Gorica - Kulturni dom Nedelja, 24. novembra ob 17.30
let Ob 32-letnici goriškega Kulturnega doma
Primorski
Št. 275 (20.903) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal vtiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Koncert TPPZ »Pinko Tomažič«
posvečen 70-letnici rojstva Partizanskega dnevnika
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
Recept za
odvračanje strank
Aljoša Gašperlin
Izboljšanje železniških zvez in pristaniških dejavnosti na Tržaškem z razmeroma nizkimi naložbami je mogoče. Dovolj je obnoviti oz. današnjim razmeram prilagoditi infrastrukturo in potegniti iz predala nekatere že pripravljene načrte, npr. načrt o ti. lahki železnici. Zadevni sporazum so že sklenili pred šestimi leti, ko je deželni vladi predsedoval Riccardo Illy. Predvidena so bila tudi ustrezna finančna sredstva, na tej osnovi pa naj bi nastale nove železniške zveze med Trstom, Miljami in Fernetiči, ki bi bile namenjene tako prevažanju potnikov kot tovorov. Poleg tega bi bilo dovolj odpraviti nekatere železniške prehode blizu Vidma in izboljšati zveze pri Tržiču, ki predstavlja ozko grlo za ves železniški promet v deželi FJK, in že bi se stanje krepko izboljšalo.
Strokovnjak in nekdanji predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli je včeraj v Trstu iznesel nekaj predlogov, ki so lahko pravi recept za rešitev železniških zvez in rast pristaniških dejavnosti. Predlogi se nanašajo na že obstoječe projekte, ki pa so že več let v predalu. Vanj jih je po izvolitvi deželnega predsednika Renza Tonda leta 2008 stlačil pooblaščeni upravitelj Družbe državnih železnic Mauro Moretti, predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi pa je rade volje zamižala. Razvojni projekti, da ne govorimo o naložbah, so namreč resna stvar, ki jo je očitno treba poglobiti, je menda pomislila, za to pa je potreben čas ...
Sicer je Monassijeva v zadnjih mesecih nešteto krat razglasila, da se promet v tržaškem pristanišču stalno razvija. To potrjujejo tudi podatki, ki jih redno objavlja Pristaniška oblast. Rast prometa in napovedi o še večjem razvoju so bili tudi eden izmed glavnih razlogov, da je dejansko propadla zamisel o gradnji plinskega terminala v Ža-vljah. Pa vendar.
Za razmah prometa in razcvet pristanišča so neobhodno potrebne učinkovite zveze na kopnem. Dokler pa bo v Trstu še vedno veljala dvojna tarifa za ene in iste storitve (prevozniške družbe morajo odštevati denar tako Pristaniški oblasti kot družbi Trenitalia, zaradi česar so se storitvam v Trstu že odpovedali velikani, kot sta skupini Maersk ali BMW ) in dokler ne bo investicij v železniško infrastrukturo, je težko pričakovati razvoj, prej nasprotno.
Skratka, namesto Boniciolli-jevih načrtov se v Trstu še naprej uveljavlja drugačen recept, ki sta ga pripravila Moretti in Monassijeva. Namesto pristne in privlačne jedi raje ponujata pogreto mineštro, ki odvrača stranke in vlagatelje.
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 23. NOVEMBRA 2013 1 ,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
rim - Predsednik vlade na srečanju v Berlinu ocenil italijanske razmere
Letta: Vlada zdaj močnejša
dušan fortič
Partizanski dnevnik izjemno kulturno dejanje
zgonik - Izvoz pri Gabrovcu
Končno!
Namestili dvojezični smerokaz Sgonico-Zgonik
ZGONIK - Uslužbenci cestnega podjetja Anas so ob izvozu s hitre ceste pri Gabrovcu namestili dvojezični smerokaz Sgonico-Zgonik. Zgo-niški župan Mirko Sardoč je izrazil veliko zadovoljstvo ob tem novem koraku na poti uveljavljanja vidne dvojezičnosti. Zgoniška občina je prvič zahtevala dvojezični smerokaz 19. novembra 1986. Po 27 letih in 3 dneh je bilo zahtevi zadoščeno.
Na 4. strani
RIM - Predsednik vlade Enrico Letta je včeraj o italijanskih razmerah govoril iz Berlina. Na srečanju, ki ga je priredil časopis Suddeutsche Zeitung je med drugim dejal, da je vlada sedaj močnejša, kajti Berlusconi po razbitju desnice ni več v stanju, da bi jo ogrožal. Sedaj obstaja nova jasna večina, je še povedal Let-ta in dodal, da bo vlada vzdržala, potem ko je bila dejansko vseh sedem mesecev njenega obstoja v negotovosti. Kar zadeva odnose z županom Firenc Matteom Renzijem je dejal, da se župan dobro zaveda, da ne more zminirati levosredinske vlade zaradi osebnega rivalstva. Glede gospodarstva je Letta poudaril, da je Italija dobro opravila svoje domače naloge, preveč varčevanja pa družbo ubija.
Na 9. strani
pristanišče
Boniciolli: Potrebni so razvojni načrti
Hudo stanje tržaškega pristanišča je poleg neustreznega upravljanja tudi posledica dogajanja v Družbi državnih železnic, kjer je prišlo do ogromnega konflikta interesov, pravi nekdanji predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli.
Na 5. strani
KOPER - Dušanu Fortiču je bilo dvajset let, ko se je po odhodu v partizane na Cerkljanskem srečal s Partizanskim dnevnikom. Lahko bi se stvari iztekle drugače, kajti v vojni dogodkov pogosto ni mogoče predvideti, niti iz dneva v dan, ali celo iz ure v uro. Danes, po sedemdesetih letih, je Dušan morda edina še preostala priča prvega zametka dnevnika, kateremu se je pridružil le mesec dni po njegovem rojstvu v vasi Zakriž, v cerkljanskih hribih.
Na 2. strani
V	FJK nov zakon za občinske volitve
Na 3. strani
V	Trstu največ žrtev na cesti med pešci
Na 5. strani
Občinski uslužbenci doma zaradi Putina
Na 7. strani
450 otrok igralo med dvema ognjema
Na 20. strani
Andrejev sejem bo letos bogatejši
Na 14. strani
celovec - Brez FJK
Rodila se je Aliansa Alpe Jadran
CELOVEC - Leta 1978 v Benetkah ustanovljene »Delovne skupnosti Alpe-Jadran« ni več. Na plenarnem zasedanju ob njeni 35-letnici včeraj v Domu glasbe v Celovcu si skupnost namreč ni dala samo novega imena - »Alian-sa Alpe Jadran«, temveč tudi novo vsebino. V novi aliansi - vsaj za zdaj - ni Furlanije Julijske krajine, ki pa je po besedah predsedujočega zasedanja, koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, najavila interes, da se morda le še priključi novemu gibanju.
Na 18. strani
gorica - V obnovljenem mestnem jedru
Stiska trgovcev
Po številu zaprtih trgovin na Korzu zaskrbljujoče, v Raštelu pa porazno
GORICA - Stanje trgovskega sektorja v goriškem mestnem središču razodevajo zaskrbljujoče številke, ki so v Raštelu naravnost porazne. Na obnovljenem in obnavljajočem se delu Verdijevega korza je danes 47 odprtih in 10 zaprtih komercialnih dejavnosti. Na Travniku je 30 odprtih in 11 zaprtih komercialnih dejavnosti. V Raštelu pa je 27 komercialnih dejavnosti odprtih, kar 20 pa zaprtih. »V zgodovinskem jedru Gorice so bile narejene usodne napake, med temi izstopata zaprtje predora in odprava parkirišč,« razlaga trgovec iz Raštela. Problem Korza pa so zlasti zelo visoke najemnine komercialnih prostorov.
Na 14. strani
9771124666007
2
Sobota, 23. novembra 2013
70 LET PARTIZANSKEGA DNEVNIKA
/
70-letnica - Pripoved Dušana Fortiča, nekdanjega urednika
»Partizanski dnevnik je vračal slovenski jezik na Primorsko«
KOPER - Dušanu Fortiču je bilo dvajset let, ko se je po odhodu v partizane na Cerkljanskem srečal s Partizanskim dnevnikom. Lahko bi se stvari iztekle drugače, kajti v vojni dogodkov pogosto ni mogoče predvideti, niti iz dneva v dan, ali celo iz ure v uro. Danes, po sedemdesetih letih, je Dušan morda edina še preostala priča prvega zametka dnevnika, kateremu se je pridružil le mesec dni po njegovem rojstvu v vasi Zakriž, v cerkljanskih hribih. S Partizanskim dnevnikom je krenil na novinarsko pot, ki ga je s sijajnimi poklicnimi dosežki spremljala vse življenje. Velja za enega izmed ustanoviteljev slovenske televizije, kateri je v pionirskih časih znal dati odločilen razvojni impulz. Na noge je postavil tudi koprsko televizijo, odločilno prispeval k ustanovitvi nekdanje televizijske agencije Alpe Adria in gradil komunikacijsko »čezmejnost«, ko je bil padec meje še zelo daleč na obzorju. O sožitju narodnosti in pravicah manjšin govori in razmišlja podobno, kot razmišljamo mi, vselej je bil s čezmejnim primorskim teritorijem na isti valovni dolžini.
V partizane je odšel kot dvajsetleten mladenič, poln idealizma in vere v boljši svet. V žepu je imel drobno, v rdeče platno vezano knjižico Prešernovih poezij, izdano leta 1939. Vanjo je v partizanski tiskarni vtisnil pesnikovo podobo. Prešernove poezije so ga spremljale skozi vse pohode po gozdovih, ofenzive in hajke, ki jih je srečno prestal, vse do osvoboditve. S hvaležnostjo se spominja na mnoge padle tovariše, med katerimi so bili tudi uredniki Partizanskega dnevnika. Dušanova pripoved je bistra in premočrtna, spomin je svež in njegov jezik izpiljen, da se mu vidi, kako je bil vselej deležen ljubezni in pozornosti.
Na cerkljansko, namesto na Pokljuko
Takrat, ko se je na današnji dan pred sedemdesetimi leti začenjala zgodba Partizanskega dnevnika v vasi Zakriž nad Cerknim, je bil Dušan For-tič na Kojci, kjer je ravnokar zaključeval partizansko oficirsko šolo. Njegova pot je bila usmerjena drugam, na Gorenjsko, toda nepredvidljivi dogodki so narekovali drugače.
»Ko sem z odličnim uspehom zaključil šolo, so me poslali za komandirja čete v tretji bataljon Dolomitskega odreda, ki je bil vključen v Prešernovo brigado. Na poti na Pokljuko so me
spremljali kurirji, prišli smo na Ratito-vec in se tam ustavili. Prespal sem v neki požgani hiši, kjer sem na kmečki peči čakal jutra. Sredi noči sem se zbudil in šel iz hiše. Bila je krasna noč, luna, zvezde, predal sem sem tisti lepoti. Bilo je okrog novega leta in užival sem ob misli, da bo to leto osvoboditve.
Drugo jutro so prišli kurirji pome in povedali, da ne bomo mogli nadaljevati poti, ker so Nemci na Pokljuki sredi noči obkolili tretji bataljon Prešernove brigade, ki je bil nastanjen v malem hotelu. Zgodila se je tragedija, večina borcev je bila pobitih. Tako smo šli nazaj na Primorsko.«
Srečanje z Martinom in Miletom
»Kurirji so me pripeljali do planine nad Cerknim, v hišo Lahajnarjev, ker sta bivala dva pobudnika Partizanskega dnevnika, Edvard Kokolj - Martin in France Vreg - Mile. Počivala sta na peči, pozdravili smo se in jaz sem sedel k mizi, kjer sem videl pisalni stroj. Takoj sem začel pisati o tistem nesrečnem dogodku na Pokljuki. Ko sta Martin in Mile opazila, da sem uporaben, sta takoj rekla: »Ti boš pa tukaj ostal«. Tako se je začelo moje delo za Partizanski dnevnik, približno mesec dni po njegovi ustanovitvi.«
Kot pripoveduje Fortič, je kmalu sledil premik, kajti domačija je bila preveč izpostavljena morebitnim vdorom nemškega bataljona Heine, ki je bil nastanjen v Idriji. Preselili so se na planino Labne nad Cerknim. Mile in Martin (Na začetku leta 1945 je slednji padel v nemški ofenzivi) sta odšla v štab korpusa in vse je ostalo Fortiču, vsebina,
tisk in distribucija. Takrat so s ciklo-stilno tehniko tiskali kakih sto izvodov dnevno, potem vedno več. Za vse je skrbela majhna skupina, v kateri je bil poleg Fortiča še Drago Kuralt (po njem se je imenovala tehnika »Drago«) kasneje pa se jim je pridružil še tržaški profesor Jože Seražin. Slednji je poslušal radio (italijanske, zavezniške postaje in Radio Moskva) in iz poročanja pisal krajše novice o tem, kar se je dogajalo po svetovnih bojiščih.
»Mat, ki bo pa tle ka bo kanc vojšče«
Selili so se dalje v grapo med Cerknim in Zgornjimi Poljanami, kjer so imeli ob hiši pri Jernačevih bunker. »Deske so položili ob strmino in potem sprožili plaz in to je bil bunker, kjer je delovala tehnika Drago. Bivali in pisali smo v bunkerju, spali pa na seniku. Jernačevi so bili zelo prijazni ljudje, mož pa žena in stara mati. Ko sem pozneje odšel na korpus na novo dolžnost, sem staro mamo vprašal (v cerkljanskem narečju): Mat, ki bo pa tle ka bo kanc vojšče? Pa je rekla: abeno ne (nič se ne bo zgodilo). Ostalo mi je v spominu, kako je preprost človek doživljal konec vojne«.
Fortič je tam ostal, dokler je bil Partizanski dnevnik glasilo 31. divizije. Časopis se je tudi rodil z napisanim dnevnim poveljem njenega komandanta, Dušana Švare - Duleta. Potem je France Vreg - Mile potoval na Koroško, s Fortičem sta na Cerkljanskem prebila skupaj par dni, ko je Mile čakal na kurirsko zvezo. Dušana je vabil, naj pride z njim, da bi na Koroškem prav tako organizirali partizanski dnevnik.
Dušan pa se ni odločil za ta odhod, ker je bil iz Idrije doma, preko Idrije pa je imel s pomočjo znancev tudi zvezo s starši, ki so bivali v Ljubljani.
Kako naj pišejo vojni dopisniki
Dušan Fortič ni nikoli prenehal sodelovati s Partizanskim dnevnikom, tudi ko je prevzemal druge funkcije, saj so bile še vedno povezane s partizanskim tiskom. »Ko je Jože Koren, ki je bil na IX. korpusu šef tiskovne sekcije, odšel na glavni štab na Dolenjsko, sem bil imenovan na njegovo mesto. Šef propagandnega odseka korpusa je bil Saša Štempihar, jaz sem pa bil njegov pomočnik, odgovoren za ves partizanski tisk. Takrat je Partizanski dnevnik postal glasilo IX. korpusa (junija 1944). Premaknil sem se s Cerkljanskega v Trnovski gozd v štab korpusa, ki je bil tedaj nekje v gozdu za Lokvami. Tiskovna sekcija korpusa se je ukvarjala z vsem ilegalnim tiskom, glavni pa je bil Partizanski dnevnik. Bil sem povezan z vsemi vojnimi dopisniki, bilo jih je kakih osem, ocenjeval sem njihovo pisanje in jim pošiljal navodila, kaj in kako naj pišejo. Večina teh prispevkov je bila seveda za Partizanski dnevnik. Uvedel sem tudi tekmovanje v pisanju in za vsakega dopisnika tudi pripravil oceno.«
Fortič se iz tistega časa spominja mnogih epizod, med drugim zborovanja, ki je bilo pod nekim senikom pri Lokvah. Medtem ko je imel govor Joža Vilfan, se je malo više v partizanskem taboru nekomu po nesreči sprožila puška. Nenadni strel je povzročil preplah in zborovanja je bilo v hipu konec.
Pomen Partizanskega dnevnika po 70 letih
Minilo je sedemdeset let od ustanovitve Partizanskega dnevnika, toda čas ni spremenil njegovega pomena in enkratne vloge, ki jo je opravljal kot edini dnevnik v tedaj okupirani Evropi. Fortič, ki je po partizanski izkušnji vse življenje posvetil novinarstvu, ima o tem jasne ideje: »Partizanski dnevnik ni samo izraz časa in boja Primorske za svobodo, ampak je tudi dokument tistega časa. Ta časopis je združeval Primorce v njihovi potrebi, da uporabljajo slovenski jezik. To je bilo tudi slovensko berilo, ki ga ni bilo preko dvajset let, ko je bila govorna in tiskana beseda nasilno zatrta. Partizanski dnevnik je skupaj s partizanskimi učitelji vračal slovenščino na Primorsko. Če ne drugega, so ljudje posegali po tem branju zaradi slovenščine, v svojem jeziku so spremljali to, kar se je dogajalo v njihovem življenju in v boju za osvoboditev. Dnevnik je bil simbol teženj Primorcev, bil je njihovo orožje. Primorska se ni borila le s puško, temveč tudi z besedo. Beseda v osvobodilnem boju ni bila nič manj pomembna in močna, kot je bila puška. Celo pomembnejša je bila, ker je ustvarjala prihodnost obstoju in osvobajanju Primorcev iz dolgoletnega genocidnega položaja. Toda Partizanski dnevnik ni samo služil Primorcem v njihovem boju, temveč je tudi združeval, vse, kar je bilo intelektualnega in angažiranega na tem območju. V tistem času je bil izjemno kulturno dejanje, odprto v svet in v prihodnost.«
Dušan Udovič
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 23. novembra 2013
3
gorica - Jutri ob 17.30 koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič
70 let Partizanskega dnevnika
Prireditev sodi v okvir praznovanj 32-letnice goriškega Kulturnega doma - V programu TPPZ tudi več gostov
GORICA - Jutri ob 17.30 bodo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) v okviru praznovanja 32-letnice odprtja goriškega slovenskega kulturnega hrama (1981- 2013) s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič počastili tudi 70-letnico izida prve številke »Partizanskega dnevnika« (24. november 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim), predhodnika Primorskega dnevnika. Koncert skupaj prirejajo Kulturni dom, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Primorski dnevnik in Kulturna zadruga Maja pod pokroviteljstvom Pokrajine Gorica. V program bo TPPZ vključil tudi vrsto zunanjih pevcev in glasbenikov, ki bodo dodatno popestrili njegov nastop; napovedana je tako prisotnost slovenskih pevcev Darka Nikolovskega, Draga Misleja Mefa ter skupin Kraški ovčarji in Dirty Fngers. Vstopnice za koncert so razprodane.
Prisotne bosta nagovorila odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in družbeni delavec Andrea Bel-lavite, ki bo v imenu Kulturnega doma spregovoril v slovenščini.
deželni svet - Sprejet nov zakon za občinske volitve
Ukinjen tretji županski mandat t v manjših občinah, volitve samo v nedeljo
Deželna vlada sprejela priporočilo, da sprejme ustrezne ukrepe za olajšano izvolitev slovenskih kandidatov
TRST - Dva zaporedna županska mandata (deset let) sta čisto dovolj, je včeraj z zakonom odločil deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Za novi zakon o občinskih volitvah, ki kot rečeno ukinja tretji županski mandat, poleg tega pa bodo občinske volitve potekale samo en dan, in sicer na nedeljo. Za novi zakon je so glasovali predstavniki vladne levosredinske koalicije, podprli pa so ga tudi svetniki Gibanja 5 zvezd. Proti je bila desna sredina, medtem ko se je Severna liga vzdržala.
Zakon pobliže zadeva tudi precej občin s slovenskimi župani, ki so lahko doslej županovali petnajst let zapored. Že na osnovi starega zakona se z županskega mesta v Zgoniku poslavlja Mirko Sardoč, ki je bil izvoljen leta 1999 kot naslednik Tamare Blažina. Glavni kandidat za Sardoče-
vo nasledstvo je aktualni podžupan Rado Milič. V skladu z novim zakonom ne bosta mogla več kandidirati Paolo Vizintin v Doberdobu in Fulvia Premolin v Dolini. Slednja je sicer že nekajkrat dala razumeti, da je tretji županski mandat, ki ga sedaj ne bo, ne zanima. Morda bo kandidatura v Dolini zanimala Sandyja Kluna, ki vodi Demokratsko stranko v tržaškem pokrajinskem svetu. Pač pa lahko spomladi 2014 znova kandidirajo Franca Padovan (Števerjan), Alenka Florenin (Sovodnje) in Marco Pisani (Repen-tabor), ki imajo za seboj en županski mandat.
Pred glasovanjem je deželna vlada z odbornikom Paolom Panonti-nom osvojila stališče Igorja Gabrov-ca (DS-SSk), ki priporoča Deželi, da za bodoče občinske volitve sprejeme potrebne zakonske ukrepe, ki bodo
Paolo Vizintin
gorica - Zasedanje Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij
Pri upravljanju gospodarskih dejavnikov mora prevladati odgovoren pristop
GORICA - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na zasedanju v Gorici poglobljeno obravnaval nekatera aktualna vprašanja o pomembnih dejavnikih manjšinske organiziranosti Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je bilo največ pozornosti posvečene predstavniškim organom, v katerih ima SSO svoje zastopnike in pa prihodnosti pomembnih ustanov naše manjšine.
Predsednik SSO Drago Štoka je najprej poročal o udeležbi na pomembnejših dogodkih, prireditvah in sestankih v oktobru in novembru. Podčrtal je srečanje med NSKS, SSO, EL in SSk, ki je 22. oktobra potekalo v Celovcu, na katerem je bila prisotna tudi novoizvoljena poslanka v avstrijskem parlamentu, koroška rojakinja Angelika Mlinar. Sprejet je bil dogovor za več skupnih dejanj v odnosu do matične Slovenije kot tudi do Avstrije in Italije. Več pozornosti je bilo tudi posvečeno Slomaku. S tem v zvezi sta Što-ka in Igor Švab poročala o nedavnem srečanju v Trstu in o prihodnjem sklicanju te manjšinske koordinacije. Zaključki tržaškega srečanja in dnevni red sklicanega sestanka vzbujajo zaskrbljenost glede prihodnosti Slomaka. To zaskrbljenost SSO deli skupaj z NSKS, še posebno ker obstaja vtis, da vsi dosedanji predlogi SSO-ja niso bili upoštevani.
