov. narodnih pesmi, v dveh delih,
poje pevsko društvo Domovina .....................75c
25171—Cvetočih	deklic prsa bela,
Metuljček, poje g. J.Gem, ob sprem. harmonike..75c 251 72-t—Zveličar se je rodil .
Božična, pojeti gdč. M. Udovich in Jos. Laushe......75c
25173—Venček	slovenskih narodnih pesmi, 1. in 2. del. Poje društvo "Domovina" .	7sc
25174—Planinec,	..................................................... ?5c
Srcu, poje g. J. Germ
25175—Spomin	iz Ljubljane, valček,
Večerna polka, igra izvrsten orkester	75c
25176—Slepec,
Pa so fantje proti vasi šli, poj. G.Gostič, F. Pirnat 75c
25178—Trije	kovači,
Sirota, poje tenor g. J. Germ ....................7
25179—Ta	marela,
Men vse eno je, duet, pojeta gdč. M. Udovich
in J. Lauše ......................................................................75c
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich
in Josipina Laushe ................7«.
25181—Želel	bi, da bi bil ptica,	...............................
„C10, z Bogom 41 Plinski svet, poje John Germ........75c
/518,2—Jaz sem gore sin,
Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj nkor 5 ploSč, računamo od vaake plošče po 5c za poštnino Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za .rroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poalatl na-ravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
o tem in one

METULJ ODKRIL MORILCA
Na meji Przemysla so našli umorjeno žitno trgovko Marijo Schlaffovo in njeno 18 letno hčer Jeleno. Morilec je bil odnesel 800 zlatnikov gotovine in nakit, med drugim tudi nevestin zaročni prstan, potem pa je za-žgal hišo, da bi izbrisal sledove za seboj. Ko so sosedje in sorodniki čakali na prihod sodne komisije, se je nenadoma pojavil rumeno obrobljen črn metulj, ki je najprej sedel na pokojnico, nato pa je odletel k zidarskemu mojstru Zychir, ki je bil tudi navzoč. Zych je najprej skušal odgnati metulja, ko pa se mu to ni posrečilo, je zbežal. Policija je nato priredila pri njem preiskavo in je res našla v podlogi starega usnjenega plašča uropani prstan. Zych je priznal zločin in je pod ključem.
-o-
UGASLA SOLNCA
nego si jih predstavljamo. Naše vesoljstvo, ki nikakor ne bo trajalo vso večnost v današnji obliki, je namreč že pred ne-dogledno davnimi časi prestopilo stopnjo svojega najvišjega razvoja in se bliža svojemu koncu (ki pa se bo zgodil čez neizmerno dolgo dobo.) Mrtva sonca so znak njegovega umiranja, a če je že preseglo svojo najvišjo dobo, tedaj je naravno, da je v njem celo veliko več mrtvih nego živih sonc. Mi jih seveda ne moremo videti, saj ne oddajajo nobene svetlobe, moremo jih le slutiti. Kar je dejal tisti francoski mislec o ljudeh; "Večji in boljši del človeštva sestoja iz mrtvecev," moremo s precejšnjo sigurnostjo trditi tudi o zvezdnem 've-soljstvu.
GOLOBI — TIHOTAPCI KO KAINA
1849 WEST CERMAK RD..
CHICAGO, ILLINOIS

"Širite Amer. Slovenca"!
J V vojaški golobnjak pri Fon-Da je naše vesoljstvo name- ^ainebleauju je pred časom njeno smrti in da se bo ta smrt priletelo dvanajst tujih golo-izražala z neprodirno večno te- jbov. Golobi so bili jako perna-mo in mrazom, se nam vidi ne- ti, da se je to nekemu vojaku kako razumljivo, vendar pa bo zdelo sumljivo. Začel jih ]\; ta ali oni zmajal z glavo, če bo čital, da so v vesoljstvu zvezde, ki so že preminule, sonca, ki so ugasnila in ki mrzla in brez svetlobe drevijo skozi brezmejno prostorje neznanemu smotru naproti. A da so takšna sonca, "črna sonca", kakor jih imenuje tehnični izraz, za to imamo neštevilno dokazov.