Podrobno je izvršni odbor analiziral ekonomske probleme nekaterih skupnih in neskupnih ustanov, oz. podjetij in pri tem poudaril nujnost, da se premostijo težave, ki
so povezane s preteklimi večkrat tudi nejasnimi finančnimi potezami. Predsednik Štoka je poročal o srečanjih, ki so se zvrstila glede prihodnosti Tržaške knjigarne, katere lastnica je Jadranska finančna družba. Izvršni odbor je pozorno razpravljal in potrdil dejstvo, da ima prisotnost slovenske knjigarne v tržaškem mestnem središču velik pomen. Enako je mogoče sklepati tudi za stanje športnega združenja Bor, ki upravlja Stadion 1. maj. Kljub dobri volji in razpoložljivosti za skupno prizadevanje z drugo krovno organizacijo, je za SSO precej težko obravnavati te zadeve, saj nikakor še ni razčiščeno vprašanje lastništva teh objektov. V prejšnjih letih je SSO dal marsikateri poziv, da bi se vprašanja lastništva končno enkrat razčistila, žal pa je vse to vsakokrat padlo v vodo. SSO je mnenja, da mora prevladati odgovoren pristop pri upravljanju vseh gospodarskih dejavnikov naše narodne skupnosti in v tem smislu mora vsakdo odgovarjati in reševati situacije in težave, za katere je sam odgovoren. SSO pa je obenem prepričan, da mora kot krovna organizacija, ki ji je pri srcu razvoj in rast slovenske narodne skupnosti, skrbeti za njeno rast in razvoj na vseh področjih. Zato je SSO pripravljen na odkrito in kostruktivno soočanje in dogovarjanje tudi o bodočnosti tistih gospodarskih dejavnikov, ki so temeljnega pomena za našo skupnost, piše v tiskovnem sporočilu.
SSO je pozitivno ocenil sklic Sveta vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, ki bo 6. decembra
v Ljubljani, kot tudi začetek postopka za obnovitev posvetovalne deželne komisije za Slovence v zamejstvu, v katero bo SSO imenoval 3 predstavnike in 3 suplente. V pričakovanju pa je tudi obnova Paritetnega odbora, ki pa zakonsko nima določene zapadlosti. Glede deželne komisije je predsednik Štoka izrazil zadovoljstvo nad zasedanjem tega organa, ki ga je prvič vodil deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Podrobno je pojasnil iztočnice, ki jih je odbornik Torrenti podal za nov način razdeljevanja sredstev, pri tem pa podčrtal, da odbornik ne želi ničesar vsiljevati. Nov in učinkovitejši postopek financiranja slovenskih organizacij naj bo cilj, do katerega je potrebno priti preko dogovarjanja in podrobne analize potreb na teritoriju.
V zaključku je izvršni odbor SSO obravnaval tudi potek institucionalnega omizja, ki je zasedalo 13. novembra in sprejelo vrsto pozitivnih priporočil, za katere SSO upa, da bodo čimprej tudi konkretno udejanjena. V četrtek, 28. novembra, pa bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici deželni svet SSO, ki bo obravnaval stanje slovenske šole v Furlaniji Julijski krajini. Uvodne posege bodo imeli odv. Peter Močnik, podravnatelj Peter Černic in šolnica Neva Zaghet, o stanju slovenskih šol in poučevanju slovenskega jezika v videmski pokrajini pa bodo spregovorili Riccardo Ruttar, Anna Wedam in Miha Coren, še piše v tiskovnem sporočilu SSO.
fjk - Manjšina
Pismo SKGZ predsednici in deželnima svetnikoma
TRST - Nova deželna vlada in njena levosredinska večina je že od vsega začetka pokazala, da v primerjavi s prejšnjo Tondovo upravo namerava obrniti stran v odnosih do Slovenije, drugih sosednjih regij in tudi v odnosu do slovenske narodne skupnosti. Vrsta institucionalnih srečanj predsednice Debore Serracchiani in njenih odbornikov s predstavniki tako vlade kot samega predsedstva slovenske države potrjujejo, da lahko pričakujemo stvarnejše dinamike dogovarjanja in sodelovanja.
Da je deželna vlada zainteresirana za višji nivo sodelovanja tako s Slovenijo ter tudi s Koroško, Hrvaško in Madžarsko, je potrdila predsednica FJK Serracchianijeva na nedavnem srečanju s predstavniki slovenskih organizacij iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki jih je sprejela na deželnem sedežu v Trstu.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je te dni pisal predsednici deželne vlade in se ji zahvalil za pospešeno zunanjepolitično aktivnost, predvsem kar zadeva odnose z Republiko Slovenijo. V to razmišljanje sodi tudi nedavno srečanje v Kopru med Serracchianijevo in ministrico za Slovence po svetu in v zamejstvu Tino Komel.
»Pospešeno srečevanje in sodelovanje med FJK in Slovenijo dobiva še večji pomen, saj je v tem kontekstu vedno prisotno tudi vprašanje obeh narodnih skupnosti. Uresničuje se torej ambiciozni projekt o mikro oz. makro-regijah, ki so posebej pomembne tudi za primernejši pristop do vprašanj narodnih in jezikovnih skupnosti v Evropi«, je zapisal predsednik SKGZ in izrazil željo, da bi čim prej prišlo do srečanja s predsednico FJK, da bi meritorno ocenili vprašanje naše narodne skupnosti v okviru razvojnih smernic dežele FJK.
Pavšič je Serracchianijevi posebej izpostavil vprašanje uveljavljanja deželnega zaščitnega zakona št. 26 iz leta 2007, ki predvideva tudi sklad za manjšinske dejavnosti, ki ga je Illyjeva deželna uprava upoštevala in mu namenila 800 tisoč evrov. Petletna Tondova administracija pa je tako na sam deželni zakon kot tudi na sklad povsem pozabila oz. ga je enostavno prezrla, saj je bil odnos tako do same slovenske narodne skupnosti kot tudi na bilateralni ravni skrajno skromen, če že ne ničen.
Predsednik SKGZ je svoje razmišljanje o teh problematikah pisno posredoval tudi obema slovenskima deželnima svetnikoma Igorju Gabrovcu in Stefanu Ukmarju. »Kljub kratkemu časovnemu obdobju, odkar je zdajšnja večina na čelu deželne uprave, so že vidni znaki večje senzibilnosti do naše skupnosti in tudi do skupnega razmišljanja v obmejnem prostoru.
Zato se tudi pri naši organizaciji trudimo, da bi v tem smislu "pomagali" in prepričan sem, da soglašata z mano, da so take izbire umestne. Boljši odnosi med deželno upravo in našo narodno skupnostjo pa se morajo pokazati tudi v konkretnih potezah. Ob drugih posegih bi vaju rad opozoril in prosil za vsestransko pomoč pri udejanjanju in financiranju deželnega zaščitnega zakona. Ob tem želim izreči podporo in priznanje vaši deželni večini, ki je za naslednje leto povišala sredstva za italijansko narodno skupnost v Istri. Mislim, da take in podobne izbire stvarno potrjujejo večkrat izrečeno načelo, da sta manjšini v tem prostoru dodana vrednost in osmišljajo specifičnost Furlani-je Julijske krajine,« je v pismu svetnikoma zapisal Pavšič.
4
Sobota, 23. novembra 2013	TRST	/
BHHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
zgonik - Ob izvozu s hitre ceste pri Gabrovcu končno dvojezični smerokaz Sgonico - Zgonik
Čakanje, dolgo 27 let in 3 dni
Toliko časa je minilo, od kar je zgoniška občinska uprava prvič zahtevala od cestnega podjetja Anas namestitev dvojezičnega smerokaza Sgonico-Zgonik - Zadovoljstvo zgoniškega župana Mirka Sardoča
Mirko Sardoč (levo) in Aljoša Gabrovec ob novem dvojezičnem smerokazu ob izvozu s hitre ceste pri Gabrovcu
mk
solidarnost - Zbirali bodo denar za šolske potrebščine
Tri prireditve za pomoč otrokom bivših delavcev tovarne Sertubi
V baru Fantasy pri Rojanu bo jutri popoldne prvo iz niza treh srečanj, ki jih prireja odbor »Alziamoci« z namenom zbiranja prispevkov za pomoč za sinove bivših delavcev tovarne Sertubi. Na treh srečanjih bodo zbirali denar, ki bo namenjen za nabavo šolskih potrebščin za otroke 40 bivših zaposlenih v tovarni.
Kot nam je v imenu odbora povedala Adriana Simono-vich, je pobuda nastala v okviru prizadevanj za obrambo delovnih mest delavcev Sertubija. Med tistimi, ki so bili ob službo, je bil tudi njen življenjski partner Massimiliano De Simone. Ta je skupaj z drugimi kolegi tudi začel gladovno stavko na Borznem trgu, ko so bile demonstracije in protesti za obrambo delovnega mesta na višku. Takrat so protestniki prejeli mno-
go pomoči in so bile mnoge solidarnostne pobude. Kasneje se je rodila zamisel za ustanovitev odbora, ki namerava dva krat letno pomagati delavcem v težavah.
Prva prireditev bo jutri ob 17. uri v baru Fantasy (Mira-marski drevored št. 41/d), kjer bodo brali nekatera berila, nastopila pa bosta tudi kabaretista Flavio Furian in Massimilia-no »Maxino« Cernecca. Drugo srečanje bo 1. decembra v kavarni Tommaseo ob 17. uri, tretje bo 8. decembra ob isti uri v kavarni San Marco. Prispevke je mogoče posredovati tudi prek tekočega računa št. IT64 R057 2802 2008 0157 1095 784. Za najbolj radodarne so predvidena tudi nekatera darila, med katerimi gre omeniti delo slikarke Megi Pepeu, vredno 1.600 evrov.
A.G.
Končno! Zgoniški župan Mirko Sardoč je bil včeraj dopoldne vidno zadovoljen, ko se je skupaj z odgovornim občinskega urada za ozemlje Aljošo Gabrovcem pod gabrovškim mostom čez hitro cesto zagledal v nov velik zelen dvojezičen smerokaz Sgonico-Zgonik. Njegovo dolgoletno prizadevanje za namestitev dvojezičnega smerokaza ob izvozu s hitre ceste pri Gabrovcu je bilo končno poplačano.
»Storjen je bil korak naprej na poti uveljavljanja pravic slovenske manjšine v Italiji, predvsem kar se tiče vidne dvojezi-čnosti,« je pokomentiral. »Namestitev tega dvojezičnega smerokaza priča, da je mogoče marsikaj storiti, če obstajata trdna volja in želja po uspehu. Dokazuje pa tudi, da so bolj kot besede in obljube, ki jih marsikdaj slišimo, pomembna dejanja. In postavitev smerokaza z imenom Zgonik v slovenščini je za našo občino pomembno dejanje,« je dodal.
Povedal pa je še nekaj pomembnega: »Zgoniško občino, to je naše občane, ni namestitev dvojezičnega smerokaza nič stala, saj nismo zanjo uporabili občinskih sredstev, temveč smo izkoristili možnost, ki nam jo ponujata zakon za zgodovinsko priznane jezikovne manjšine iz leta 1999 in zaščitni zakon. Slednja namenjata določena sredstva prav za uveljavitev vidne dvojezičnosti. Naša uprava se je odločila za koriščenje teh sredstev in upam, da bodo našemu zgledu sledili drugi,« je zaželel zgoniški župan.
Zgodba o dvojezičnem smerokazu ob izvozu s hitre ceste pri Zgoniku je dolga natanko 27 let in 3 dni. Bilo je daljnega 19. novembra 1986, ko je takratna zgo-niška uprava pisala tržaškemu vodstvu cestnega podjetja Anas z zahtevo, naj na odseku hitre ceste, ki spada pod zgoniško občino, namesti dvojezične smerokaze. Pismo je podpisal takratni župan Miloš Budin. Zahteva je bila zanj samo po sebi umevna: v zgoniški občini so že tisti čas imeli dvojezične napise vasi. Zato bi morali bi-
ti tudi napisi na »zgoniškem odseku« hitre ceste dvojezični.
Tisti prvi dopis je obtičal v predalu (ali košu ...) cestnega podjetja. Sledil mu je drugi, potem še tretji. Šele nova zahteva z dne 8. julija 1994je bila šest mesecev pozneje (25. januarja 1995) deležna odgovora. Ta je bil na papirju pozitiven, dejansko pa negativen. Kajti: o dvojezičnih smerokazih ni bilo ne duha ne sluha.
Sledila so nova pisma in novi dopisi, vedno z isto zahtevo, in vedno z istim učinkom: ničnim.
Novembra 2008 se je Sardoč odločil, da prereže ta gordijski vozel izmikanj in zavlačevanj cestnega podjetja Anas. Skupaj z repentabrskim županom Alek-sijem Križmanom in dolinsko županjo Fulvio Premolin je Anas in tržaško pre-fekturo obvestil, da bo prijavil vodstvo cestnega podjetja sodstvu zaradi kršitve zaščitnega zakona in občinskega statuta, ki predvideva dvojezične napise krajev na občinskem ozemlju.
»Grožnja« je vendarle zalegla. Pre-fektura je »prisilila« Anas, naj spoštuje državni zakon. Pri cestnem podjetju so se sicer izgovorili, da bodo nove dvojezične smerokaze namestili, ko bodo sedanji dotrajani. Kar pa je pomenilo, da bi nanje morali čakati še kako desetletje ali celo še več.
Župan Sardoč je nekaj časa še počakal, nato pa sporočil podjetju Anas, da bo kar občina sama namestila dvojezične smerokaze, če jih Anas noče. Cestno podjetje je bilo postavljeno pred »izvršeno dejstvo«. Rešilo je svojo »čast« tako, da so njegovi uslužbenci namestili smerokaz, ki ga je občina kupila.
Tako je župan Sardoč dočakal, da se je le nekaj mesecev pred iztekom njegovega zadnjega mandata vendarle lahko zagledal v dvojezični smerokaz ob izvozu pri Ga-brovcu.
Lepšega darila za jutrišnje srečanje z Abrahamom skoraj ne bi mogel prejeti ...
M.K.
confindustria
Villaggio del Fanciullo: 23 oseb na cesti
Panožni sindikati Cgil, Cisl in Uil in vodstvo centra Villaggio del Fanciullo na Opčinah so včeraj na sedežu tržaške Con-findustrie na osnovi zakonodaje podpisali sporazum, ki uvaja mobilnost za 23 zaposlenih v tiskarni. Kot smo poročali, nameravajo v centru zapreti tiskarno: prvi problem so bila nezadostna naročila, ki ga upravitelji niso uspeli rešiti. Uslužbenci so bili v zadnjih dveh letih v izredni dopolnilni blagajni, ki bo zapadla konec novembra.
Kot nam je povedala deželna tajnica sindikata Fistel-Cisl Tiziana Cozzi, ni bilo žal druge rešitve. Odpuščene ljudi bodo vsekakor vključili v tečaje za poklicno izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, ki jih prireja tržaška pokrajinska uprava v okviru pokrajinskega urada za delo.
dolina - V Krogljah, Boljuncu, Dolini, Mačkoljah, Prebenegu, Žavljah
Oljke krasijo prostor
Na zelenici v krožišču pri dolinski obrtni coni so pred nekaj tedni »zrastle« štiri oljke. Niso se razbohotile same od sebe, temveč so bile tam posajene v okviru projekta Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine - BioDiNet.
Projekt sodi na področje evropskega ozemeljskega sodelovanja na čezmejnem območju, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Vodja projekta je «Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem, dolinska občina pa je vanj vključena kot partner, skupaj s številnimi drugimi krajevnimi upravami z obeh strani meje (Mestna občina Koper, Občina Milje, Pokrajina Trst), izobraževalnimi zavodi (Univerza v Padovi in Univerza v Trstu) in drugimi organizacijami in društvi (Park prijateljstva in sožitja, Društvo za opazovanje in preučevanje pric Slovenije, Notranjsko-ekološki center, društvo Boškarin, podjetje Geotema S.r.l.).
V okviru tega projekta so v dolinski občini posadili na javnih površinah celo vrsto avtohtonih sort oljk. Ob štirih drevesih sorte belica na zelenici kro-žišča pri dolinski obrtni coni so bila ornamentalna drevesa zasajena pri avtobusni čakalnici v Krogljah, pri kulturnem centru Franceta Prešerna v Boljuncu, v zelenicah parkirišč pokopališč v Dolini in Mačkoljah, v vrtovih nekaterih šol,v Prebenegu in v Žavljah
Nove oljke na zelenici krožišča pri obrtni coni v Dolini
kroma
pod novim otroškim igriščem. Trisedet mladih oljk starih istrskih avtohtonih sort (belica, štorta, buga in mata) so posadili na travniku med športnim centrom Silvana Klabjana in Spominskim parkom v Dolini. Tu bodo uredili oljčnik, ki bo služil v izobraževalne namene za šolsko mladino, saj bo lahko spoznavala av-
tohtone sorte, ki so vezane na kulturno dediščino domačega prostora.
Obenem je bila dolinska občina v okviru projekta BioDiNet deležna tudi financiranja za izvedbo dveh delavnic za šole, ki bosta potekali spomladi v sodelovanju z Univerzo na Primorskem.
/
TRST
Sobota, 23. novembra 2013
5
pristanišče - Bivši predsednik Pristaniške oblasti obsodil slabo upravljanje
Boniciolli: za hudo stanje je odgovoren tudi Moretti
Hudo stanje tržaškega pristanišča je poleg neustreznega upravljanja predsednice tržaške Pristaniške oblasti Marine Monassi tudi posledica dogajanja v Družbi državnih železnic, kjer je prišlo tudi do ogromnega konflikta interesov. Nesprejemljivo obnašanje pooblaščenega upravitelja državnih železnic Maura Morettija, zaradi katerega so italijanske železnice »izgubile« celih 20 let v primerjavi z drugimi evropskimi državami, je hudo vplivalo tudi na (ne)raz-voj tržaškega pristanišča. Svoje je vsekakor prispevala tudi Monassijeva, ki je vselej zavračala vsako razvojno perspektivo. Zdaj pa je skrajni čas za zasuk in so potrebni ukrepi, ker bo drugače Trst v prihodnosti vse prej kot evropsko pristanišče.
To je poudaril nekdanji predsednik tržaške Pristaniške oblasti in strokovnjak Claudio Boniciolli včeraj na javnem srečanju, kjer je s senatorjem Fulviom Camerinijem in inž. Roberto Carollom govoril na temo »Tržaško pristanišče: obnova ali evtanazija«.
Claudio Boniciolli
Boniciolli je bil gost Odbora železničarjev za Giannija Cuperla, v imenu katerega je pozdravil Luigi Bianchi. Na srečanju so izhajali iz ugotovitve, da se ne bosta skupini BMW in Maersk zaradi slabih struktur in upravljanja več posluževali železniških zvez s tržaškim pristaniščem. To je dodatna negativna vest, ki se je pridružila odklonilnim odgovorom nemških, avstrijskih in nemških železnic.
Hud položaj je posledica še nerešenega konflikta interesov, ki ga je skuhala Mo-
rettijeva Družba državnih železnic z delitvijo na družbi Rfi (ki upravlja železniško omrežje) in Trenitalia (ki upravlja vlake), je poudaril Boniciolli. Družba Rfi bi morala nuditi iste pogoje za vse prevozniške družbe, bodisi italijanske kot tuje, medtem ko je v bistvu vse v funkciji družbe Trenitalia (dovolj je pomisliti, kako so metali polena pod noge Montezemolovi družbi Ntv). Konkurenčnosti dejansko ni in družba Trenitalia ravna, kot se ji vzljubi. To se odraža tudi v Trstu, je še poudaril Boniciolli, po navezi Moretti-Mo-nassi pa morajo družbe dva krat plačevati za storitve in se marsikdo že obrača drugod.
Boniciolli je zato zahteval, da se odpravi konflikt interesov in točno določi pristojnosti družb Rfi in Trenitalia, ter iznesel nekaj predlogov, ki bi jih lahko zlahka izvajali. Predlagal je nekatere izboljšave v deželnem železniškem omrežju, na Tržaškem pa bi morali končno ustanoviti lahko železnico, za katero je bil že pred leti sklenjen sporazum.
A.G.
Pogled na 7. pomol tržaškega pristanišča
kroma
promet - Po podatkih poveljstva tržaške mestne policije
Največ žrtev je med pešci
Od letošnjih že 9 smrtnih žrtev (lani 4) jih je 5 bilo pešcev, drugi štirje pa motoristi - Večletni trend je kljub temu pozitiven
Med najbolj ogroženimi skupinami v cestnem prometu so pešci, saj je delež mrtvih med poškodovanimi eden izmed najvišjih glede na druge skupine udeležencev v prometu. V zadnjih letih se je sicer število smrtnih žrtev v prometu bistveno zmanjšalo, a še vedno beležimo številke, ki so previsoke, je na včerajšnji novinarski konferenci razkril poveljnik tržaške mestne policije Sergio Abbate.
Po podatkih mestne policije je letos na tržaških cestah zaradi posledic prometnih nesreč umrlo že pet pešcev. Med žrtvami prevladujejo pešci tudi v obdobju od leta 2010 do srede novembra 2013, saj je v skoraj štiriletnem obdobju skupno umrlo 29 oseb, od katerih je bilo kar 15 pešcev. Med smrtnimi žrtvami prevladujejo starejši od 65 let, zlasti ogrožena pa je starostna skupina pešcev nad 75 let, so povedali včeraj in dodali, da statistika kaže, da je bila približno polovica pešcev povožena na označenih prehodih za pešce, drugi pa so bili žrtve nesreče daleč stran od prehodov za pešce. Med razlogi za večjo ogroženost starejših pešcev navajajo njihove slabše psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu in tudi pogostejše sodelovanje v prometu v vlogi pešcev. In kljub temu, da se je ogroženost pešcev v zadnjem času zmanjšala, je lokalna policija prepričana, da so trenutni podatki še vedno zaskrbljujoči. Iz tega razloga policija opozarja pešce, da morajo tudi sami čim bolj poskrbeti za svojo varnost.
Druga najbolj ogrožena skupina v cestnem prometu pri nas so motoristi, je razložil poveljnik Abbate, ki je postregel s podatkom, da so letos na Tržaškem umrli štirje motoristi. Od skupno devetih mrtvih v letu 2013, so bili štirje motoristi in pet pešcev, je ponovil Sergio Abba-te, ki je tudi spomnil, da so lani v celem letu v Trstu zaradi posledic prometnih nesreč umrli »le« štirje ljudje. Tako bo letošnja črna statistika nekoliko poslabšala trend zadnjih letih, ko se je prometna varnost na tržaških cestah izboljševala, je bilo povedano na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri so poudarili, da bo v prihodnje treba še več delati na preventivi in ozaveščanju širše javnosti.
Kot zanimivost naj navedemo podatke, ki pričajo o postopnem iz-
Miramarski drevored, prizorišče smrtne nesreče motorista avgusta letos
arhiv
boljšanju varnosti v Trstu. Leta 1979 je v Trstu zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 41 oseb, leta 1981 33 oseb, 10 let kasneje isto število oseb, leta
1999 pa so zabeležili 19 žrtev prometnih nesreč. Naj ponovimo, da so lani na Tržaškem umrle štiri osebe, letos pa upamo, da ne bomo presegli številke 9.
Zanimiv pa je tudi podatek, da je pri nas med povzročitelji prometnih nesreč relativno malo alkoholiziranih voznikov, 27 nesreč od skupno 29 nesreč s smrtnim izidom v zadnjih štirih leti pa se je zgodilo podnevi, v lepem in sončnem vremenu.
In kako bi policija lahko preprečila nesreče z najhujšimi posledicami? To lahko naredimo z rednim in sistematskim ozaveščanjem širše javnosti o pomenu varnosti v prometu in s poostrenim nadzorom prometa, so povedali včeraj. Lokalna policija je v zadnjih desetih letih izvedla cel niz izobraževalnih srečanj na tržaških šolah različnih stopenj, redno pa izvaja tudi nadzor v cestnem prometu. Letos so policisti opravili že 575 kontrol; kar 75 voznikov ni imelo ustreznih tehničnih pogojev na vozilih, zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da približno 10% voznikov ni imelo urejenega avtomobilskega zavarovanja. Zaradi teh številk namerava tržaška lokalna policija še okrepiti nadzor in poskrbeti za večjo varnost v cestnem prometu. (sč)
globojner - Zaradi krdela ob cesti oviran promet 1 f	V #
Vozniki in prašiči
Čreda parkljarjev, mešancev med domačim in divjim prašičem, je včeraj popoldne vznemirila avtomobiliste, ki so se pri Padričah peljali z avtocestnega priključka mimo Globojnerja proti Trstu. Kazalo je, da se bo štirinajsterica prašičev odpravila na cesto, pri prometni policiji so pravzaprav povedali, da so nekateri prašiči tudi stopili na asfaltno površino. Po podatkih prometnih policistov so težave v prometu iz varnostnih razlogov trajale samo dobre pol ure, na prizorišču pa so se skupaj z gozdno stražo zadržali tri ure. Medtem so lastniki gnali prašiče proti parku Globojner, ob 17. uri je bilo vsega konec. »Prašiči so naši, vedno se pasejo na tem območju, saj imajo na razpolago površino 160 hektarjev. Na cesto pa niso šli,« je povedal predsednik pa-driške Gozdne zadruge Carlo Grgič. (af)
sveti jakob
Zaplemba kokaina
V	Ulici San Marco pri Svetem Jakobu so policisti mobilnega oddelka v noči na petek ustavili avtomobil, v katerem so sedele štiri osebe. Albanska državljana Rikarda Muko (48 let) in Ornada Ceto (27) so odvedli v pripor, saj sta imela pri sebi 51 oziroma slabih 20 gramov kokaina. Muki so zasegli tudi 750 evrov v gotovini, med hišno preiskavo na njegovem domu pa so odkrili še 143 gramov kokaina. Zasegli so še precizni tehtnici, nož in mobilni telefon. V avtu sta bili še bolgarski državljanki: osumljenko N. M. I. so policisti kazensko ovadili na prostosti, njena rojakinja pa jo je odnesla brez kazenskih posledic. Policisti mobilnega oddelka so ugotovili, da je Ceta prodajal kokain v Tržiču, Muka pa v Trstu, in sicer ob koncih tedna pred nočnimi lokali in tudi pred nekaterimi igralnimi saloni.
Prejšnji teden je policija predstavila rezultate preiskave o trgovini s kokainom, v priporu ali hišnem priporu je šest italijanskih državljanov iz Trsta.
Strela uničila jadrnico
V	Ribiškem naselju je strela med nevihto v noči na petek udarila v privezano jadrnico in jo uničila. Lastnik dvanajstmetrskega plovila je iz Trevisa. Gasilci so se morali pošteno potruditi, da so pogasili požar, v marini so se zadržali do jutra.
Ponarejen telefon
Mobilni telefon zadnje generacije so na ulici prodajali za 30 evrov. Družino romunskih državljanov je v Ulici Giulia zalotila policija, ki jo je poklical očividec. Le-te-mu je mladoletnik poskusil prodati telefon, a ni bil uspešen. Ob pogledu na policista je stekel do avtomobila, v katerem sta bila njegova starša. Policista sta pristopila in ugotovila, da je mobilni telefon ponarejen. Trojico so odvedli na kvesturo, po opravljenem postopku pa je mladenič odšel skupaj s starši.
Park Globojner in nekdanja državna cesta št. 202
arhivski posnetek
6
Sobota, 23. novembra 2013
TRST
slavistično društvo - Drugo v nizu predavanj dr. Petra Weissa
Bogastvo slovenskega jezika v preprostejših pravilih
Slovenski pravopis naj bo preprost - Pretoga pravila ustvarjajo odpor in zmedo
Absolutno moramo nekaj storiti, da bo slovenski pravopis bolj preprost. Zapletena, preveč toga in zverižena pravila namreč ustvarjajo odpor in zmedo, kar lahko sproži posledično zatekanje v drug jezik. Lokalne jezikovne posebnosti je treba jemati kot bogastvo in ne kot ogrožujoč dejavnik. V nemškem svetu so na primer krajevne spe-cifike švicarskega načina izražanja znali uspešno vpeti v jezikovno tkivo vsakdana. Nemščina pa zaradi tega ni nič izgubila, prej obratno. Zakaj se ne bi torej tudi mi oprli tega vodila?
Drugo srečanje tečaja o novostih slovenskega pravopisa v organizaciji Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm, ki je potekalo v sredo popoldne v Narodnem domu, je potrdilo in dodatno razčlenilo ugotovitve s predavanja prejšnjega tedna. Predavatelj Peter Weiss z Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU iz Ljubljane tudi na podlagi teh opažanj meni, da so spremembe nujno potrebne. Za te si kot član ožje komisije SAZU-ja, ki je pristojna za oblikovanje novih pravil slovenskega pravopisa, vneto prizadeva. »Kar je trenutno nesprejemljivo, je treba kot tako tudi označiti.«
Bodimo iskreni: ko slišimo besedo pravopis, se mnogim izmed nas kar naježijo lasje. Pomislite samo na strah pred napakami, ki lahko zagrabi že avtorico tovrstnega članka. Kot člani slovenske manjšine v Italiji se spopadamo s celo vrsto dvomov, ki so našim rojakom v Sloveniji popolnoma tuji. Obsežen problem tvorijo na primer velike in male začetnice: Pokrajina ali pokrajina? In spet: dežela ali Dežela? Ko želimo napisati naslov, pred njim zapišemo besedo ulica z veliko ali malo? Pravilen odgovor je: Ulica San Francesco ...ali Ulica sv. Frančiška? Pa spet druga težava, s katero si belimo glave v naši manjšini. Do kakšne mere naj prevajamo nazive? V Sloveniji npr. ni Ulice Srečko Kosovel, obstaja pa Kosovelova ulica. Omenjeni problem je izpostavila udeleženka tečaja. Če bi namreč v knjižnici v Sežani svoj naslov zapisala kot Kosovelova ulica, bi sporočila z ve-
liko težavo prispela na omenjeno ulico v Bazovico.
Sredino srečanje je po natančni Weissovi razlagi številnih pravil in jezikovnih zank, postalo tudi izhodišče za razgibano debato. Na dan so prišli dvomi, s katerimi se morajo pri popravljanju nalog svojih dijakov spopadati profesorji slovenskih šol v Italiji. Tudi novinarji naših medijev se nahajajo na pravem jezikovnem prepihu. Pomislimo na besedo »femminicidio«, ki predstavlja novost tudi v italijanskem jeziku. Kako pojem pravilno in čim bolj izčrpno podati v slovenščini? Po mnenju Petra Weissa predstavlja ženskomor najboljšo različico. Na tak način se na-
mreč privilegira slovenski izraz in se izogibamo skovankam kot je feminicid.
Jezikovna resničnost, s katero se spopadamo pripadniki slovenskih manjšin raznih držav, je kompleksna in zapletena. Ob poslušanju besed strokovnjakov iz matice imamo večkrat občutek, da pripadamo popolnoma različnim svetovom. Morda je res tako, vendar to lahko predstavlja tudi veliko bogastvo. Preprostejši pravopis sodi torej med nujne korake na poti medsebojnega razumevanja in dialoga. Na dlani je še veliko vprašanj. Naslednje srečanje v sredo, 27. novembra, pa obeta številna izhodišča za dodatno nadaljevanje nemirne debate. (vpa)
dr. Peter Weiss
kroma
narodni dom - Na ogled bo do petka, 29. novembra
Razstava o aleksandrinkah
Prireditelja sta združenje ACCRI in Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine
V Narodnem domu v Ulici Filzi bo do petka, 29. novembra, na ogled fotografska razstava Aleksandrinke, ki sta jo v torek odprla združenje za mednarodno krščansko kooperacijo ACCRI iz Trsta in Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. Razstavo si je mogoče ogledati od 13. do 19. ure, konec tedna pa ne. Šole se lahko prijavijo za dopoldanski voden ogled na elektronskem naslovu biblio@accri.it (več informacij na spletni strani www.accri.it).
Na odprtju je razstavo predstavil koordinator dogodka Gianluca Lemma, občinstvo sta pozdravili tudi tržaška podžupanja Fabiana Martini in slovenska konzulka Eliška Kersnič Žmavc. Sledila sta nastopa podpredsednice društva iz Prvačine Neve Leban in sina ene izmed aleksandrink Gilberta Civardija. Nazorno sta razložila, kako so se te Slovenke od polovice 19. do polovice 20. stoletja izseljevale iz Trsta v Egipt, in sicer pod silo razmer ter pogosto proti lastni volji. Njihovo trpljenje ter trpljenje njihovih otrok in drugih družinskih članov je izobliko-
Utrinek z odprtja razstave: oblačila, ki so jih kupile aleksandrinke
accri
valo globok človeški profil, ki je pravzaprav sodoben. Vzhodnoevropske ženske, ki danes negujejo naše otroke in ostarele, medtem ko imajo v domovini svoje otroke in starše, zelo spominjajo na alek-sandrinke.
Ob koncu so navzoči nazdravili z vinom iz vinogradov, ki so jih kmetje kupili z denarjem, ki so ga pošiljale alek-sandrinke. Ob tej priložnosti pa so nekateri udeleženci nosili oblačila iz zabojev slovenskih izseljenk.
film - Na Deželi predstavili igrani dokumentarec TIR furlanskega režiserja Alberta Fasula
Pozoren do obrobnih usod
Z glavnim igralcem Brankom Završanom je Fasulo prikazal življenje šoferjev tovornjakov - Film odlična promocija za naš teritorij
Cesta, fragmentirani pogovori, osamljenost, veliki neudobni tovornjak, Švedska, Italija, Budimpešta in še drobci drugih evropskih pokrajin. Zgodba hrvaškega av-toprevoznika Branka, ki se odpove učiteljski službi za trikrat višji zaslužek, se je na osmi izvedbi prestižnega filmskega festivala v Rimu dokopala do najvišje stopničke ter do nagrade za najboljšo montažo (Johannes Hiroshi Na-kayima). Igrani dokumentarec Tir, italijansko-hrvaška ko-produkcija furlanskega režiserja Alberta Fasula, je tako dodatni dokaz uspeha deželne filmske scene.
Včerajšnja tiskovna konferenca na Deželi priča o mnogoterih sestavinah, ki omogočajo udejanjanje tako velikih načrtov. Paolo Vidali, predsednik deželnega sklada Fondo Audiovisivo FVG, Federico Pollucci, predsednik deželne Film Commission ter Sabrina Baracet-ti in Renato Cinelli (Tucker Film) so poudarili, da lahko uskladitev moči, vztrajnost in tesna zavezanost teritoriju prinašajo plodne sadove. V tem okviru je nujno treba omeniti italijansko-slovenski celovečerec Zoran, moj nečak idiot, za distribucijo katerega je ravno tako odgovoren videmski Tucker Film. Pri vsem tem pa je neobhodno potrebna ustrezna politična podpora. »Z elanom se vračamo na plodno pot. Filmska industrija predstavlja pravo vzmet za naše gospodarstvo, da ne govorimo o veliki promociji teritorija«, je mdr. izpostavila predsednica dežele FJK Debora Serracchiani.
Fasulo z rimsko lovoriko - kipcem Marka Avrelija kroma
Posegov je bilo veliko. Pogled pa je stalno bežal na zlati kipec Marka Avrelija na konju, prestižno nagrado italijanskega festivala. S posebnim ponosom si ga je seveda ogledoval njegov dobitnik Alberto Fasulo. Mladi režiser
je iskreno priznal, da ga je odlikovanje presunilo do take mere, da je moral pred nagrajevanjem pojesti oz. spiti celo vrečko sladkorja, saj se mu je od samega presenečenja zmeglil vid. Čeprav gre za njegov prvi igrani film, je njegova profesionalna pot bogata in razvejana (naj na tem mestu posebej omenimo dokumentarec Rumore Bianco), tako kot je njegova ocena analitično vpeta v sodobni težki krizni čas: »Film bi moral po mojem biti umetnost, ki nam omogoča spremeniti naš pogled na svet. Upam, da bo Tir vzvod za razmislek o težki realnosti avtoprevoz-nikov in hkrati opomin, da ne smemo pozabiti na tiste, ki se vsakodnevno žrtvujejo tudi za naše blagostanje.« Glavni igralec Branko Završan je z Lučko Počkaj in Marijanom Šestakom po splošni oceni znal izčrpno uprizoriti nekatera izmed večjih eksistencialnih vprašanj našega časa: delo, odrekanje, nevzdržne razmere, družina...
Za ogled filma v italijanskih kinodvoranah bomo morali počakati do januarja. Njegov »trailer«, ki so ga včeraj prvič uprizorili v javnosti, pa nas z glasbeno spremljavo znamenite pesmi »Lipe cvatu« nagovarja, da trenutna kriza lahko ustvari tudi čisto posebno umetniški posluh do sočloveka. Sposobnost in uspeh deželnih filmskih ustvarjalcev temelji tudi na osredotočanju na človeka kot takega, njegova čustva in zgodbo. Ravno ta pozornost do obrobnih, prepogosto izrinjenih usod, navidezna krhkost in kompleksnost čustev ne pušča ljudi ravnodušne. (vpa)
Tržaški predstavniki Nove desne sredine
/
Na srečanju z novinarji so se včeraj predstavili nekateri dosedanji somišljeniki Ljudstva svobode, ki so v razkolu z Berlusconijem sledili Angelinu Alfanu in bodo odslej nastopali pod oznako Nova desna sredina. Med njimi so načelniki svetniški skupin LS na Pokrajini Claudio Grizon, na občinah Trst in Milje Paolo Rovis in Paolo Prodan ter miljska občinska svetnika Christian Gretti in Nicola Deconte. Z njimi je tudi nekaj rajonskih svetnikov in predsednik 7. rajona Francesco Bettio. V ponedeljek napovedujejo ob 16.30 v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan javno srečanje, ki naj bi se ga udeležila tudi ministrica za zdravstvo Beatrice Lo-
Razpis za upravljanje turističnega centra v Sesljanu
Tržaška pokrajina je izdala razpis za upravljanje Centra za ozemeljsko promocijo v Sesljanu. Rok za predstavitev prošenj zapade 17. decembra. Vse informacije posreduje spretna stran Pokrajine Trst.
DS in istospolne zveze
V	kavarni San Marco v Ul. Battisti bo danes ob 11.30 sen. DS Sergio Lo Giu-dice govoril o civilnih pravicah in civilnih zvezah. Srečanje bo v okviru kampanje za Pippa Civatija na primarnih volitvah DS uvedel Fabio Omero.
Mafija v severni Italiji
Mladi demokrati prirejajo danes ob 18. uri na postaji Rogers srečanje o prisotnosti mafije v severni Italiji. Sodelujejo predstavniki stranke, združenja Libera, sindikata policistov Siulp in drugi izvedenci.
Narečni teater na Proseku
Na odrskih deskah Kulturnega doma na Proseku bo jutri spet zaživela komedija v tržaškem narečju. Skupina Quei de scala santa bo uprizorila igro www.amore.it, ki jo je napisala in zrežirala Marisa Gregori. Ljubezenska komedija je umeščena v penzion nad tržaškim zalivom, ki ga obišče prevzetni gospod, lastnica, ki ga ne prenaša, pa se zaplete v ljubezensko razmerje v spletni klepetalnici. Igra se bo začela ob 17.00, vstopnina 6 evrov.
Pupkin: debata s plesom
Pupkin kabaret ponuja nocoj ob 22. uri v kavarni gledališča Miela novost: pod geslom »No, il dibattito no! The Spritz Corner Party« bodo organizirali debato na kočljivo eksistencialno temo (Je mogoče kupiti srečo?), ki ji bo sledila plesna zabava.
Nova knjiga o Trstu
V	knjigarni Minerva bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Fabiane Redivo »Trieste meravigliosa«. Ob avtorici bo odlomke brala igralka Michela Vitali.
Dobrodelni koncert
»Lieber Verdi, caro Wagner« je naslov nocojšnje prireditve v dvorani Tripco-vich (ob 20.30). Miljska mestna godba Amici della musica bo izvajala dela obeh velikih skladateljev, izkupiček pa bo šel združenju za boj proti redkim boleznim Azzurra malattie rare.
Otroška knjiga Erike Cunja
Ilustratorka Erika Cunja se bo danes ob 16. uri srečala z malimi bralci v knjigarni Ubik (Pasaža Tergesteo). Igrali se bodo z njeno novo knjigo Il circo di Erika, knjigo o cirkuškem svetu, ki spodbuja branje, risanje in ustvarjanje. Otroci bodo prisluhnili pravljici in nato sprostili svojo bujno domišljijo.
/
TRST
Sobota, 23. novembra 2013
7
ITALIJANSKO-RUSKI VRH - V torek srečanje delegacij na Velikem trgu
Priprave na Putina
V ospredju plin in investicije - Strogi varnostni ukrepi, zaprto županstvo in protesti
Bliža se italijansko-ruski vrh, v torek se bosta ruski predsednik Vladimir Putin in italijanski premier Enrico Letta srečala ob 11.20 na Velikem trgu. Veliki in Verdijev trg, del nabrežja, županstvo ter začetek ulic Diaz in Cadorna bosta za navadne smrtnike nedostopna, omejitve bodo začele veljati že v ponedeljek popoldne. Strogi varnostni ukrepi bodo Tržačanom, ki ne stanujejo v »rdeči coni« in ne upravljajo trgovin ali lokalov (vsi ti bodo imeli dovolilnice), onemogočili dostop. Zaradi Putinovega obiska se bo tudi upočasnilo tržaško občinsko kolesje, saj bo lep del občinskih uslužbencev v torek ostal doma, ker je županstvo na »prepovedanem območju«.
Letto in Putina bosta spremljali delegaciji na najvišji ravni, v Trstu bo navzočih
več ministrov iz obeh držav. Lettovo vlado naj bi poleg samega premierja zastopal približno ducat ministrov, začenši z zunanjo ministrico Emmo Bonino in gospodarskim ministrom Fabriziom Saccomannijem. Po uradnem pozdravu na Velikem trgu (ob 11.20) bodo pogovori na prefekturi in v deželni palači na Velikem trgu. Ob 14.30 bo v deželni palači skupna novinarska konferenca. Predstavniki obeh držav naj bi se v Trstu pogovarjali o plinu in plinovodu Južni tok (pri načrtu sodelujejo družbe Gazprom, ENI, Électricité de France in Wintershall), znanstvenem raziskovanju, pristaniščih, investicijah ter še marsičem. V gledališču Verdi bo potekal italijansko-ruski gospodarski forum.
Vladimir Putin je z ameriškim predsednikom Barackom Obamo najbrž naj-
PEN KLUB - Mednarodno srečanje ob 10-letnici
Pisatelji razpravljali o miru in svobodi izražanja v svetu
V palači Gopcevich so včeraj obeležili 10. obletnico ustanovitve tržaškega pisateljskega PEN kluba. Tržaški PEN so ustanovili pred desetimi leti člani združenj Altamarea, Artecultura in Skupina 85 ter skupina aktivnih književnikov s Tržaškega. Jubilej so obeležili z mednarodno konferenco o svobodi izražanja in o miru, ki jo je uvedla bivša predsednca PEN kluba iz Kenije in članica vodstva mednarodnega kluba PEN International Philo Ikony, drugi častni gost in govornik pa je bil predsednik odbora pisateljev za mir WfPC in bivši predsednik Slovenskega centra PEN Tone Peršak.
Pisatelji na včerajšnjem slavnostnem srečanju
kroma
Včeraj danes
bolj varovan človek na svetu, zato bodo varnostne razmere v torek izredne. Spremljala ga bo mala vojska varnostnikov, do Velikega trga se bodo gostje pripeljali v blindiranih avtomobilih, ruski varnostniki pa bodo po poročanju Piccola razpolagali s posebno napravo (jammer), ki bo po potrebi začasno onesposobila frekvence vseh mobilnih telefonov, daljincev in podobnih aparatov na tem območju. Na delu bo nekaj sto policistov (tudi iz drugih mest), območje bo preletaval helikopter. Danes bo na kvesturi še en sestanek, po katerem bo kvestor sporočil zadnje varnostne ukrepe.
Prometna zapora okoli Velikega trga bo v glavnem veljala od ponedeljka ob 16. uri do torka ob 20. uri. Parkiranje bo prepovedano v »rdeči coni« (na nabrežju od Trga Tommaseo do Ul. Venezian, na ulicah Diaz in Cadorna do ul. Venezian, od Ul. Punta del forno do Ul. Malcanton, od Borznega trga do Trga Tommaseo), pa še v Ul. Tor Bandena in Ul. Roma (med Ul. Mazzi-ni in Korzom). Pešci ne bodo smeli v »rdečo cono«, kakor tudi ne na del Ul. Rossini med hišno št. 2C in Ul. Trento. Na začetku ulic Diaz in Cadorna bo tudi prepovedana vožnja. Samo v torek od 8. do 20. ure bo prepovedan promet po Korzu Cavour proti Velikemu trgu (obvezno bo zaviti v Ul. Milano). Zaradi prometnih omejitev bodo avtobusne proge št. 8, 9, 11, 17, 23, 24, 25, 28 in 30 v torek od 8. ure spremenjene, od ponedeljka ob 16. uri do torka ob 19. uri pa bo trajekt, ki povezuje Trst in Milje, privezan pri nekdanji ribarnici.