Eden teh dokazov sta pač raznobarvnost in različna tem- 'odredila preiskavo in res so na-peratura vidnih zvezd. Poleg šli kokain, ki ga je mož vtiho-žareče belih, imamo modre, ru-jtapljal iz Barcelone. Golobi so mene, rdeče. Ta raznobarvnost ,v zadnjih letih pretihotapili iz nam govori poleg drugih zna- [Španije v Francijo nad 20 kg
ogledovati, slednjič je tudi enega ujel in pri tem ugotovil, da ima golob poleg svojega perja še mnogo tujih peres, čijih tulci so bili napolnjeni s kokainom.
Kriminalna policija se je zanimala za lastnika in je ugotovila, da so se golobi končno nastanili pri nekem kmetu blizu Marseilea. Oblast je pri njem
kokaina, katerega je poslal kmetu njegov španski dobavi-
or. h. i. mum
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
menj o starostni dobi posameznih zvezd. Rdeča ogromna
zvezda, Betajgoza v Orionu, ki telj Castello iz Barcelone."
je po premeru stokrat večja od j	-0_
našega sonca, ima na svoji po- j Lep zaslužek vam nudi kairt-vršini "komaj" 3000 stopinj panja "Amer. Slovenca"! vročine in hiti potemtakem že svoji smrti naproti, dočim ima naše rumeno sonce, dasi veliko manjše, še vedno okrog 5000 stopinj površinske toplote in je takorekoč v najboljših zvezdnih letih, dočim je ogromni Si-rius, najsijajnejŠa, belo žareča stalnica na našem nebu, s svojimi 20,000 stop. površinske toplote še v pravih deških letih in ima še vse miljarde let dolgo življenje zvezd pred seboj. Po drugi strani poznamo zvezdo, ki nosi ime učenjaka Kru-gerja in ki bi je moralo biti kar nekoliko tisoč izvodov, da bi skupaj dosegli žarilno energijo našega sonca. Krugerjeva zvezda s svojo neznatno svetlobo in temperaturo je že v starčevskih letih in ne bo trajalo dolgo (nekoliko deset tisoč let ne šteje pri tem nič), ko bo ugasnila popolnoma.
Drugi dokaz za umrljivost svetovnih teles so znane "sončne pege", ki se neprestano pojavljajo na površini našega sonca in ki ne predstavljajo po mnenju znanstvenikov nič drugega nego shlajena mesta v njeni površini. So tedaj samo napoved časa, ko bo vsa sončna površina tako shlajena in bo prenehala žareti v žarki luči. Še očitnejši je primer lepe zvezde Algola v ozvezdju Per-zeja, ki ima to čudno navado, da mu luč periodično pojema in spet naraste. Astronomi so že dolgo tega z gotovostjo rešili to uganko. Algol ima namreč tovariša na svoji pbti skozi vesoljstvo, s katerim se vrtita okrog iste točke in ta tovariš je — ugasla, črna zvezda. Kadar pride na svoji krožni poti med Algol in naše oči, tedaj mora Algovo žarečo površino seveda zakriti, kar opazimo na tem, da Algolova svetloba na videz pojema. V vesoljstvu je še več primerov te vrste.
Prav tako kakor je v splo. šnem veliko več črnih zvezd.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Črni križ pri Hrastovcu
je velezanimiva zgodovinska povest iz zelenega Štajerja. Napeta vseskozi za vsakega čitatelja. V kratkem začne ta interesantna povest izha-"ati v listu Amer. Slovenec. Ljubitelje lepega, zanimivega čtiva že sedaj opozarjamo, da naj pazijo na začetek te povesti, da jim ne bo pozneje žal. Opozorite na njo tudi svoje prijatelje in sosede in nagovorite jih, da se naroče tudi oni na list Amer. Slovenec, da bodo tudi oni deležni te zanimive zgodovinske slovenske povesti.