Putin ima veliko nasprotnikov in pričakovati je protestne akcije. Nekatere bodo predstavili danes v baru Knulp, druge bodo morda nenapovedane. Še nista minila dva meseca, odkar je organizacija Greenpeace na Barcolani odmevno protestirala proti Gazpromu. (af)
Danes, SOBOTA, 23. novembra 2013
KLEMEN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.13 - Luna vzide ob 21.45 in zatone ob 11.48
Jutri, NEDELJA, 24. novembra 2013
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C.
[13 Lekarne
Danes, 23. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
OPČINE - SKD Tabor, Prosvetni dom	MUZEJ ORIENTALSKE UMETNOSTI	H Šolske vesti
Nova sezona openskih Porcelanaste umetnine Glasbenih srečanj iz zbirke družine Lokar
Jutri, 24. novembra, ob 18.00 uri bo pri društvu Tabor na Opčinah prvi izmed štirih koncertov nove glasbene sezone Openska glasbena srečanja. Dolgoletna tradicija, ki se je začela leta 1974, se nadaljuje. Tudi za letošnjo sezono je umetniški vodja Luca Ferrini pripravil zanimiv in pester program. Kot znano, daje openski oder možnost predstavitve predvsem mladim glasbenikom, tako domačim kot tudi iz sosednjih držav.
Na prvem koncertu se bosta jutri predstavila mlada glasbenika, ki prihajata iz Avstrije, violinist Luka Ljubas in vio-lončelist Jeremias Fliedl.
Luka Ljubas izhaja iz družine glasbenikov. Pri petih letih je na Dunaju začel igrati violino pri prof. Arkadiju Wi-nokurovu, od leta 2006 pa je študij nadaljeval na konservatoriju v Celovcu, v razredu prof. Briana Finlaysona. Od l. 2012 je tudi študent na Dunajski Univerzi pri prof. Gerhardu Schulzu. Je zmagovalec prvih nagrad na avstrijskem državnem tekmovanju »Prima la Musica« in na mednarodnem tekmovanju »Citta di Padova«, kjer se je v kategoriji solist z orkestrom izkazal v izvedbi koncerta Čai-kovskega. Luka igra na dragoceno violino Felix Mori Costa iz l. 1812, zahvaljujoč se sponzorstvu dunajske goslarke Christine Eriks.
Tudi Jeremias Fliedl ima za sabo družinsko glasbeno tradicijo. Pri šestih letih je začel študij violončela na Celovškem
konservatoriju s prof. Igorjem Mitrovi-čem. Kljub svojim mladim letom je že vzbudil mednarodno pozornost s številnimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih (naj omenimo le prvi nagradi v Lienzu v Avstriji ter v Poreču na tekmovanju »Antonio Janigro«). Kot gost je sodeloval na pomembnih festivalih, nazadnje je bil julija meseca povabljen na Artsakh Festival, Nagorny Karabakh, kjer je igral bodisi skupaj z violinistom Luko Ljubasom kot tudi z orkestrom. Na sporedu: J.S.Bach, Paganini, Ysaye, Haen-del-Halvorssen, Beethoven.
Glasbena srečanja se bodo nadaljevala 12. januarja 2014, ko bo Novoletni koncert. Predstavil se bo Trobilni ansambel Glasbene šole Koper z dirigentom Borisom Benčičem; 23. februarja 2014 bodo nastopili Eva Tomšič - harfa in Za-ri percussion duo- Denis Zupin in Alex Kuret. Sezona se bo zaključila 30. marca 2014, ko bo v Prosvetnem domu finale 6. Mednarodnega tekmovanja glasbenikov solistov in komornih skupin Svirel 2014. Predstavili se bodo finalisti tekmovanja in posebni gostje finala: harmonikarski orkester GM Synthesis 4 pod umetniškim vodstvom Fulvia Jurinčiča, solisti in člani žirije tekmovanja Svirel: Corrado Rojac (Italija), Zoran Lupinc (Italija/Slovenija) in Roman Pechmann (Slovaška).
Iskreno vabljeni, da se koncertov polnoštevilno udeležite! (Dunja Sosič)
V Muzeju orientalske umetnosti bodo danes ob 18. uri odprli razstavo »Fragili tesori«. Gre za izbor dragocenih izdelkov in predmetov iz porcelana iz zbirke tržaške slovenske družine Lokar. Na odprtju bosta, poleg Vanje Lo-karja, spregovorila tržaški kulturni odbornik Franco Miracco ter ravnateljica mestnih muzejev Maria Masau Dan. Muzej se nahaja v Ul. San Sebastiano 1 (v bližini Velikega trga). Razstava bo za javnost odprta od jutri do konca januarja 2014, od srede do nedelje med 10. in 17. uro (ponedeljek in torek zaprto).
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bili v sredo, 20. novembra, na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljeni seznami sprejetih in zavrnjenih kandidatov za udeležbo na PAS - rezerviranih habilitacijskih tečajih za šole s slovenskim učnim jezikom. Rok za morebitne ugovore, ki morajo biti poslani na lingua-slovena@istruzione.it, je 5 dni.
UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALOJZA GRADNIKA na Repentabru vabimo na odkritje kamnite plošče umetnika Petra Škabarja in na poimenovanje šolske knjižnice po Antonu Fakinu, ki bo v petek, 29. novembra, ob 11. uri v šolskih prostorih.
OŠ ALOJZA GRADNIKA NA REPENTABRU vabi na proslavo ob 140-le-tnici ustanovitve šole na Repentabru in 40. obletnici poimenovanja šole po pesniku Alojzu Gradniku, ki bo v nedeljo, 1. decembra, ob 18. uri v občinski telovadnici v Repnu.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA Trst in Slov.I.K. prirejata delavnice za starše »Učenje slovenščine - Kako lahko starši pomagamo otroku?«. 2. del: Kateri psihološki vidiki vplivajo na us-vajanje jezika? Kolikšen napor terja učenje jezika od otroka? V torek, 3. decembra, ob 17.30 s psihologinjo in psihoterapevtko Suzano Pertot. Info: info@slovik.org ali 040-573142.
ELEKTRO IN POMORSKA ŠOLA PORTOROŽ, Pot Pomorščakov 4, vabi vse dijake nižjih srednjih šol na dan odprtih vrat v torek, 3. decembra, ob 17.30. Predstavili vam bomo programe: plovbni tehnik, ladijski strojni tehnik, logistični tehnik in elektrotehnik.
8
Sobota, 23. novembra 2013
TRST
/
Društvo Finžgarjev dom
vabi spel v gledališče mladih
Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar
predstavljata svojo zabavno in duhovito komedijo
ONA - ON
Nocoj ob 20h v Finžgarjevem domu
¿j Čestitke
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. novembra.
Tel. 040-229439
KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici.
Vabljeni!
040-226382
PRI KAMNARJEVIH - biodina-mična kmetija v Volčjem Gradu pri Komnu
vabi danes in jutri od 12.00 do 22.00 na obisk lastnega vinotoča.
Degustacija domačega narezka, kraških slaščic in vina.
Tel.:00386 5 7668245 00386 40 644121
Hfl Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št.: 040-299453.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni. Tel. 040-229270.
V SALEŽU N'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Lepo vabljeni!
U Kino
Dragemu PETRU, ki je včeraj
praznoval rojstni dan, želimo veliko
zadovoljstva in sreče. Vsi Callinovi.
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039 392-2225821.
DAJEM V NAJEM na Opčinah, Ul. de-gli Alpini 85, prostor, 40 kv.m. Tel. 333-1129574 ali 331-4494670.
DAJEM V NAJEM na Proseku stanovanje, 55 kv.m. (dve sobi, kuhinja, kopalnica, balkon, parkirišče in samostojno ogrevanje). Tel. 333-1129574 ali 331-4494670.
DIATONIČNO HARMONIKO prostor prodam za 1.200 evrov. Tel. 3355387249.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica, 24 ur dnevno. Tel. št.: 328-0246148.
NOV PLUG, zelo močan, primeren za traktorje od 20 do 35 CV prodam za 390,00 evrov. Tel. št.: 340-9722510.
OPEL ASTRA SW, 1.4-16 v., letnik 2000, 190.000 prevoženih km, bencin, prenovljen motor, nove gume, dobro opremljen, prodam za 1500,00 evrov. Tel. 328-7599640.
PRODAJAM v Gabrovcu nezazidljivo zemljišče, 6.021 kv.m., 18.000 evrov. Tel. št.: 329-4068919.
PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054.
V DOLINI, zraven pokopališča, smo dobili malo mucko (siamese). Kdor jo pogreša naj pokliče na tel. 040228559.
^ Turistične kmetije
AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Sole a catinelle«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Rampart«.
CINEMA DEI FABBRI - 21.00 »Blanca-nieves«.
FELLINI - 15.30 »Cattivissimo me 2«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Stai lonta-na da me«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Il passato«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote sce-mo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Venere in pellic-cia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 22.50 »Carrie«; 17.45 »Dirka življenja«; 18.30 »Ender-jeva igra«; 14.00, 16.00, 18.00, 20.10 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 13.45, 15.45 »Jaz, baraba 2«; 13.45, 14.15, 15.30, 17.10 »Jelenček Ni-ko 2«; 15.50 »Kapitan Phillips«; 14.00, 15.50 »Khumba«; 20.50, 23.00 »Legende v Vegasu«; 18.20, 23.00 »Nesramni dedi«; 18.45 »Spopad na plesišču«; 20.45 »Svetovalec«; 20.30 »Thor: Svet teme«; 22.45 »Thor: Svet teme 3D«; 20.20, 22.30 »Vlažne cone«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Thor, the dark world 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor, the dark world«; Dvorana 2: 15.30, 17.00 »Disney Planes«; 18.30, 20.15, 22.15 »Il terzo tempo«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Fu-ga di cervelli«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In solitario«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 14.35, 16.30, 18.25, 19.20, 20.20, 22.15 »Sole a catinelle«; 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 20.00 »Stai lontana da me«; 19.20, 21.50 »Jobs«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Thor, the dark world«; 21.15 »Thor, the dark world 3D«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Fuga di cervelli«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »In solita-rio«; 15.20, 17.20 »Disney - Planes«; 15.10, 17.15 »Cattivissimo me 2«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.20, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.30 »Disney Planes«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.00 »Zoran, il mio nipote sce-mo«; 17.40, 20.15 »Il terzo tempo«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Stai lontana da me«; Dvorana 4: 17.00, 19.45, 22.00 »Thor, the dark world 3D«; Dvorana 5: 22.10 »L'ultima ruo-ta del carro«.
M Izleti
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija.
Ü] Obvestila
KRU.T - ob torkih se nadaljuje skupinska vadba v termalnem bazenu v Gra-dežu. Lepo vabljeni, da poskusite in se pridružite skupini! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
KRU.T obvešča člane, da na sedežu deluje društvena posvetovalna ambulanta. Pojasnila in predhodne prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
KRU.T obvešča, da se nadaljuje skupinska vadba, ki se odvija ob torkih, v jutranjih in popoldanskih urah in ob četrtkih, v jutranjih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD LIPA sporoča, da predstavitev koledarja Bazovica 2014, nagrajevanje fo-tonatečaja in predvajane dokumentarnega filma je preneseno na poznejši datum, ki bo javljen naknadno.
60-LETNIKI POZOR! Danes, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin).
TFS STU LEDI vabi vse bivše plesalce, pevke in godce na skupno praznovanje 40-letnice ustanovitve naše skupine. Družabnost bo danes, 23. novembra, ob 19. uri v društvu Ventu-rini pri Domju.
KD I. GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 24. novembra, na seminar, ki ga bo vodila Esther Amiras o izvornih naukih učitelja S. Germaina (1. stopnja v jutranjih urah, 2. stopnja pa v popoldanskih urah). Info in vpisi: 328-1839881 (Vittoria).
SIMBOLNA GOVORICA DUŠE: v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, KUD Magnet prireja ciklus 12 likovnih srečanj za spoznavanje arhetipov s simbolno govorico. Likovna dejavnost raziskovanja s samodejno risbo se bo odvijala od 29. novembra ob petkih od 17. do 19. ure. Tečaj bo vodila slikarka Ani Tretjak. Uvodno srečanje bo v nedeljo, 24. novembra, z obiskom Beneškega Bienala. Informacije čim prej na tel. št. 040-220680 ali 339-4184635.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 24. novembra, ob 14.15 odhod iz Padrič za nastop v kulturnem domu v Gorici. V torek, 26. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
VZPI-ANPI: 24. novembra - Vsedržavni dan včlanjevanja v imenu antifašizma in odporništva in za zavrnitev spreminjanja Ustave - bodo med 10. in 13. uro stojnice v Miljah (Trg Marconi), v Trstu (Borzni Trg), pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino), na Opčinah (Narodna ulica).
SREČANJE 60-LETNIKOV LOKEV iz vasi Lokev in Prelože pri Lokvi, bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri v gostišču v Lokvi. Prijave do 25. novembra. Zbira in nudi dodatne informacije Drago Mali, tel. 00386-041-249337.
TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA DRUŠTVA TIGR Primorske vabi na občni zbor v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini: razprava o preteklem in bodočem delovanju, volitve novega odbora in vodje.
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina).
DELAVNICA AROMATERAPIJE: izvedenka Barbara Lokar in Društvo Finžgarjev dom vabita v petek, 29. novembra, na delavnico naravne kozmetike (kako izdelati naravno hranilo iz neagresivnih sredstev za kožo, da ta ostane prožna in nepoškodovana). Začetek ob 17. uri, traja 4 ure. Predhodne prijave na info@canangaodo-rata.si, tel. št. 329-3525878, od 19. do 20. ure.
JUS - MEDJA VAS obvešča člane, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do 30. novembra. Obrazci so na razpolago na sedežu in v vaški gostilni.
SKD VALENTIN VODNIK, pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v sodelovanju s kulturno ustanovo J. Pangerc in filatelističnim klubom L. Košir, vabi v soboto, 30. novembra, na obeležitev 140-letnice dolinskega poštnega urada. Ob 10.00 v Šanci protestni shod proti kršenju Poštne uprave občinskega odloka in zavlačevanju z vrnitvijo izvirnega imena poštnemu uradu ter žigu. Sledi v društvenih prostorih otvoritev razstave in predstavitev priložnostne publikacije. Nastopa MoPZ V. Vodnik.
SKD VESNA, v sodelovanju z Nastjo Milič, vabi na tečaj dekoracije sladic »Christmas cupcake design«, ki se bo odvijal v Križu v sredo, 11. decembra, od 18. do 21. ure. Vpis do 30. novem-
bra na tel. št. 340-7908707 (Liliana) ali preko Facebooka (Vesna Skd).
SLOVENSKA SALEZIJANSKA SKUPNOST z Opčin vabi na počastitev relikvij sv. Janeza Boska z molitveno uro v slovenščini v cerkvi Salezijancev, Istrska ul. 32, v soboto, 30. novembra, ob 18. uri.
VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Šti-vana: v soboto, 7. decembra, ste vabljeni na večerjo z glasbo v Zagradcu. Info in prijave: 340-2417429 (Robert) ali 349-1420610 (Nataša).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija).
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da so v teku, v sklopu Okusi Krasa, fotografske razstave: Tatjana Masala in Jasmin Risegari v restavraciji Bita v Križu, Gi-no Dal Col in Nataša Peric v gostilni Guštin v Zgoniku in Radivoj Moset-ti v gostilni Baldon.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi danes, 23. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Ona. On.« Izvajata mlada igralca Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20. uri.
DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata danes, 23. novembra: ob 15. uri simpozij na temo »Zamolčani vojaki«. Predaval bo prof. Giovanni Battista Panzera; ob 16. uri na temo »Pozabljeni civilni begunci«. Predavala bosta prof. Paolo Manli in žurnalist Vili Prinčič. Vstop prost.
TPK SIRENA vabi danes, 23. novembra, ob 17. uri na pomorski sedež, Mira-marski drevored 32, na predstavitev knjige Bertija Brussa »Io, i tuoi occ-hi. Tu, l'anima mia. Jaz, tvoje oči. Ti, moja duša«.
VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na otvoritev razstave ročnih del danes, 23. novembra, ob 18. uri v Vilo Prinz na Greti. Razstava bo odprta do 28. novembra ob delavnikih od 15.00 do 18.30, v nedeljo pa od 10. do 18. ure.
ZSŠDI, ŠZ BOR, SKD Slavko Škam-perle, Založba Mladika in Tržaška knjigarna vabijo danes, 23. novembra, ob 18. uri na Stadion 1. maj na predstavitev knjige »Primorski Sokoli bodo še leteli« o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šu-šteršič. Knjigo bosta predstavila Saša Rudolf in Milan Pahor.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na igro »Večerne pravljice Ole-Luk-Ojeja«. Izvaja Otroška dramska skupina Breg. Priredba in režija: Boža Hrvatič. Izvirna glasba: Anastazija Purič. V nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PRO-SEK KONTOVEL prirejata gledališko komedijo v tržaškem narečju »www.amore.it« v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
SEKCIJA VZPI - ANPI Dolina-Mačko-lje-Prebeneg vabi na ogled italijanskega filma »Bambino con il pigiama« v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v društveni dvorani V. Vodnik v Dolini.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Open-ska glasbena srečanja: Luka Ljubas -violina in Jeremisa Fliedl - violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji.
MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253.
GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. no-
vembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom D. J. Ferriz Olivares vabi na predavanje »Odisej: popotovanje kot metafora za življenje in preizkušnja vedenja« dr. Guida Marotte v torek, 26. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti, Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info: 040-2602395.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki ga bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani v sredo, 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 3334546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva).
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 27. novembra, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Predstavniki Goriške Mohorjeve družbe nam bodo spregovorili o »Koledarju in knjižni zbirki 2014«.
SKUPINA 35-55 - SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani v občinskem gledališču, večer o kulturni dediščini slovenske Istre s člani Študijskega krožka Beseda slovenske Istre, ki nam bodo predstavili novo brošuro »Prehojena pot«. Vabljeni.
ALEKSANDRINKE - 7. izvedba Travelling Africa. Tržaško združenje ACCRI vabi do 29. novembra na ogled gostujoče razstave Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. V Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14, od ponedeljka do petka, od 13. do 19. ure. Za šole so možni, po dogovoru, tudi dopoldanski ogledi. Info: www.accri.it.
OBČINA ZGONIK vljudno vabi v petek, 29. novembra, ob 18. uri v osmico pri Justu Fabjanu v Saležu na predstavitev knjige »Osmize illustrate: Trieste e il Carso di frasca in frasca«. O publikaciji bosta spregovorili avtorici Eli-sabetta Bonino in Alessandra Cossu.
SKD BARKOVLJE prireja »Predbožični čar« - bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev v petek, 29. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa Matej Emili - diatonična harmonika. Urnik: sobota in nedelja od 10.00 do 13.00, ostali dnevi od 15.00 do 19.00. Zaključek v četrtek, 5. decembra.
UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 0402602395.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba«, v organizaciji ZSKD in DSMO Kiljan Ferluga, bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja Občina Milje. Toplo vabljeni!
Prispevki
Ob prerani izgubi Dina Stoparja daruje družina Vidali 30,00 evrov za MePZ Lipa.
V	spomin na inž. Davorja Pečenka darujejo sosedi (Ul. Forlanini št. 65) 90,00 evrov za ŠZ Sloga.
V	spomin na Walterja Švaro daruje Franko Volk 50,00 evrov za ŽPZ I. Grbec - Škedenj.
V	spomin na Dinota Stoparja darujeta Marija in Tanja Bait 20,00 evrov za SKD Lipa iz Bazovice.
Ob smrti bivšega odbojkarja DAVORJA PEČENKA sočustvuje z gospo Vero
OD Bor
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 23. novembra 2013
9
rim - Premier na berlinskem srečanju govoril o položaju v državi
Enrico Letta ocenjuje, da je vlada po razkolu
■	• •	v	• v
na desnici močnejša
RIM - Predsednik vlade Enrico Letta je včeraj o italijanskih razmerah govoril iz Berlina. Na srečanju, ki ga je priredil časopis Suddeutsche Zeitung je med drugim dejal, da je vlada sedaj močnejša, kajti Berlusconi po razbitju desnice ni več v stanju, da bi jo ogrožal. Sedaj obstaja nova jasna večina, je še povedal Letta in dodal, da bo vlada vzdržala, potem ko je bila dejansko vseh sedem mesecev njenega obstoja v negotovosti. Kar zadeva odnose z županom Firenc Matteom Renzijem je dejal, da se župan dobro zaveda, da ne more zminirati le-vosredinske vlade zaradi osebnega ri-valstva. Glede gospodarstva je Letta poudaril, da je Italija dobro opravila svoje domače naloge, preveč varčevanja pa družbo ubija.
Letta je očitno želel imeti pomirjujoč odnos tudi do Mattea Renzija, ki v zadnjih dneh ne zamudi priložnosti, da ostro kritizira poteze vlade. »Z Ren-zijem sva prijatelja in bova delala skupaj, tudi ker mislim, da je Demokratska stranka razumela lekcijo, da v njenih vrstah ne sme priti do ločevanja.«
Dejstvo je, da Letta poudarja svojo samozavest ravno v dneh, ko se približuje dan zapadlosti za Berlusconija v parlamentu, primarne volitve Demokratske stranke bodo 8. decembra prinesle novega sekretarja in Renzi že napoveduje, da se bo »razjezil«, če vlada po 8. decembru ne bo naredila tega, kar bo zahtevala Demokratska stranka.
Letta je glede davkov in rezov opozoril, da bo Grillo dobil absolutno ve-
čino, če se bo nadaljevalo po tej poti. Ta izjava je bilaočitno bolj namenjena Nemčiji kot Italiji. Drugače je Letta ocenil, da je država izšla iz najhujše faze krize in perspektive za prihodnost se izboljšujejo. Bilančni deficit bo pod tremi odstotki, znižal pa se bo tudi dolg, v prihodnjem letu pa naj bi se že razločno videla znamenja rasti.
Medtem je prišlo v Genovi do množičnih demonstracij, potem ko bo-
do danes že peti dan zaporedoma stavkali uslužbenci javnih prevozov. Sindikati in uslužbenci protestirajo proti načrtu privatizacije javnih prevozov, čeprav je včeraj župan Marco Doria odločno zanikal, da bi imela občina v načrtu kaj takega. Danes zjutrja se bodo sindikalni predstavniki na prefekturi ponovno sestali z vodstvom podjetja in skušali najti skupno platformo, kar jim doslej še ni uspelo.
Včerajšnje demonstracije v Genovi
ansa
riga - Doslej 49 mrtvih v zrušenju strehe nakupovalnega središča
Še veliko ljudi pod ruševinami
Kot morebiten vzrok nesreče omenjajo gradbena dela na stavbi, ki so jo zgradili pred dvema letoma
Reševalci so še vedno na delu
ansa
RIGA - Število smrtnih žrtev četrtkovega zrušenja strehe nakupovalnega središča v latvijski prestolnici se je povzpelo na 49, pod ruševinami pa naj bi bilo 24 ur po nesreči najverjetneje ujetih še 30 ljudi. Po besedah župana Rige Nilsa Usakova se bojijo, da so mrtvi. »Upamo, da bomo našli preživele, a minilo je že 24 ur in možnosti niso zelo velike,» je Usakov dejal za francosko tiskovno agencijo AFP.
Med smrtnimi žrtvami so najmanj trije reševalci in še sedem prostovoljcev, ki so prihiteli na pomoč in umrli, ko se je zrušil še en del strehe. Ranjenih je več kot 30. Po prvih navedbah se je del strehe nakupovalnega središča v predmestju Rige raztreščil na površini 500 kvadratnih metrov, stavba su-
permarketa pa naj bi se nato sesula kot hišica iz kart, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kot morebiten vzrok nesreče omenjajo gradbena dela na stavbi, ki so jo zgradili pred dvema letoma. Po nekaterih navedbah naj bi na strehi urejali vrt. Omenjajo tudi možnost, da bi lahko eksplodiral kotel za ogrevanje. Del strehe se je zrušil v četrtek malo pred 18. uro, ko je bilo v super-marketu veliko nakupovalcev. 20 minut kasneje se je porušil še drugi del strehe, pri tem pa so pod ruševinami ostali ujeti tudi reševalci, ki so prihiteli na pomoč.
Okoli 200 reševalcev na prizorišču nesreče, kjer so bili vso noč, še naprej dela z nezmanjšano močjo, a je tam izjemno nevarno. (STA)
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Nov veter v italijanski politiki?
Sergij Premru
Italija utrjuje svojo pozicijo na lestvici davčnega pritiska na podjetja: v Evropi je zadnjem mestu s skupno obdavčitvijo (Total Tax Rate), ki znaša 65,8 odst., na svetovni lestvici pa se italijanski davčni pritisk uvršča na 138. mesto, kamor je polotok zdrknil od lanskega 131. mesta. V evropskih državah je povprečna obdavčitev 41,1 odstotna, na svetu pa 43,1. Gre za podatke raziskave Paying Taxes 2014, iz katere izhaja, da italijanska podjetja morajo nameniti nadpovprečno visoko število ur za birokratske opravke v zvezi z davčnimi obveznostmi - kar 296 ur letno proti 179 uram evropskega povprečja - morajo pa tudi opraviti kar 15 različnih izplačil proti evropskemu povprečju 13,1 opravila. Za Italijo se v Evropi uvrščata Francija s 64,7 odstotnim davčnim pritiskom in Španija s 58,6 odstotka, sledijo Belgija (57,5), Avstrija (52,4), Švedska (52), Madžarska (49,7), Nemčija (49,4), Estonija (49.4) in Češka (48,1). Slovenija se glede davčnega pritiska uvršča na ugledno 54. mesto svetovne lestvice in med boljšimi v Evropi s svojim 35,2 odstotnim davčnim pritiskom in z 260 urami dela na leto za davčna opravila. Še ne boljšem je Hrvaška, ki se je uvrstila na 34. mesto s pritiskom 19,8 odst. in s samimi 196 urami dela za opravljanje davčnih obveznosti.
Pa ostanimo kar pri podatkih finančne narave, in sicer pri analizi, ki jo posreduje mednarodna organizacija Tax Justice Network glede ekono-
mije »na črno« in jih povzema Süddeutsche Zeitung. Naslov prispevka nemškega dnevnika je zgovoren: »Nemška davčna oaza« in izvajanje članka pa je nepričakovano. Na vrhu seznama evropskih držav, kjer uspeva nelegalna ekonomija, je namreč prav tista država, ki deli nauke drugim, še posebej južnim državam, in ki od drugih zahteva strogo spoštovanje pravil: »Die Bundesrepublik«, Zvezna republika Nemčija! Poleg netransparent-nosti bančnega delovanja, je v Nemčiji še posebej razvit izvoz neprijavljenih dohodkov v »davčne raje« po svetu, piše SZ. Glede finančne netransparent-nosti se je tako Nemčija znašla na 8 mestu na svetu, in sicer za Švico, Luk-semburgom, Hong Kongom, Cay-manskimi otoki, Singapurjem, ZDA in Libanonom. Izvedenci menijo, da v Nemčiji vsako leto »operejo« od 29 do 57 milijard evrov na črno, od katerih pomemben del prihaja iz italijanskih mafijskih dejavnosti. Na vsak način, ugotavlja dnevnika iz Münchna, v Nemčiji je velik razkorak med načelnimi razglasi in vsakodnevno (finančno) prakso, ugotavlja časopisa iz Münchna.
Isti dnevnik poroča o razkolu v Ljudstvu svobode, ki odpira nove perspektive v fosiliziranem italijanskem političnem sistemu. Ni pa še rečeno, da se je po tolikem času zares začelo novo obdobje brez Berlusconija. Po daljšem sporu je skupina poslancev in senatorjev »našla pogum«, da je stopila na novo pot. Lider skupine, no-
tranji minister Alfano, sicer odkrito hvali svojega dosedanjega liderja, vendar naglaša tudi razlike, ki so nepremostljive. Čaka ga nelahka naloga, da prepriča milijone volilcev, ki ne bodo nikoli glasovali za levo sredino in ki so se doslej opredeljevali za Berlusconi-ja. Nevarnost je, da tako stara kot nova skupina zdrkneta na politično obrobje, je pa tudi priložnost, da se vendarle nekaj premakne na italijanski politični sceni. Alfanovo gibanje bo šele moralo dokazati, da ne sledi »vsakodnevnim muham vedno bolj zmedenega starčka«, piše SZ, in da ne naseda izsiljevanju na račun vlade. Obenem lahko pripomore tudi, da bo leva sredina, brez vsakodnevnega spopadanja z Berlusconijevim strašilom, lahko vodila uspešnejšo politiko. Let-tova vlada bo vsekakor preživela krizo, meni nemški dnevnik, tudi ker Al-fanovi ministri morajo šele uveljaviti novo politično opcijo, ki je komaj v povojih in brez sredstev. Zaenkrat se Let-ta in z njim vsa Evropa lahko oddahne: stalne grožnje, da bo vlada padla, so končane. »In končno je zapihal nov veter v italijanski politiki,« je optimistična napoved liberalnega časopisa iz Munchna.
Afera okrog zdravju škodljivih odpadkov v Kampanji vzbuja veliko zanimanje po svetu. Tako agencija AFP poroča o paniki v »trikotniku smrti« okrog Neaplja zaradi zadnjih odkritij v zvezi z mafijskimi odlagališči strupenih in celo radioaktivnih odpadkov. Na zatožni klopi so tudi državne in-
stitucije, ki se doslej v glavnem niso ukvarjale s posledicami za zdravje krajevnega prebivalstva. Poleg razglednic Neapeljskega zaliva in odlične kuhinje, piše AFP, območje ob Vezuvu označujejo vsepovsod raztrošeni nevarni odpadki, od azbesta do industrijskih lepil, in to prav zraven obdelanih poljskih površin. Agence France-Presse poroča tudi o nenadzorovanem sežiganju odpadkov in o proizvodnji zdravju škodljive zelenjave na območjih, kjer so v zraku in v podtalnicah prisotni kloroform, arzenik in težke kovine. Na območju »trikotnika smrti« živi okrog poldrug milijon ljudi, ki jim grozijo raznovrstna rakasta obolenja zaradi onesnaženja, saj so se v zadnjih letih skoraj podvojila. Izvedenci menijo, da je v obdobju od leta 1991 do 2013 bilo zakopanih ali sežganih okrog 10 milijonov ton odpadkov, za prevoz katerih je bilo treba okrog 400 tisoč tovornjakov. To se je lahko zgodilo skoraj povsem nemoteno zaradi inercije politikov in institucij, velikokrat pa celo z njihovim s tihim privoljenjem. Še posebej groteskno je, da bodo pri postopkih za odstranjevanje nevarnih odpadkov, za kar je osrednja vlada namenila večje vsote, skušale sodelovati tudi kamoristične organizacije, ki so onesnaženje zakrivile, ugotavlja francoska tiskovna agencija.
Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroesje na tem, da pri-soli italijanski vladi »a kick in the meatballs«, kar bi lahko prevedli kot surovo brco. O namenu predstavnice
EU, ki se ukvarja z digitalno tehnologijo, poroča spletni Fudzilla New Tech Magazine, ki piše, da Evropi preseda italijanska politika, saj dopušča previsoke cene Telecoma konkurentom za posredovanje podatkov po telefonskih vodih, za katere ima še vedno monopol. Italijanski organ, ki bi moral nadzorovati cene telekomunikacij, je Ag-com, ki pa jih ni določil po evropskih kriterijih pač pa jih ohranja visoke zato, da prepreči finančni polom Telecoma. Dosedanji pomanjkljivi razvoj visoko hitrostne podatkovne tehnologije v Italiji prispeva k zastoju italijanskega razvoja, menijo v Bruslju, ki se doslej ni mogel domeniti z italijanskim Agcomom. V kolikor ne bodo dobili zadovoljivega odgovora z italijanske strani, bo EU uvedla postopek proti Italiji, napoveduje Fudzilla.
Internetni West, ki poroča o socialnih vprašanjih po svetu, ugotavlja da je »Trst prestolnica stoletnikov v Italiji«. Med glavnimi mesti italijanskih dežel, je Trst na prvem mestu s 6 občani nad sto let starosti vsakih 10 tisoč prebivalcev. Sledita Bologna s 5,17 stoletnika in Firence s 5,15. V to-skanski prestolnici se je število stolet-nikov v zadnjem desetletju potrojilo; med njimi je lani bilo 197 žensk in samo 36 moških. Na dnu lestvice je Palermo s samo 1,28 stoletnika vsakih 10 tisoč prebivalcev, sledijo Campobasso (1,44) in Neapelj (1,45). Očitno je pri nas, podobno kot v Bologni in Firencah, kakovost življenja neprimerno boljša kot v mestih na jugu države.
10
Sobota, 23. novembra 2013
KULTURA
/
glasba - Koncert na odru novogoriškega Kulturnega doma
Iskrena in izzivalna glasba Nova Jazz Quinteta
Petčlanska zasedba se je predstavila s prvencem Flow of Inertia
Vokalist Dano Ličen, pianist An-že Vrabec, saksofonist Jani Šepetavec, tubist Goran Krmac in bobnar Enos Kugler sestavljajo Nova Jazz Quintet - zasedbo, ki deluje znotraj goriškega kulturnega društva Nova. Trije glasbeniki prihajajo iz Goriške, Goran Krmac iz koprskega, Enos Kugler pa iz Brežic. Na odru novogoriškega Kulturnega doma so se predstavili s prvencem Flow of Inertia.
Glasba v izvedbi teh pretkanih glasbenikov se izraža kot skupek sodobnega in tradicionalnega jazza, ki ubira nove glasbene smeri. S prepletanjem novodobnih glasbenih izrazil izhajajočih iz ameriške glasbene industrije hip-hopa in rapa ter jazza v najčistejši obliki, se spekter ustvarjalnega diapazona standardne jazzovske terminologije v interpretaciji zasedbe občuteno razširja.
Z vključevanjem glasbenih tokov, sicer značilnih za potrošniško družbo, glasba včasih (ne)namenoma zazveni šaljivo ironično in eksperimentalno
samosvoja. Svobodno izražanje inter-pretativnih idej zasedbe se dopolnjuje z glasbenim esteticizmom izhajajočim iz lahkotno prečiščenega jazza. V glasbo vključujejo predelave posameznih odlomkov skladb bolj ali manj znanih jazzovskih zasedb. Ti glasbeni citati podčrtajo vsebinsko sporočilnost. Izbor znanih melodij in njihovi aranžmaji obogateni z lastnimi idejami so premišljeni in prepuščeni trenutnemu navdihu, ki nastaja kot spontan zrcalni odsev danemu razpoloženju.
Občuteno odmerjen delež med prispevkom avtorja besedil Dana Lična in njegovi interpretaciji le-teh na eni strani ter tradicionalno jazzovsko ogrodje na drugi daje glasbenikom dovolj velik prostor, da se z nalezljivim užitkom predajajo eksperimentiranju, iskanju drugačnosti in improvizaciji. Nova Jazz Quintet ideje črpa iz aktualnih družbenih razmišljanj, včasih resno, drugič s kančkom ironije. Poslužuje se različnih glasbenih tra-
dicij ljudske glasbe, kot sta afriška in arabska. Barvite ritmične obrazce uporabljajo, ne da bi pri tem zdrsnili na temelje popularizirane folklorne glasbe. Ti splošno prepoznavni ritmični vzorci glasbe drugih narodov so le pripomoček pri lažjemu izražanju sporočilnosti glasbe, ki ne aludira na druge narode, oddaljene kraje, tradicije in religije. Uporaba folklornih glasbenih prvin drugih narodov glasbi doda razsežnost in se tako zlije v popolno estetsko sliko ter nazorno poudari vsebino.
Glasba Nova Jazz Quinteta ni niti naivna niti preprosto spevna, ampak iskreno nagovarja in je izzivalna. Ne prisega na povprečnost in prikupnost, hoče biti čista in inventivna. Vse to smo lahko občudovali na predstavitvi zgoščenke Flow of Inertia v Kulturnem domu Nova Gorica. Občudovali smo lahko nadarjene glasbenike, ki so 'za-groovali' in navdušili s svojo izvirno glasbeno vizijo.
Metka Sulic
Člani Nova Jazz Quinteta med koncertom v novogoriškem Kulturnem domu
razstava - V kavarni Stella Polare v Trstu
Izbor novejših del Adriana Stocka in Borisa Zuliana
V prostorih kavarne Caffe Stella Polare v Trstu je še do ponedeljka, 25. novembra, na ogled razstava dveh vidnejših predstavnikov tržaške likovne scene, ki se predstavljata z izborom novejših del. Adriano Stok in Boris Zulian pripadata generaciji, ki se je izoblikovala v zlatih letih tržaškega Inštituta za umetnost Nordio in je ubrala samostojno pot raziskovanja lastnega likovnega nagovora. Po likovnem temperamentu sta si zelo različna, njuna dela so ločeno razstavljena, zato gre dejansko za dve samostojni razstavi.
Ko vstopimo v kavarno, najprej zagledamo Zulianova slikarska dela, ki jih označuje slikarska paleta živahnih, mediteranskih barv. Slike na platnu so izdelane z barvami na olje in z gibkimi na-
stalno gledališče fjk - Priljubljeni Pierfrancesco Favino v predstavi Servo per due
Posrečena obnovitev duha tradicionalnega italijanskega komedijanstva
Kdo ve, kakšno je bilo vzdušje med predstavami commedie dell'arte tam med 16. in 18. stoletjem: morda takšno, kakršno je pričaral Pierfrancesco Favino s soigralci skupine Gruppo Danny Rose ob pomembnem sodelovanju glasbenega ansambla Musica da Ripostiglio v predstavi Servo per due, prirejeni po uspešnici britanskega avtorja Richarda Beana One Man, Two Guvnors, ki je prosto povzeta po sloviti Gol-donijevi Sluga dveh gospodov, katera se v marsikaterem pogledu drži takratne uspešne italijanske komedijske tradicije. Predstava je ta teden na sporedu v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu v okviru abonmajskega niza Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine.
Beanovo delo se drži Goldonijevega zapleta o sestradanem Truffaldinu, ki se na vse kriplje trudi prikriti gospodarjema, da služi pri obeh; le dogajanje je postavljeno v Brighton 60. let, gospodarja pa odkrito pripadata h kriminalu nagnjenemu sloju. Fa-vino, ki nastopa v liku sluge, kateremu je tokrat ime Pippo, je v svoji priredbi, pri kateri je sodeloval s Pao-lom Sassanellijem, Marit Nissen in Simonetto Solder, dogajanje postavil v Rimini leta 1936, kar omogoča tudi nekaj duhovitih citatov o obdobju fašizma in med drugim upravičuje odlično in bogato v živo izvajano glasbeno kuliso s še danes priljubljenimi poskočnimi swingovskimi popevkami tiste dobe.
Komedija s preizkušenim zapletom in duhovitimi zabavnimi situacijami, v katerih je čutiti so-
Pierfrancesco Favino
fabio lovno
lidno učinkovitost trdne tradicije, je polna raznolikih elementov z vseh področij spektakla: besedne in situacijske komike, glasbe in plesa, improvizacije, dialogov z občinstvom in (resničnega in lažnega) vključevanja v dvorani izbranih gledalcev v dogajanje na odru. Ob odlični izvedbi trinajstih igralcev in štirih glasbenikov se gledalci tržaške premiere
v sredo, 20. novembra, si kar niso mogli oddahniti od smeha.
Pierfrancesco Favino, ki je z likom služabnika Pippa živo in prepričljivo nakazal, kakšen bi bil lačni Zanni italijanske tradicionalne komedije v nam bližjih časih, je predstavo tudi režiral v sodelovanju s Paolom Sassanellijem. (bov)
nosi lopatice. Gre za interpretacije skladb Pavleta Merkuja, za podoživljanje prvin, ki sta obema zvrstema skupni, predvsem v samem ritmu, kompoziciji in kontrastih ter ne nazadnje v ekspresivnosti izraza. Zuliana poznamo predvsem po močno abstrahiranih vedutah, tokrat gre za povsem abstraktni, pretanjeni svet, ki ga ustvarjajo dinamika likovnih prvin.
Odločnost nizanja posameznih barvnih nanosov pa daje posameznim slikam posebno svežino in razgibanost. Drugi sklop Zulianovih eksponatov je izdelan s tehniko oljnatih voščenk, kjer prihaja do izraza tudi mojstrova risarska spretnost, saj gre za sredstva, s katerimi umetnik najprej izriše osnovno strukturo motiva ter nato še posamezne oblike barvno definira. Črte delujejo bolj mehko zarisane, motiv zaradi svežine izraza deluje bolj intimno. Naslov izbranih slik predstavlja umetnik s skupnim naslovom Modra linija.
Adriano Stok v razstavljenem sklopu slik razvija motiv reliefa v različnih inačicah. Umetnik se navdihuje po reliefih, ki so med sprehodi v hribe pritegnili njegovo pozornost, zaradi posebnosti oblike. Ustvaril si je na licu mesta kalup ter tako prevzel obris naravne oblike, da ga lahko v ateljeju dalje predeluje. Na tej osnovi si nato odliva v mavec več enakih reliefov, ki jih nato prenaša na platno in jih slikarsko obdeluje. Odlitki dejansko poustvarjajo motiv kamna, ki ga je umetnik vzljubil. Stok je presegel hiperrealistično fazo, ki mu je dovolila podrobno morfološko analizo in prestopil v svet abstrakcije preko reliefno-sti in otipnih vrednosti materiala. Protagonist slednjega sklopa slik je mega-lodontid, posebna oblika fosila, ki pridobi povsem drugačno podobo za voljo slikarskih posegov, oziroma zaradi razmerja med barvo in materičnim nanosom reliefa. Barvna dominanta in tek-sture, ki jo nanosi ustvarjajo na površini dajejo vsaki sliki drugačen naboj. Domiselne variacije na temo pogostoma presenečajo gledalca zaradi preobrazbe, ki jo likovno delo doživi zaradi površinskega posega, čeprav je podlaga reliefa oblikovno enaka.
Čeprav sta umetnika tudi po pristopu zelo različna, smemo v njihovi pretanjenosti in poetiki izraza najti skupno nit.
Jasna Merku
/
KULTURA
Sobota, 23. novembra 2013
1 1
srečanje - Danes predstavitev knjige na sedežu Sirene v Barkovljah
Oči in duša Bertija Brussa
Kdo ve kolikokrat se je v zadnjih dveh, treh letih Berti Bruss zjutraj zazrl v ogledalo in v njem zapazil rosne oči?
Pretekli torek se je vrnil v Staro mesto, tja, kjer je v preteklem desetletju v bistvu domoval. Vodil je gradbeno podjetje, v okviru načrta Urban o prenovi zgodovinskega jedra mesta je upravljal deset gradbišč. Osemnajst delavcev je imel na spisku, osemnajst družin si je z gradnjami služilo kruh.
Tudi hotel Urban, v katerem je potekalo srečanje, so - deloma - zgradili on in »njegovi« zidarji.
A Berti Bruss ni bil v mestu znan le kot gradbenik. Četrt stoletja s svojim radijskim dvojčkom Androm Merkujem komentira Barcolano, zvočni izraz njegove velike ljubezni do morja in jadranja. Njegov glas je presegel tržaške okvire in bi verjetno tudi vsedržavne, če bi se leta 2005 odzval na finančno in novinarsko-pokli-cno zelo vabljivo ponudbo televizije Sky: komentiranje regat Ameriškega pokala v Valencii. Poldrugo leto bi moral z doma, zapustiti bi moral družino, gradbišča, svoje delavce, pustiti na cedilu lastnika hotela Urban Manuela Costantinija. Kako bi jim lahko potem spet pogledal v oči?
Odgovornost do drugih je prevladala nad osebno ambicijo.
Je bilo prav? Je bilo narobe?
Kdo ve?
Dve, tri leta po tistem »Ne!« se je ves dotedanji svet Bertija Brussa porušil. Gospodarska kriza in stečaj sta mu pobrala podjetje; brodolom vrhunske jadrnice Marinariello je septembra 2010 načel vero v morje in jadranje; prometna nesreča točno mesec dni pozneje mu je polomila deset in več reber.
Nesreča ne počiva, bi temu rekli.
Trije tako hudi udarci - h katerim gre dodati tragični očetov odhod - bi mar-
sikoga zlomili. Tudi Berti Bruss se je znašel tam: z oroselimi očmi na nitki nad prepadom.
Oprl se je, na tisto, kar je že od otroških let v Barkovljah vzljubil: morje in jadranje. Andrea je bilo ime slepemu dečku, ki mu je Berti ponudil roko in oči vseh pet razredov italijanske osnovne šole. Po več kot štirih desetletjih ga je iz najbolj črne noči rešil žarek upanja iz oči drugega moškega, ki mu je bolezen ukradla vid.
Objadrati Apeninski polotok od Trsta do Sanrema in nazaj s slepim tovarišem na jadrnici, je bila »nora zamisel,« priznava sedaj Berti Bruss. Tako globoko je verjel vanjo, da jo je - kljub sila omejenim finančnim sredstvom - z zlatim Eu-geniom Cerentinijem iz Pavie tudi uresničil. V 76 dneh sta preplula 3750 milj. Pri sebi sta imela 3.750 evrov. Najbolj varčna plovba na svetu je stala evro na miljo!
Jaz tvoje oči, ti moja duša, je bil moto, ki si ga je bil zadal Berti Bruss. To je
tudi naslov knjige (Io, i tuoi occhi, tu, l'anima mia), ki je nastala na potovanju in nekaj dni pred letošnjo Barcolano izšla pri založbi Pendragon.
Knjigo ste napisali v italijanščini. Zakaj?
»Preprosto: obiskoval sem italijanske šole. Oče me je vpisal na prigovarjanje lastnika tovarne Stock, v kateri je delal. Tudi ko sem telefoniral očetu na delo v tovarno, sem moral govoriti italijansko in ne slovensko. Tako je pač bilo v šestdesetih letih. In to se po svoje še pozna.«
V	smislu?
»Jaz sem bil vedno malo šč'avo za Italijane in malo Italijan za Slovence. V tem pogledu nisem dobil pravega mesta, in verjetno tudi sam ga nimam. Sem pa Barkovljan, to gotovo.«
Kako je potekala priprava na potovanje?
»Bilo je mučno. Obrnil sem se na vse, ki sem jih poznal. Vsi so mi pritrjevali, obljubljali, zagotavljali pomoč, potem pa so drug za drugim izginili.«
Tržaški politiki se v tem niso kdo-ve kako izkazali.
»Bili so na predstavitveni tiskovni konferenci, obljubljali, potem pa so tudi oni ... izginili. Izgubili so številke mobi-tela, mejle.«
V	knjigi omenjate župana Coso-linija in odbornika Edero ...
»Cosolinija je zanimal le moj glas na volitvah. Edera je dobesedno zbežal.«
Vse to pišete brez dlak na jeziku.
»Resnica je pač resnica, in v knjigi sem hotel napisati le resnico: ko je Coso-lini rabil moj križ na glasovnici, me je poklical. Taka je pač politika ... «
Objadrati Italijo s slepcem na krovu: ali vas niso imeli za norega, ko ste
Berti Bruss
morebitnim sponzorjem predlagali ta načrt?
»Nekateri ja, bila je pa po svoje zanimiva zamisel, ker ni tega še nihče opravil.«
Zakaj ste se odločili za potovanje s slepcem?
»Že od otroških let sem živel v družbi z ljudmi s posebnimi potrebami. Mogoče je bila to želja, da bi lahko drugemu kako pomagal, in tako posredno pomagal tudi sebi.«
Ali se niste bali, da bi taka plovba bila zelo nevarna?
»Zavedal sem se vseh nevarnosti. Brodolom jadrnice Marinariello je bil v tem pogledu pomembna izkušnja. Zato sem hotel, da je moj sopotnik Eugenio pred odhodom opravil potapljaški izpit, da bi bil čim bolje pripravljen na vse, kar se lahko zgodi na morju. Seveda: potrebna je bila velika pozornost, veliko truda, veliko energije, a pripeljal sem ga nazaj čilega in zdravega, priplula sva do cilja.«
Kakšno je bilo potovanje?
»Plovba je bila najlažja stran. Ko smo spustili priveze tu iz Trsta, je to bilo že odrešenje. Seveda, potem nismo mnogokrat vedeli, kaj bi jedli, kako bi se preživljali, a dobili smo nekaj zlatih družb, ki so nam priskočile na pomoč.«
damjan balbi/kroma
V obmorskih krajih Italije pa so vas poznali. Prirejali so vam sprejeme.
»Da, italijanska Pomorska zveza nas je tehnično podpirala, gostovali smo v njihovih pristanih, prirejali so nam konference. S Pomorsko zvezo smo zastavili smo temelje drugega projekta.«
Katerega?
»Tako imenovane morske terapije. Na sedežih Pomorske zveze v italijanskih obmorskih mestih naj bi omogočili ljudem s posebnimi potrebami zbližanje z morjem, z dejavnostmi na morju.«
Kakšen je bil dosedanji odziv na knjigo?
»Pomorska zveza jo je sprejela kot tekst za mladino, ki obiskuje njena središča. Kaže, da je knjiga všeč. Seveda, nisem pisatelj. Opisal sem le, kar sem doživel. Moj življenjski pohod.«
Ko se je Berti Bruss v torek v hotelu Urban postavil pred ogledalo, se mu oko ni orosilo. Damjan, v iskanju fotografije, ki bi mu pogledala v dušo, ga je spravil v dobro voljo, da mu je nasmeh raznežil obraz. Barkovljan bo danes ponudil knjigo na ogled (in v branje) domačinom. Ob 17. uri se bo srečal z njimi na sedežu Sirene. Ne sam. V družbi svojega nezamenljivega radijskega dvojčka, Andra Merkuja.
Marjan Kemperle
TOMIZZEV DUH
Tretja evropska sila?
Milan Rakovac_
Tile novi fašoti niso tako strašna grožnja Evropi, resna grožnja je način na katerega jih Evropa obravnava: kot da se nič ne dogaja!
Črna internacionala se je te dni na Dunaju sestala pravzaprav prvič po znameniti trojni zvezi »sil osi«, Italije, Japonske in Nemčije, tik pred drugo svetovno vojno. Seveda je »neonacizem« danes daleč od tega, da bi segal po oblasti. Ampak, tudi Hitler je bil leta 1932 zelo daleč od oblasti, pa je že 1933. legalno in legitimno postal nemški kancler, kmalu zatem pa še Vodja. Tudi na Madžarskem nihče »ni pričakoval«, da bo na oblast prišla fašistoidna desnica ...Tudi sedaj, ko to pišem, sicer ne mislim, da bi skrajna desnica v kar sedmih državah članicah (kar je 25%) lahko izbrala svoje zastopnike v evroparlament, kot tudi ne vidim realnih možnosti za »madarizacijo« v nobeni članici EU. Toda: problem je globlji. Demokracija, kot jo razumemo in kakršna formalno obstaja v vseh članicah EU, pravzaprav formalno dopušča možnost, da tudi takale fašistoidna združba legalno pride na oblast. Soočenje EU z novim evro-fašizmom - tu vidim pravo težavo. Ta združba, zavraga, ruši evropsko valuto in hoče krepiti nacionalne države; ergo - ruši EU! Kako po-
membno je ohranjati demokratično formalnost, če ta omogoča vzpon ek-stremizma? Tudi zato, ker smo seveda demokrati, tej črni ekipi sploh lahko pade na misel javno paktiranje...
Poročila so takale: »Strache, vodja avstrijske desničarske stranke že vidi (desničarsko zvezo) kot 'tretjo evropsko silo', po socialdemokratih in konservativcih. Na srečanju, ki je potekalo na pobudo FPO, so bili prisotni zastopniki šestih evropskih desničarskih strank - francoske Nacionalne fronte (FN), italijanske Severne lige, švedskih demokratov, belgijske Vlaams Belang in slovaške nacionalne stranke SNS. Srečanje je potekalo le nekaj dni zatem, ko sta skrajno desni nizozemski politik Geert Wilders in voditeljica FN Marine Le Pen v luči evropskih volitev prihodnje leto oblikovala zavezništvo, ki sta ga po srečanju v Haagu označila za zgodovinsko. Wildersova Stranka svobode (PVV) na Dunaju sicer ni bila zastopana, a je z njo načrtovano ločeno srečanje, je še pojasnil Strache. Za oblikovanje politične skupine v Evropskem parlamentu je potrebnih najmanj 25 članov, izvoljenih najmanj v četrtini držav članic, kar pomeni, da morajo biti izvoljeni člani sorodno mislečih strank iz najmanj sedmih različnih držav. Strac-
he je sicer pozval k 'močnemu zavezništvu', ki bi predstavljalo alternativo evropskemu centralizmu. Voditelji šestih strank so se strinjali, da je EU tako 'institucionalno kot tudi vsebinsko' trenutno 'na napačni poti'... Skupne točke so našli še v boju proti množičnim migracijam, grozeči 'islamizaciji' in 'zgrešeni konstrukciji evra'. Eden od dolgoročnih ciljev zavezništva je tako tudi povrnitev nacionalnih valut ... «
I ča cemo sad z tuon Trieton Silon? Još nami Europejcen kokoši pur nisu mo-zak popile, za sada. European left, pro-gresivan i socijalno načinjen pokret, ima vec ud 40 zastupniki u EU-parlamentu, za ča fašištoni moraju još čuda maneštre pojisti. Vol dir che no semo propio tanto monighe, noi altri. Samo ča vero škrbi svakega razumnega čovika to, ča Črni malo pomalo gredu naprid; pak ako za-bimo na naše provincijalne ex-yu fašište, i vržmo slovačke,.. i još ako smo dakor-do da Magjarska ni najvažnija zemlja u EU: sigurno je jako grda za EU kada šjo-ra Le Pen juriša na Pariz, i da najvec mladi zapadnjaki masovno gredu skupa s črnon internacionalon u Britaniji, Belgiji, Holandiji, Irskoj ...
TRETJA EVROPSKA SILA! Ze samo to, da skrajna desnica sebe vidi kot
tretji steber evropske demokracije nas mora močno zaskrbeti. Dejstvo pa je, da njihova analiza dokaj utemeljeno pre-doča stanje stvari na evropski politični sceni. Do včeraj je zahodna demokracija čvrsto temeljila na treh idejnih tokovih: liberalizmu, socialdemokraciji in konservativizmu. Liberalci, srčika te demokracije, svojevrstni čuvaji njenega pečata, so se raztopili skozi liberalizacijo levice in desnice. Še več, vse tri stru-je so pravzaprav liberaloidni center. In še to: z dejanskim izenačevanjem komunizma in fašizma je površna evro-de-mokratična struktura legalizirala in legitimirala skrajno desnico. Ki je sedaj pripravljena spet priti na oblast. Zahodna demokracija pa, permisivna in ohromela ne ve kako naj reagira in kaj bi storila. In, ujetnica lastnih manipulacij, ne stori ničesar.
Vse to je razvidno tudi iz vzvišenega molka in medijskega ter političnega minoriziranja dunajskega zbora črne internacionale. Ali pa gre, še huje, za tiho željo zmedene demokracije, ki, medtem ko Evropa podrhteva od socialnih uporov, hrepeni po čvrsti roki, ki bo, če bo treba, naredila red, ko se bodo stvari (prihodki, privilegiji, javni red in mir... ) pričele izmikati kontroli?
knjižni sejem
Najlepša knjiga je FAO 37.2.1, divji Jadran
V Cankarjevem domu so včeraj podelili nagrade za najlepšo knjigo. Kot najlepšo slovensko knjigo je komisija Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev nagradila FAO 37.2.1, divji Jadran, ki je izšla v samozaložbi, avtorja Klemna Koširja. Za oblikovanje in ilustracije je poskrbela Barbara Ogrič Markež. Poleg glavne so podelili še osem nagrad.
Nagrado za najlepšo knjigo v kategoriji književnost je kot posamezna knjiga prejelo delo Slovenski in portugalski pesniki XX. stoletja, ki je izšlo v sozaložništvu EPK Maribor in Guimaraes, oblikoval pa ga je Claudio Rodrigues. Med zbirkami je komisijo prepričala Žepna Be-letrina 2013 Študentske založbe, ki jo je oblikovala Maja Licul. V kategoriji znanstvena in stvarna literatura je komisija nagradila oblikovanje Lene Likar v knjigi Slovenska pisateljska pot, ki sta jo izdala založba Di-dakta in Društvo slovenskih pisateljev. V kategoriji knjige za otroke in mladino so nagradili knjigo Matura 2014, ki jo je oblikovala Sanja Janša (Mladinska knjiga), med nagrajenimi monografijami in bibliofilskimi izdajami pa so Fragmenti predso-kratikov, ki sta jih za Študentsko založbo oblikovala Liculova in Lucijan Bratuš. (STA)
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	^
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Par korakov do energijsko varčne zime
Zimski meseci so meseci varčevanja z energijo. Padanje temperature in sočasno krajšanje dnevne svetlobe bistveno vplivata na večjo porabo energijskih virov, ki jih uporabljamo pri ogrevanju in razsvetljavi, se pravi predvsem plina in drugi kuriv ter elektrike. Medtem, ko pri varčevanju z elektriko lahko bistveno ukrepamo le z uporabo energijsko učinkovitejših naprav, tako gospodinjskih strojev kot svetil, imamo pri varčevanju z ogrevanjem več možnosti. Po eni strani lahko posvetimo našo pozornost posegom, ki so namenjeni izolaciji poslopja in ki so učinkovite pri omejevanju toplotnih izgub, po drugi lahko nekaj denarja vložimo v nakup in inštalacijo energijsko učinkovitejšega ogrevalnega sistema. Največ seveda obrestuje kombinacija obeh v obliki korenite prenove našega stanovanja. Pri tem pa velja še opomniti, da do konca leta se lahko italijanski državljani poslužujejo davčnih olajšav v obliki 65-odstotnega popusta na davek Irpef za vse posege, ki izboljšajo energetsko učinkovitost poslopij in 50-odstotnega popusta na gospodinske stroje ter pohištvo.
Talna in stenska izolacija
Ustrezna toplotna izolacija preprečuje razprševanje toplote, zelo pozitivno vpliva na udobnost bivanja, predvsem pa nam omogoča velike prihranke pri porabi energije. Pravilna naložba na področju izolacije nam neposredno pomaga pri znižanju stroškov, ki so namenjeni ogrevanju. Še prej pa velja poudariti, da višek zapravljanja toplote dosežemo takrat, ko naše stanovanje prekomerno ogrevamo. Pri tem lahko še omenimo posebno priporočilo za prezračevanje: prostore prezračujmo le kratek čas z odpiranjem oken na stežaj in ustvarjanjem močnega prepiha. Na ta način izgubimo bistveno manj energije, kot pa z delno odprtimi okni: zrak se bo takoj obnovil, stene pa se ne bodo ohladile. Na splošno pa vsekakor največ toplote izgubljamo prav skozi okna, ki skupaj z vrati igrajo pri toplotni izolaciji odločilno vlogo. Sploh pa ne gre zanemariti velikega vpliva, ki ga ima pravilna izbira gradbenih materialov za konstrukcijo podov, pri katerih najboljši učinek pridobimo s kombinacijo lesa in raznih sintetičnih izolantov, tako kot izbira najprimernejšega toplotnega plašča pa vse do samih barv, s katerimi bomo prepleskali
iít'lt'/nítiíi
TERCON
, i	■■ s
ü i	,"7
d lV	. P S
>	'
Zeleznina
lTeriOjDii"-
Letve Leseni in furnirski izdelki
Vse za domače mojstrovanje
NABREZINA124, tel. 040 200122
www.zelezninatercon.com
_
ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE FOTOVOLTAIČNI SISTEMI SONČNI KOLEKTORJI TOPLOTNE ČRPALKE
zidove. Prav zaradi množice faktorjev, ki prispevajo k uspešnem varčevanju z energijo, se zlahka zgodi, da s premišljeno in pametno kombinacijo posegov lahko tudi z razmerno majhnim začetnim stroškom dosežemo zelo pozitivne dolgoročne učinke, tako pri bivalnem udobju kot še predvsem pri domačem proračunu.
Stavbno pohištvo
Okna z dvojno ali celo trojno zasteklitvijo odločno zmanjšajo razprševanje toplote ter znatno izboljšajo tudi zvočno izolacijo. Kar se pa tiče najprimernejših materialov za okna in njihove okvire so ti les, PVC ter kombinacija navedenih snovi z aluminijem, ki oknom zagotavlja dodatno trajnost. Prednost lesenih oken je v naravnosti materiala in njegovi eleganci, PVC okna pa odlikujeta dolga življenjska doba in povsem nezahtevno vzdrževanje. Poleg vrat in oken, k energijski učinkovitosti pripomagajo tudi polkna, rolete in zavese, ki so pa pri varčevanju s toploto lahko dvorezen meč: kljub temu, da pripomorejo k nižji toplotni izgubi skozi okna, po drugi strani pa ovirajo vhod naravne sončne toplote, v primeru da prekrivajo radiatorje pa preprečujejo pravilno kroženje toplega zraka. Najboljša rešitev je torej uporaba krajših zaves, ki naj bi prekrivale le okno, zraven pa še nasvet, da zavese odpremo v trenutkih, ko se poslužujemo kurjave. To seveda ne velja za okenske rolete in polkna, ki naknadno omejijo razprševanje toplote skozi okna in to še predvsem ponoči, ko je priporočljivo kurjavo izklopiti.
Ogrevanje
Zaradi naraščajoče cene fosilnih goriv se je v vrsto najbolj priljubljenih oblik domačega ogrevanja spet vrnil les. Vonj po gorečih polenih in šviganje plamena v peči sta prijetna očem in duši, kar se ogrevanja tiče pa je poleg lesa mogoče pretvoriti v energijo celo vrsto organskih odpadkov (t.i. biomase), ki imajo velik energetski potencial. Med temi, so čedalje bolj razširjeni peleti, ki jih proizvajajo s stiskanjem odpadnih produktov iz lesne industrije. V tem procesu ni dodanih kemičnih snovi, kot so lahko na primer lepila, tako da so peleti povsem "zelena" oblika ogrevanja. Poleg visoke energetske učinkovistosti so druge velike prednosti peletov enostavnost prevoza, saj jih običajno kupimo v vrečah različnih velikosti, ter udobnost uporabe, zaradi katere so primerni še predvsem za stanovanja. Les oz. pelete lahko uporabljamo tako v centralnih ogrevalnih sistemih kot tudi v
eom. GIANCARLO FORAtiS
OBRTNA CONA DOLINA 547/1 (TS) V
JESENSKA ENERGETSKA PRENOVA VAŠEGA DOMA
00MQTFCNJCJ
STROKOVNJAKI ZA ENERGETSKO VARČNOST
priloga primorskega
dnevnika	gradbeništvo
prijeten dom	pnloso
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
manjših pečeh. Le-te so odlično prispevajo k varčevanju z energijo še predvsem v prehodnih obdobjih, kot so jesen in pomlad. Pri tem lahko še navedemo podatek, da kubični meter lesa nadomesti približno 200 litrov kurilnega olja, kar nas lahko prepriča, da se odločimo za pristop do centralnega ogrevalnega sistema na les ali biomase.
Gospodinjski stroji
Nakup večine gospodinjskih strojev ni strogo vezan na letni čas razen v primeru,^ ko so ti namenjeni ogrevanju. Če pa upoštevamo zelo zanimive davčne ugodnosti, katerih se lahko poslužujemo do konca tega leta je pa priporočljivo, da pohitimo in popuste na davku Irpef čim boljše izkoristimo. Le paziti moramo, da naš nov gospodinjski stroj spada v energijski razred A+, drugače popusta ne bomo mogli koristiti. Ker so že omenjene davčne olajšave predvidene tudi za nakup pohištva je primerno, da poleg novega gospodinjskega stroja vzamemo v poštev tudi pohištvo, ki spada zraven. Konkretni primer zlahka najdemo v kuhinji, ko ob novem hladilniku in/ali peči lahko dodamo nakup nove mize, stolov, kuhinjskih omaric... saj popusti na nakup pohištva veljajo le v primeru, da so opravljeni v sklopu prenovitvenih posegov, ki so namenjeni izboljšanju energijske učinkovitosti našega stanovanja.
Razsvetljava
V zadnjih letih je svetilna tehnika doživela korenit razvoj. Tradicionalne žarnice z žarilno nitko so stvar preteklosti, saj je nihova prodaja v Evropski uniji prepovedana že od leta 2012. Namesto teh, nam trgovine ponujajo kar troje možnosti: izboljšane žarnice s halogensko tehnologijo, kompaktne fluorescenčne sijalke (t.i. varčne sijalke) in žarnice s svetlečimi diodami (LED). Prve med omenjenimi žarnicami so videti kot običajne žarnice, vendar so od vseh varčnih žarnic energetsko	najpotratnejša.
Oddajajo le toplo belo svetlobo, imajo najkrajšo življenjsko dobo (dve leti) in so v celoti dražje. Primerne naj bi bile le za luči, ki jih ne uporabljamo pogosto. Kompaktne fluorescenčne sijalke porabijo do 80 odstotkov manj energije kot
oglasno sporočilo
OKNA ŠEMRL - ENERGETSKO VARČNA LESENA OKNA
V Mizarstvu Šemrl, družinskem podjetju iz Planine pri Postojni s tradicijo izdelave lesenih oken že od leta 1895 dajemo poseben poudarek na energetsko učinkovitost, kvalitetno obdelavo in dolgo življenjsko dobo naših izdelkov.
Stavbno pohištvo iz lesa smreke ali macesna ima klasično vogalno vez kar zagotavlja optimalno stabilnost izdelka, štirisistemsko površinsko zaščito za dolgo življenjsko dobo in okovje z možnostjo režnega prezračevanja. Poleg oken izdelujemo tudi masivna vhodna vrata in polkna.
Lastna montažna ekipa poskrbi za kvalitetno vgradnjo in vsa zaključna dela.
Našim kupcem nudimo brezplačno svetovanje in meritve na objektu.
Z osebnim pristopom, kakovostnim izdelkom in profesionalno montažo stavbnega pohištva bomo zanesljivo izpolnili vaša pričakovanja, saj za nas niste le enkraten kupec, temveč partner, ki smo mu vedno na voljo.
Vabljeni v naš salon, kjer si izdelke lahko tudi ogledate.
navadne žarnice, njihova življenjska doba pa znaša od šest do deset let. Izbiramo lahko med različnimi barvami svetlobe, ne moremo pa jih uporabiti s stikalom za zatemnitev. Varčne sijalke so občutljive na pogosto prižiganje in ugašanje, zato so primerne za prostore, v katerih so luči neprekinjeno prižgane po več ur na dan (dnevna soba, kuhinja, jedilnica). Še varčnejše od fluorescenčnih sijalk naj bi bile žarnice s svetlečimi diodami, za
katere se je splošno uveljavil izraz "ledovke". Za njihovo proizvodnjo je potrebne manj energije, ne vsebujejo strupenih snovi in jih je možno reciklirati. Poleg tega so odporne proti pogostemu prižiganju in ugašanju, so sicer manj močne in dražje od varčnih sijalk, po drugi strani pa jim visoka odpornost na udarce, vibracije in zunanje vplive omogoča najširšo paleto možnih uporab.
Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic
Obrtna cona »Zgonik«
Ulica Proseska postaja, 29/b ZGONIK
Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 e-mail: d.milkovic@libero.it
EDILEGNO SANTAGROCE SPI
KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373
■DRVAlZAlKUBJAVOEtudilnalpaletil |RELETI|ZiV I SO KOI K A LO BIČ N OjV B E D N OST J 01
■brtketi avz igaln eikoc ke ■ ^^^^^NIlBRIKEmO^Em^^^S
g lp jeklenka agip, propan jeklenka agip
gradbeni matebial
ž elezninaJzaTgrad b e ni S tvofl
zemlja v vbeči, gnojila, hlevskitgnoj]
■qkrasneirastunhi^^
vbtno pohištvo
IDOSISmnmdomBSTORW^
URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00
1 4 Sobota, 23. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Stanje trgovskega sektorja v obnovljenem mestnem središču
Na Korzu zaskrbljujoče, v Raštelu porazno
gorica - Dela
Odprtje Korza pod vprašajem
Slabo vreme prekrižalo načrte občini
»Še pred nekaj tedni smo mislili, da bomo odsek Verdijevega korza med ulicama Dante in Santa Chiara odprli pred začetkom Andrejevega sejma, a bojim se, da nam ne bo uspelo: odprtje je žal pod vprašajem.« Deževno vreme, ki je v zadnjih tednih zajelo Gorico, jo je pošteno zagodlo goriškemu županu Ettoreju Romoliju in konzorciju podjetij iz kraja Piove di Sacco pri Padovi, ki obnavlja odsek Korza med Ljudskim vrtom in pokrito tržnico. Prvi občan si je želel, da bi bila osrednja mestna ulica med Andrejevim sejmom v celoti prehodna, zaradi obilnega deževja pa je gradbeno podjetje moralo upočasniti dela. »Delavce želim pohvaliti. Da bi čim prej zaključili, so v blatu do kolen, nekaterih del pa pa zaradi dežja preprosto ni mogoče opravljati. Zato se bomo morali po vsej verjetnosti sprijazniti s tem, da bomo med Andrejevim sejmom hodili po pločnikih,« je vdano povedal župan, ki upa, da bo vreme prizaneslo vsaj sejmu.
V Raštelu (zgoraj) in na Verdijevem korzu (desno)
bumbaca
gorica - Andrejev praznik v znamenju novosti in tradicije
Vino se vrača na sejem
V nekdanji trgovini Larise začasna vinoteka - Na Travniku ogrevan šotor - Arianna Bellan bo prevzela resor za večje dogodke
Stanje trgovskega sektorja v goriškem mestnem središču razodevajo zaskrbljujoče številke, ki so v Raštelu naravnost porazne. Na obnovljenem in obnavljajočem se delu Verdijevega korza je danes 47 odprtih in 10 zaprtih komercialnih dejavnosti. Na Travniku je 30 odprtih in 11 zaprtih komercialnih dejavnosti. V Raštelu pa je 27 komercialnih dejavnosti odprtih, kar 20 pa zaprtih. V kratkem se bodo številke spet spreminjale, saj v Raštelu poteka razproda v trgovini z oblačili, ki ukinja dejavnost. Za njo je na vrsti trgovina s spodnjim perilom. Z nasprotnim predznakom pa je napoved, da bosta v eni izmed zaprtih trgovin sredi Raštela mlada slovenska podjetnika odprla kavarno, ki se bo nekoliko razlikovala od sedanje kavarniške ponudbe.
»Trgovinam, kakršne so bile po tradiciji prisotne v Raštelu in niso stopile v korak s časi, je usojeno zaprtje. Tržišče jih bo izločilo,« pravi Beniamino Ursic, tudi sam lastnik ene izmed tamkajšnjih trgovin; bil je med pobudniki združenja trgovcev Le Nuove Vie in pozorno spremlja »utrip« Raštela. »V zgodovinskem jedru Gorice so bile narejene usodne napake, med temi izstopata zaprtje Bombijevega predora in odprava parkirišč. Raštela, kakršen je bil nekoč, ne bo nikoli več, ponuja pa se nam priložnost, da iz njega naredimo turistično najbolj privlačno ulico. To pomeni predvsem omogočiti odprtje gostinskih lokalov z diferencirano ponudbo, zato da si ne bodo med sabo odžirali kisika, in nove dejavnosti zaupati mladim, iniciativnim podjetnikom, ki pa jim morajo krajevne ustanove stati ob strani. Turizem je edina karta, ki jo naše mesto lahko še zaigra, po možnosti v sodelovanju z Novo Gorico, ker je njuna privlačnost, če se povežeta, veliko velja. To pomeni skupaj tržiti goriški grad in novogoriške igralnice,« je prepričan Ursic.
Če Raštel še vedno bremeni preteklost, so problem Korza zelo visoke najemnine komercialnih prostorov. Temu gre dodati upad kupne moči, zaradi česar trgovec-najemnik ne more računati na dobiček. Lastniki prostorov se zato raje odpovejo najemnini, kot pa da tvegajo odpreti vrata trgovcem, ki ne bodo sposobni poravnati svojih plačilnih obveznosti. Vendar tudi Verdijev korzo nas zna presenetiti: eno izmed zaprtih trgovin nasproti Ljudskega vrta bo danes oživil knjižni antikvariat.
gorica - Med decembrskimi vikendi
Hiša Zoran spet sredi Raštela
Hiša Zoran ob Okusih na meji
p.d.
Ob trgovini Larise na Verdijevem korzu, o kateri poročamo v sosednjem članku, bo v prihodnjih tednih v okviru prazničnega decembrskega dogajanja zaživela tudi njena »dvojčica« sredi Raštela. V hiši Mischou, ki so jo mnogi Goričani odkrili in prvič obiskali šele med letošnjo poulično prireditvijo Okusi na meji in kjer je veliko let obratovala trgovina z blagom, bodo ponovno uredili Hišo Zoran. Pobudniki so tokrat člani združenja trgovcev Le Nuove Vie, ki želijo privabiti v mestno središče obiskovalce od blizu in daleč. S ponudbo, ki je značilna za osmice, bo Hiša Zoran odpirala svoja vrata ob decembrskih vikendih, ko naj bi ravno tako sredi Raštela začasno odprli tudi delikateso. Obenem se še dogovarjajo, da se bo med prazniki življenje ponovno vrnilo tudi v prostore nekdanje železnine Krainer, ki so polni sugestij ter idealen kraj za gostinsko ponudbo in razstavljanje umetniških ali ročnih izdelkov.
Odprte izložbe nekdanje Larisejeve trgovine vzbujajo radovednost
bumbaca
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
CECILIJANKA 2013
55. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
SODELUJEJO TUDI ZBORI IZ TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINETER KOROŠKE IN SLOVENIJE.
POSVEČENA PESNICI
LJUBKI ŠORLI
OB 20-LETNICI SMRTI
GORICA - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ SOBOTA, 23. NOVEMBRA 2013, ob 20.30 NEDELJA, 24. NOVEMBRA 2013, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmlo Iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
Novosti in obujene tradicije bodo zaznamovale letošnji Andrejev sejem, ki bo med 30. novembrom in 2. decembrom ponovno poživil goriško mestno središče. Priljubljeno prireditev, ki bo hkrati uvod v niz prazničnih dogodkov »Dicembre goriziano« ( Goriški december), so na goriškem županstvu predstavili župan Ettore Romoli, odbornica Arianna Bellan, društva in zasebniki, ki bodo odločilno pripomogli k obogatitvi pouličnega praznika.
»V okviru Andrejevega sejma so do konca 80. let prirejali tudi pokušnjo vin, ki je potekala v pokriti tržnici. Ta tradicija je s časom zamrla, letos pa jo bosta obudila dva mlada Goričana,« je Romo-li pohvalil Roberta Gajerja in Stefana Sfi-ligoia, ki bosta med Andrejevim sejmom spremenila zapuščene prostore nekdanje trgovine z blagom Larise na Verdijevem korzu v vrhunsko vinoteko. »V prejšnjih dneh, ko sva čistila in urejala bivše prodajne prostore, se je kar nekaj občanov ustavilo in poizvedovalo, kaj se dogaja. Navdušenje Goričanov je v dobri meri že poplačalo trud, ki sva ga vložila v to začasno odprtje vinoteke, upava pa, da bo med sejmom naletela na dober odziv. K sodelovanju sva povabila sedem vinarjev z obeh strani meje, saj meniva, da je treba na tem področju spodbujati sodelo-
vanje in sinergije,« sta povedala Gajer in Sfiligoi, Romoli pa je poudaril: »Gorica je v preteklosti pozabila na svojo vlogo prestolnice Brd in vina. Prevzel jo je Krmin, zdaj pa je napočil čas, da se naše mesto ponovno uveljavi na tem področju.«
O 250 stojnicah, 87 vrtiljakih in ostalih novostih je spregovorila odbor-nica za trgovino Bellanova, ki ji bo Ro-moli v kratkem zaupal tudi resor za organizacijo večjih dogodkov, kot je prireditev Okusi na meji. »Med Andrejevim sejmom bo ob ulicah in trgih ponovno zaživela bivša tržnica na debelo, kjer bo morske dobrote tako kot med letošnjimi Okusi na meji ponujala zadruga ribičev; druga novost, ki se je zelo veselimo, pa bo šotor na Travniku,« je povedala Bellanova in prepustila besedo Eliu Blavasinu, članu združenja »Insieme per piazza Vittoria«, ki bo do konca decembra upravljalo ogrevani šotor na glavnem mestnem trgu. »V njem bomo ponujali značilne dobrote, ob vikendih pa bomo prirejali plese,« je povedal.
V soboto, 30. novembra, bodo v mestu prižgali božično razsvetljavo. Ob 18. uri bo v praznično zasijala tudi mogočna jelka, ki bo do januarja krasila Travnik, kjer bodo 31. decembra priredili silvestrovanje. (Ale)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 23. novembra 2013 1 ~¡
gorica - Odgovorne za krajo in povzročeno škodo v bazenu še iščejo
Za društvi hud udarec
»Nismo le potrti: spravili so nas na kolena.« Tako pravi Paolo Bressan, predsednik športnega kluba Pro Gorizia, ki je bil v noči s srede na četrtek skupaj z društvom Gorizia nuoto žrtev ene izmed najbolj divjih vandalskih akcij, kar smo jih v zadnjih letih zabeležili na Goriškem. Točnih podatkov o škodi, ki jo je vandalska
ihta povzročila na stadionu na Rojcah in v sosednji stavbi bazena, trenutno še ni na razpolago, nobenega dvoma pa ni o tem, da bodo stroški izredno visoki.
»Uničili so nam vrata, razbili več oken, izpraznili gasilnike in pokvarili fotokopirni stroj. Ob tem so nam sežgali elektronsko tablico za menjave, ki stane kar
Popis škode v goriškem bazenu in na stadionu je še v teku
bumbaca
nekaj denarja, in vrsto papirjev, med katerimi so bili tudi knjigovodski dokumenti, zato si lahko predstavljate, kakšne težave nas čakajo. Poškodovali so tudi kiosk in ukradli vse ključe. Med temi so bili tudi ključi, ki omogočajo prižiganje žarometov na igrišču,« našteva Bressan, po katerem bo v izračun škode treba vključiti še plačilo podjetja Minerva, ki mu je klub Pro Gorizia poveril nalogo, da očisti društvene prostore. »Vseh slačilnic, ambulante in hodnikov žal nismo mogli očistiti sami. Vse je bilo namreč prekrito s plastjo belega gasilnega prahu,« pojasnjuje Bressan.
Še večja je škoda je nastala v goriškem bazenu, kjer so vandali prav tako uničili šipe, vrata, računalniško opremo in pohištvo. Predsednica društva Gorizia nuo-to Martina Gratton je povedala, da so zaradi gasilnega prahu, ki so ga vandali razpršili tudi po bazenski dvorani, že odpovedale nekatere merilno regulacijske naprave, ki stanejo med 2000 in 3000 evrov, po vsej verjetnosti pa bodo prihodnji teden morali zamenjati tudi bazenska filtra. »To nas najbolj skrbi. Filtra namreč staneta okrog 15.000 evrov. Nabavili smo ju pred poldrugim letom, trajati pa bi morala petnajst let,« pravi Grattonova in dodaja, da bodo pri morebitni zamenjavi filtrov skušali čim manj ovirati plavalce.
Kdo pa bo škodo poravnal? Popis uničenega premoženja bosta društvi Pro Gorizia in Gorizia nuoto v prihodnjih dneh posredovali občinskim uradom, nato pa bosta držali pesti. »Škodo naj bi vsaj delno krilo zavarovanje, v kolikšni meri pa je še neznanka,« pravi podžupan Roberto Sartori, ki tako kot predstavniki društev srčno upa, da bodo goriški karabinjerji čim prej prijeli odgovorne. Na pokrajinskem poveljstvu na Verdijevem korzu pravijo, da je preiskava v polnem teku in da delajo na zbranih informacijah, podrobnosti pa niso posredovali. Po neuradnih informacijah naj bi videokamera goriškega bazena »ujela« pri kaznivem dejanju tri mladeniče, ki jih sile javnega reda že poznajo, kaj več pa bo mogoče izvedeti v nadaljevanju preiskave. (Ale)
gorica - Avgustovski protest pred centrom CIE
Devetim bodo sodili
Devet anarhistov in protiglobalistov se bo moralo zagovarjati zaradi mazanja in kršenja varnostnih predpisov
Goriški sodnik za predhodne obravnave je odredil sojenje devetim aktivistom, ki so se letos poleti udeležili manifestacije pred centrom za nezakonite priseljence v Gradišču. Protest je 17. avgusta priredilo združenje »Ya basta«, ki se zavzema za ukinitev centrov CIE. Zaradi shoda je bila Ulica Udine v Gradišču približno dve uri zaprta za promet, skupina udeležencev pa je z barvnim razpršilcem pomazala cestišče in zunanji zid bivše kasarne Polonio, v katerem ima sedež center za nezakonite priseljence, ki je trenutno prazen. Po zadnjih neredih, med katerimi so priseljenci povzročili veliko škodo v notranjih prostorih, se je namreč notranje ministrstvo odločilo za začasno zaprtje centra. Le-tega naj bi obnovili, raba pogojnika pa je glede na zahteve po ukinitvi zakona Bossi-Fini obvezna.
Manifestacija združenja »Ya basta« pa je potekala v času, ko ni izpraznitve centra CIE v Gradišču nihče pričakoval. Protesta so se udeležili številni upravitelji, politiki, predstavniki miroljubnih organizacij in le-vosredinskih strank, med njimi pa je bilo tudi več mladih, ki obiskujejo socialne centre v raznih krajih severne Italije, aktivistov gibanja »no-global« in anarhistov. Skupina le-teh je po ocenah oddelka Digos goriške kve-sture, ki je vodil preiskavo, prekoračila dovoljeno mejo. Na podlagi zbranih informacij je sodnik odredil sojenje devetim aktivistom - nekateri naj bi bili iz naše dežele -, ki se bodo morali zagovarjati zaradi mazanja in kršenja varnostnih predpisov. (Ale)
gorica
»Sgarlata naj odide«
Cosma napoveduje resolucijo
Pokrajinski svetnik stranke Futuro e Liberta Stefano Cosma bo vložil resolucijo, s katero želi doseči odstop Emilia Sgarlate z mesta predsednika goriškega univerzitetnega konzorcija. Resolucijo je Cosma napovedal po javnem zborovanju, ki ga je - sicer na vrat na nos - sklical v četrtek na pokrajini. Tema zborovanja, ki se ga je poleg pokrajinskih in občinskih svetnikov raznih političnih usmeritev ter pokrajinskih odbornikov Donatelle Gironcoli in Federica Portellija udeležilo več družbenih in političnih delavcev, so bile hude težave, s katerimi se sooča Gorica -od krize trgovskega sektorja do obnove doma Culot in dolgov goriške glasbene fundacije - in za katere je po mnenju Cosme v dobri meri kriva uprava Ettoreja Romolija.
Med napačne odločitve, ki so simbol propada mesta, je po ocenah Cosme ravno imenovanje Sgarlate na čelo univerzitetnega konzorcija. Njegovo ime je predlagala občina, pokrajina pa je pristala, ko je postalo jasno, da kandidatura Laure Fasiolo ne bo prodrla. »Mera je polna. Nujno je, da občani dvignejo glas, saj bodo drugače v Gorici ostale samo prazne palače,« je povedal Cosma, ki je napadel župana in apeliral na goriški občinski svet, ki bi po njegovem mnenju moral glasovati proti proračunu in s tem sprožiti padec Ro-molijeve uprave. Vojno »dinozavrom« je napovedal tudi Ligaš Franco Zotti, po katerem so v razpravo posegli Benito Zollia, predstavnika goriške glasbene fundacije Cristina Totaro in Claudio Li-viero, predstavnica uslužbencev doma Culot Marina Rupil in nekdanji predsednik univerzitetnega konzorcija Ni-colo Fornasir, ki meni, da bi se moral Sgarlata umakniti. V nadaljevanju so spregovorili še pokrajinski svetnik Mauro Mazzoni, načelnik DS v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani in Gironcolijeva, ki ni prebavila Sgarlato-vega imenovanja. Ob tem, da bodo v kratkem sklicali novo zborovanje in oblikovali konkretne predloge za preporod mesta, je Cosma ob koncu napovedal tudi resolucijo. »Če bi Sgarlata ne odstopil, bi morali konzorcij zapustiti člani upravnega sveta. Še bolje pa bi bilo, da bi konzorcij ukinili in poverili pokrajini njegove naloge,« trdi Stefano Cosma. (Ale)
gorica
Starši in zlasti otroci, pozor!
Razlogov za paniko ni, previdnost pa je na mestu. V teh dneh so učno in neučno osebje ter starše otrok, ki obiskujejo šole in vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, vznemirile govorice o neznancu, ki naj bi s črnim terenskim vozilom krožil v okolici šolskih ustanov in nagovarjal otroke oz. jih vabil v avtomobil. Kot je Primorski dnevnik poročal 16. novembra, se je podobna vest o moškem, ki naj bi otrokom ponujal bombone, v minulih tednih razširila v Novi Gorici in v Grosupljem, kjer so policisti zadevo preiskovali. Sile javnega reda doslej v nobenem od prijavljenih primerov niso potrdile, da je do teh dogodkov dejansko prišlo.
V zadnjih dneh je vest »prečkala« mejo in se bliskovito razširila tudi med učitelji in starši otrok, ki obiskujejo nekatere šole in vrtce s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini. Ob ravnateljici Elizabeti Kovic so bili z morebitno prisotnostjo sumljivega črnega avtomobila pred nekaterimi šolskimi poslopji seznanjeni tudi karabinjerji, ki pa poudarjajo, da ni razlogov za paniko. »Obvestil občanov ne moremo in ne smemo zanemarjati. Zato je naša dolžnost, da preverimo verodostojnost informacij in da namenimo šolskim območjem več pozornosti, za kar smo že poskrbeli. Vedno moramo biti oprezni, razlogov za paniko pa ni,« je zatrdil karabinjerski kapetan Lorenzo Pella.
Istega mnenja je tudi ravnateljica Elizabeta Kovic, ki jo je vest o sumljivem avtomobilu dosegla v četrtek, ko se je pogovorila tudi s silami javnega reda. Včeraj je ravnateljica učnemu in neučnemu osebju ter staršem poslala okrožnico. »V teh dneh krožijo po našem ravnateljstvu vesti o neznancu, ki ob vrtcih in šolah v črn avtomobil vabi otroke. Sporočam, da sem zadevo prijavila goriškim karabinjerjem, ki so mi povedali, da so o tem že informirani in da zbirajo informacije. Četudi zaenkrat ni razlogov za strah, toplo vabim vse učno in neučno osebje, naj strogo nadzoruje otroke in učence, bodisi med odmorom kot ob vstopu in odhodu iz šole. Staršem pa svetujem, da svoje otroke opozorijo, naj ne vstopajo v neznane avtomobile (ne glede na to, če so črne ali druge barve) in naj z neznanimi ljudmi ne navezujejo stikov,« piše ravnateljica. »Čeprav bi lahko šlo le za govorice, je moja dolžnost, da starše in osebje opozorim na morebitno nevarnost. Pazljivost ni nikoli pretirana, ko gre za naše otroke,« je povedala Kovičeva.
Naj spomnimo, da so zadevo resno vzeli tudi na šolah v Novi Gorici, kjer so o sumljivem »črnem terencu« obvestili učitelje in starše ter podučili otroke, naj od neznancev ne jemljejo ničesar ter naj ne prise-dajo v avtomobile. (Ale)
Aktivisti na ulici, priseljenci na strehi centra CIE avgusta letos
bumbaca
krmin - Fabio Russiani
»Zaprtje deponije je zmaga občanov«
»V središču razprave o ponovnem odprtju odlagališča v kraju Pecol dei lupi, ki smo ji sledili v teh letih, je bil vedno v ospredju gospodarski vidik. Vse se je vrtelo okrog morebitnega prihranka, mi pa smo stalno opozarjali, da je treba upoštevati tudi okoljski problem. Da je bila naša zaskrbljenost utemeljena, je zdaj potrdila tudi dežela FJK, ki je v odloku, s katerim je onemogočila ponovno odprtje deponije, izpostavila tudi vprašanje onesnaženosti tamkajšnje podtalnice.« Zadovoljstvo nad razpletom zgodbe krminskega odlagališča, ki se je zaključila z zavrnitvijo prošnje podjetja Ambiente Newco, je izrazil Fa-bio Russiani, občinski in pokrajinski svet-
nik stranke UDC, ki je od vsega začetka odločno nasprotoval ponovnemu odprtju odlagališča. »Ekonomske interese je tokrat premagala skrb za zdravje občanov. Zanje se nismo borili sami, saj sta bila tudi svetnik Cosma in pokrajinska uprava odločno proti odprtju deponije. Glavni zmagovalci so vsekakor občani: to je dokaz, da lahko ljudje nekaj dosežejo, ko postanejo glasnejši,« poudarja Russiani, ki meni, da bo treba čim prej poskrbeti za sanacijo odlagališča. »Ob tem bomo postavili tudi problem okoljske škode. Preveriti želimo, ali so prebivalci Borgnana in krminske občine nasploh upravičeni do odškodnine,« zaključuje svetnik stranke UDC. (Ale)
16
Sobota, 23. novembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Pianistično tekmovanje
Danor Quinteros iz Čileja in Anastasia Rizikov iz Kanade
■	•	• • V •• 4	• VI •
skupaj na najvišji stopnički
r' l


Na trinajstem tekmovanju za klavirsko interpretacijo sta prvo nagrado Gi-luliano Pecar letos osvojila kar dva pianista: Danor Quinteros iz Čileja in 14-let-na Kanadčanka Anastasia Rizikov. Nagrada ex aequo je znamenje, da se je letošnje tekmovanje v primerjavi z izvedbami iz minulih let povzpelo na solidno kakovostno raven, kar je pred začetkom vnaprej napovedoval umetniški vodja Si-javuš Gadjiev. Na sinočnjem zaključnem večeru, ki je potekal v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, je
drugo nagrado prejela Guang Chen iz Kitajske, tretjo nagrado ex aequo pa Kaza-hinja Zamira Kumarzhanova in Francoz Charles Offenstein.
Na klavirskem tekmovanju za nagrado mesta Gorica, ki je vzporedno potekalo po štirih starostnih skupinah, je v skupini A (do devetega leta) absolutno prvo mesto osvojila Nastasja Češnjevar Ušumovic (Slovenija), prva nagrada je nato šla Uni Miljus (Srbija), druga nagrada Andrejsu Samovičsu (Litva), Mariji Ca-kic (Srbija) ter Veri Cecino in Alessandru
Dipaoli (Italija), tretja nagrada pa Sever-noameričanoma Robertu Leeu in Evelyn Lee. V skupini B (do dvanajstega leta) je zmagovalka prve absolutne nagrade Aleksa Jankovic (Srbija), sledijo Greta Maria Lobefaro iz Italije (prva nagrada), Elia Cecino iz Italije (druga nagrada), Rai-mondo Mazzon, Matteo Di Bella in Car-lotta Marchesini izItalije (tretja nagrada). V skupini C (do petnajstega leta) sta prvo nagrado odnesla Teodora Kapinkovska iz Makedonije in Max Zuliani iz Italije, za njima so se uvrstili Pavle Krstic in Niko-
la Lekic iz Srbije ter Giovanni Bertolaz-zi iz Italije (druga nagrada), Lorenzo Pa-drin iz Italije (tretja nagrada); diplomi za udeležbo sta prejeli Alessandra Signo-retto in Elisa Bordin. V skupini D (do osemnajstega leta) je prvo absolutno nagrado dobil Maximilian Trebo iz Bocna, sledijo Mislav Ivaci iz Hrvaške (prva nagrada), Luca Chiandotto iz Italije (druga nagrada), Anna Isabella Handler iz Nemčije, Matteo Bevilacqua iz Italije in Ana Stankovic iz Hrvaške (tretja nagrada); z diplomo so pohvalili Annijo Skudra (Li-
tva), Tijano Perinčic (Srbija), Emmo Onisto (Italija) in Anqi Chen (Kitajska).
Tekmovanje za nagrado Giuliano Pecar in klavirsko tekmovanje mesta Gorica prirejata združenje Florestan in Kulturni center Lojze Bratuž v tesnem sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel. Ocenjevalno komisijo so ob Sijavušu Gadjievu sestavljali še Nemec Pavel Gililov (predsednik), Avstrijec Klaus Kaufmann (Avstrija) ter Italijana Massimo Gon in Vincenzo Balzani.
gorica-nova gorica - Pixxelpoint bo tudi letos povezal mesti
Novomedijski kreativci
četrtič na meji
Najdeni portreti
Spominodajalska akcija
Ordinacija spomina iz leta 2009
V sklopu Pixxelpointa bo tudi letos potekala že četrta spominodajalska akcija Kinoateljeja oz. avtorice Anje Medved. Tokratna pod naslovom »Najdeni portreti« poziva vse prebivalce Gorice in Nove Gorice, naj se 6. decembra med 12. in 20. uro oglasijo na že znani lokaciji: nekdanjem mejnem prehodu na Škabrijelovi-Erjavčevi ulici. »Zbirali bomo fotografije tistih, ki se jih radi spominjamo zaradi drobnih junaštev iz vsakdanjega življenja. Čeprav morda nikoli ne bodo zapisani v zgodovino, ostajajo v spominu zaradi svojih dejanj in misli,« pojasnjuje Anja Medved in poudarja, da je uspeh odvisen predvsem od ljudi in da so zelo dobrodošli starejši občani, ki imajo »večjo spominsko kilometrino«.
Fotografijo bodo, tako kot je bila praksa doslej, skenirali že na licu mesta in jih takoj vrnili lastnikom. Z vsakim darovalcem bodo posneli tudi kratek pogovor o spominu na portretirano osebo. (km)
Tema štirinajstega festivala novome-dijske umetnosti Pixxelpoint, ki ga organizira novogoriški Kulturni dom, je de.frag-mentacija. Razpisali so jo kuratorji Jurij Pavlica, Sendi Mango in Tom Kerševan, povezani v kolektiv BridA. Med 29. novembrom in 6. decembrom bo festival na različnih novogoriških in goriških lokacijah ponujal vrsto dogodkov.
»Defragmentacija je pojem, ki izhaja iz tehnologije, natančneje iz računalniškega sistema hranjenja podatkov, kjer gre za preurejanje informacij za doseganje hitrejših časov podajanja le-teh. S preurejanjem zapisa podatkov na računalniškem disku ob upoštevanju naprave in zgodovine zapisov ustvarjamo nova električna stanja, ki pomenijo boljšo napravo in napredek glede na predhodna stanja ... Vse to smo primerjali s percepcijo umetnika kot gledalca glede umetniškega dela. Zato smo izbrali projekte, ki se večinoma ukvarjajo s tem, da iščejo fragmente in sestavljajo v celoto,« pojasnjuje Jurij Pavlica, eden od ku-ratorjev letošnjega Pixxelpointa.
»IKjub zaostrenim finančnim razmeram vztrajamo s Pixxelpointom že štirinajst let. Še vedno pa vztrajamo tudi na povezovanju dveh mest - Gorice in Nove Gorice, ki se v tednu dni združita v center novomedijske umetnosti. Že nekaj let namreč sodelujemo z italijanskim društvom Lucide, letos pa še bolj povezovalno in še bolj razširjeno,« dodaja direktorica Kulturnega doma Pavla Jarc.
Poleg Mestne galerije v Novi Gorici sta letos vključeni še dve novi razstavni prizorišči: rotunda SNG Nova Gorica in Cor-
te dellArte - Spazio Alba Gurtner v Gorici, letošnji kuratorji festivala pa so k sodelovanju povabili tudi Visoko šolo za umetnost Univerze v Novi Gorici, ki domuje v goriški palači Alvarez. »Prizorišča bo tudi letos povezoval mini bus, ki bo vozil med Gorico in Novo Gorico. Res bi si želeli večjega pretoka ljubiteljev novodobne umetnosti z obeh strani meje,« poudarja Pavla Jarc. Na italijanski strani se bodo odvijali različni koncerti, zvočni performansi, zvočne instalacije in eksperimentiranje med vizualnim in zvočnim gradivom, pojasnjuje kuratorica Sendi Mango, ki med dogodki, ki se bodo zvrstili v okviru letošnjega festivala, posebej izpostavlja vodstvo po razstavi v novogoriški mestni galeriji, in sicer 4. decembra ob 18. uri, 2. decembra pa se obeta vodstvo po razstavi »Re-think, Re-edit, Re-use« Visoke šole za umetnost v Ulici Diaz v Gorici.
Letos se prvič združujeta festivala Pixxelpoint in Pixxelmusic. »Letos smo v Gorici poiskali projekt, ki bi bil skupna točka, rdeča nit, ki bi povezovala oba festivala. Z naše strani smo v sklopu raziskovanja projektov, ki bi jih lahko razstavili, spoznali projekt »Voyager «- gre za zelo izpiljen vizualni projekt Špele Petrič, Mihe Turšiča in maje Murnik, ki ima nastavke za »sound art«. Torej se na ta projekt navezuje celoten koncept Pixxelmusica,« dodaja Sendi Mango. Letošnji festival dopolnjujejo tudi z vzgojno-izobraževalnim delom: solkanskem in vrtojbenskem vrtcu bo delavnice z najmlajšimi izvajala umetnica Pamela Barberi iz Toskane.
Projekt je vreden 20.000 evrov. »Kar
Japonski umetnik Kensuke Koike in italijanska umetnica Pamela Barberi k.m.
se financ tiče, novogoriški Kulturni dom dobesedno čara. Pripraviti tako obsežen festival s tako pomembnimi imeni je hud zalogaj. Tudi letos nam je uspelo z veliko dobre volje in vero v ta projekt,« dodaja Jar-čeva. Ob festivalu bo izšel dvojezičen katalog, kjer so predstavljeni vsi razstavljeni projekti - teh je osemnajst - in sodelujoči umetniki in umetniške skupine. V elektronski obliki je na voljo na spletni strani www.pixxelpoint.org. (km)
Lisa Destro na čelu Foruma
Lisa Destro je nova predsednica mladinskega Foruma (Forum Giovani), ki je bil ustanovljen na pobudo goriške pokrajine. Po rodu je iz Padove, živi pa v Gorici; med drugim je podpredsednica združenja Young For Fun, ki deluje na področju promocije avdio vizualnih medijev med mladimi. Njena naloga bo usmerjati in koordinirati delovanje 50 združenj, posejanih po pokrajinskem ozemlju. Pri tem ji bodo pomagali ostali člani predsedstva: Riccardo Skara-bot (Afrobrasil), Elisa Di Ilio (PES), Beatrice Virginia Marini (Sentinelle dellAurora), Flavio Cecere (Examina) in Lucija Rosano (ZSKD).
Jadro za Bernardko Radetič
Društvo Jadro iz Laškega prireja drevi ob 20. uri v cerkvi sv. Nedelje v Selcah koncert v spomin na kulturno delavko Bernardko Radetič ob osmi obletnici smrti. Nastopila bo mlada pianistka Eva Dolinšek, nekaj svojih pesmi bo podala pesnica Liliana V-sentin.
Napovedan je Castagnetti
V palači Attems Petzenstein v Gorici bodo danes med 10. uro in 12.45 z okroglo mizo obeležili desetletnico delovanja političnega krožka Camillo Medeot. Ob 11.40 je napovedan poseg Pierluigi Castagnettija, ki je že bil tajnik italijanske Ljudske stranke.
Še zadnjič pregled tiska
Jutri med 9.30 in 10.30 bo ob vsakem vremenu zadnji letošnji pregled tiska na pobudo združenja Zelenih Renata Fiorellija pred pokrito tržnico na Verdijevem korzu v Gorici. Dnevne novice in aktualno dogajanje bo pred javnostjo tokrat komentiral novinar Tonino Barba, povezoval bo Sandro Scandolara.
goriška - S ciljem boljše promocije krajevnih dobrot in znamenitosti
V čezmejnem prostoru popisujejo in primerjajo tipične lokalne proizvode
Še leto dni je do izteka 36 mesecev trajajočega čezmejnega projekta »Heritaste - Poti okusov in doživetij«, katerega cilj je izboljšati pokrajinsko in deželno konkurenčnost gospodarstva. Vodilni partner 1,3 milijone evrov vrednega projekta je pokrajina Videm, poleg petih partnerjev iz Italije pa sodelujejo še štirje slovenski partnerji: RRA severne Primorske, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Univerza v Novi Gorici in Glasbena agencija Jota.
Slovenski partnerji, ki sodelujejo v projektu, so doslej že dosegli precej ciljev. RRA severne Primorske sodeluje pri ovrednotenju tipičnih lokalnih proizvodov in krožnikov. V tem sklopu je bila izdelana študija izvedljivosti dejavnosti vrednotenja tradicionalnih pri-
delkov in proizvodov na modelu špargljev, ovčjega sira in Vipavskega pršuta. Februarja letos so organizirali udeležba številnih pridelovalcev lokalnih tipičnih izdelkov, kot so sir, mesni izdelki, oljčno olje, vino, med in gostincev na sejmu Expomego v Gorici.
Izdelana je spletna stran projekta He-ritaste - www.heritaste-project.eu -, ki bo vsebovala opise kulturno-zgodovinskih znamenitosti in ponudnike tipičnih izdelkov na slovenski in italijanski strani.
Glasbena agencija Jota iz Goriških Brd sodeluje pri valorizaciji zgodovinskih krajev in turističnih poti. Popisali so umetnostno-zgodovinske točke v Brdih, ki so povezane z grozdjem in vinom oziroma z oljkami in oljem; gre predvsem za freske in poslikave.
Popisali so tudi stare kleti, oljčnike in stavbe v preobrazbi, ki predstavljajo arhitekturne značilnosti zgodovinskega profila. Podobno delo sta opravila tudi italijanska partnerja: občina Spilimbergo in pokrajina Gorica. Rezultati bodo kmalu objavljeni v publikaciji in na spletni strani. Skupaj so pripravili tudi brošuro v štirih jezikih z naslovom »Poti Okusov: Brda, Spilimbergo, Čedad in Pozzuolo del Friuli«.
V okviru projekta Center za raziskave vina Univerze v Novi Gorici že drugo sezono preizkuša različne vinarske tehnologije na sorti rebula, in sicer od klasičnih do tradicionalnih tehnologij, ki jih ponovno obujajo vinarji Goriških Brd in Vipavske doline. V letu 2012 in 2013 so vzorčili zemljo in listje; sle-
dila je kemijska analiza v agroživilskem laboratoriju z namenom ugotovitve založenosti tal in prehranjenosti vinske trte. V času dozore-losti so v izbranih vinogradih vzorčili še grozdje, v katerem so določali osnovne parametre dozorelosti za trgatev. V vinogradu rebule Biotehniške šole v Šempetru pa izvajajo dveletni poskus, v katerem primerjajo količino in kakovost pridelka brez izvedenega redčenja grozdja in z izvedenim redčenjem grozdja.
Skupaj s pokrajino Gorica primerjajo tipične lokalne proizvode in jedi na čez-mejnem območju. Na slovenski strani se preverja sledljivost izbranih izdelkov, kot so Vipavski pršut, sir Tolminc, šparglji, kraški kozji in ovčji sir, domača salama, kraški med in vino rebula. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 23. novembra 2013 1 ~¡
gorica - Pred sedemdesetimi leti tragična noč za judovsko skupnost
Deportacija smrtni udarec
V noči s 23. na 24. november 1943 so nacisti v Auschwitz odpeljali 78 oseb - Spominska prireditev bo 28. novembra
Goriška sinagoga	bumbaca
V goriški zgodovini je 23. november zaznamovan s spominom na tragedijo judovskega naroda. Na današnji dan pred natanko sedemdesetimi leti so bili namreč deportirani vsi pripadniki judovske skupnosti, ki niso pravočasno zapustili mesta. Goriško judovsko skupnost z večstoletno zgodovino - prisotnost Judov v mestu je že izpričana leta 1314 - je druga svetovna vojna zdesetkala do takšne mere, da je danes praktično ni več, sinagogo pa vzdržuje in redno oživlja združenje Amici di Israele v sodelovanju s tržaško judovsko
skupnostjo. Tako bo tudi 28. novembra, ko bodo z začetkom ob 20.30 v goriški sinagogi v Ascolijevi ulici počastili spomin deportiranih s prireditvijo »Akkiaia - Benzion a Gorizia« avtorja Enrica Finka; nastopila bosta Arlo Bigazzi (bas) in Mino Cavallo (kitara). K letošnjim spominskim pobudam se bo pridružil tudi goriški Kulturni dom.
Mnogi pripadniki judovske skupnosti so jeseni leta 1943 že odšli iz Gorice in poiskali zavetišče v varnejših krajih. Nekateri - kakor na primer Marcello Mor-
purgo - so se pod lažno identiteto skrivali v mestu. Spet drugi so vstopili v partizanske vrste; med njimi sta na primer bila Giacomo in Tullio Donati, ki sta v boju za svobodo žrtvovala svoji življenji. Tiste, ki so ostali in se niso skrivali, so nacisti de-portirali v noči s 23. na 24. november 1943. V Auschwitz so odpeljali 78 oseb. Vrnili sta se le dve. Mali park ob sinagogi je danes posvečen Brunu Farberju, najmlajšemu goriškemu deportirancu: bil je »star« le šestnajst dni, ko so ga odpeljali, in ni dočakal svojega četrtega meseca življenja.
Novembrsko polaganje venca
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel.
0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel.
0481-76025.
~M Gledališče
23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: danes, 23. novembra, ob 20.30 »Tre sull'altalena« (Luigi Lunari), nastopa gledališka skupina Laboratorio Minimo Teatro iz mesta Ascoli Piceno; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212).
»ZIMSKE ZGODBE« v sklopu niza »Zimskih popoldnevov« v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: danes, 23. novembra, »Il piccolo principe«, 7. decembra »L'occhio del lupo«, 11. januarja 2014 »Il pe-sciolino d'oro« in 8. februarja 2014 »Zlateh la capra«; blagajna bo odprta pol ure pred vsako predstavo, informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 30. novembra »Voglio la luna«, nastopa gledališka skupina Teatro Pirata (za otroke od 4. leta starosti); 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo 28. novembra, ob 20.45 gledališka predstava »Quando la moglie e in vacan-za« (George Axelrod), nastopata Massimo Ghini in Elena Santarelli; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 26. novembra ob 21. uri gledališka predstava »Beniamino« (Steve J. Spears), nastopa Ennio Fantastichini; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. in 27. novembra ob 20.45 (»contrAZIONI«) »Verdi, narrar can-tando« napisala in nastopata Marco Paolini in Mario Brunello«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664); več na www.teatromonfal-cone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 23. novembra, ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Necjarinkolo »Ustvarimo lutkovno gledališče«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«.
Dvorana 2: 17.00 - 19.45 - 22.00 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.30 - 22.15 »Sole a cati-
nelle«; 20.00 »Venere in pelliccia«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.20 -22.15 »Sole a catinelle«.
Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«.
Dvorana 3: 17.00 - 19.45 - 22.00 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.40 - 20.15 »Il terzo tempo«; 22.10 »L'ultima ruota del carro«.
Dvorana 5: 16.30 »Planes«; 18.15 -20.15 - 22.15 »Stai lontana da me«.
Razstave
ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled slikarske razstave Erike Sosol v lokalu Hic Caffè v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 23. novembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.00, 15.30-21.00, ob nedeljah 7.30-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o 140-letni preteklosti konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine); do 24. novembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost.
V	BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca v Gorici je na ogled razstava članice fotografskega krožka Circolo fotografico Isontino Chiare Gatta z naslovom »Carillon - una soirée a Parigi«; do 25. novembra.
~M Koncerti
V	CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v spomin na Bernardko Radetič danes, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek, Liliana Visintin bo recitirala nekaj poezij.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi danes, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri na 55. revijo goriških pevskih zborov »Cecilijanka«, ki je posvečena pesnici Ljubki Šorli ob 20-le-tnici smrti. V soboto bodo nastopili: MePZ Rupa-Peč, vokalna skupina Lipa - Velikovec (Koroška), MePZ Mač-kolje, Oktet Vrh iz Branika, MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Štandrež, MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ F.B. Sedej - Števerjan. V nedeljo: MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MlPZZ Le note al-
legre - Ronke, MPZ Fantje izpod Grmade - Devin, MePZ Hrast iz Doberdoba, MPZ Štmaver, Barški oktet - Bardo, MPZ Anton Klančič - Miren, DVS Bodeča neža - Vrh sv. Mihaela; vstop prost.
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve bo iz niza »Musica in Corso« v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri nastopil Ghenadie Rotari (accordeon) iz Moldavije; več na www.ilcarsoincor-so.it.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju bo v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri koncert Tria Friedrich.
GLASBENA MATICA GORICA prireja ob 50-letnici šole Glasbene matice v Gorici koncert profesorjev z naslovom »50 glasbenih spominov. Darilo Goriški« v torek, 3. decembra, ob 20. uri v palači Attems Petzenstein na Trgu E. de Amicis 2 v Gorici. Osrednja slovesnost bo v soboto, 14. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici.
H Šolske vesti
IZOBRAŽEVALNI ZAVOD CANKAR-ZOIS-VEGA obvešča starše dijakov, da bo roditeljski sestanek v torek, 26. novembra, od 17. do 19. ure.
LICEJ GREGORČIČ-TRUBAR obvešča starše dijakov, da bo roditeljski sestanek v sredo, 27. novembra, od 17. do 19. ure.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bili v sredo, 20. novembra, na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljeni seznami sprejetih in zavrnjenih kandidatov za udeležbo na t.i. PAS - rezerviranih habiltacijskih tečajih za šole s slovenskim učnim jezikom. Rok za morebitne ugovore, ki morajo biti poslani po elektronski pošti na naslov linguaslovena@istruzione.it, je 5 dni.
S Izleti
SPDG IN KRAŠKI KRTI s sodelovanjem Planinske družine Benečije organizirata spust v brezno Labodnico pri Trebčah v nedeljo, 1. decembra. Zbirališče ob 8.30 pri avtocestnem postajališču v Devinu. Spust v jamo ob 9.30 (5-6 ur trajanja skupaj z vzponom). Obvezna primerna obutev in obleka, plezalni pas, čelada s svetilko. Kdor se ne spusti v jamo se lahko udeleži sprehoda po bližnjih gmajnah; informativni sestanek bo na sedežu SPDG v četrtek, 28. novembra, med 19. in 20. uro; informacije po tel. 340-8247660.
□ Obvestila
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otro-
ci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola).
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. V dopoldanskem času je obisk knjižnice namenjen šolam in vrtcem.
SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro.
TRŽNICA V KANALU poteka vsako soboto med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal).
SKŠD KRAS DOL-POLJANE se z otroki pripravlja na miklavževanje. Srečanje za tiste, ki bi želeli sodelovati bo danes, 23. novembra, ob 15. uri v društvenih prostorih na Palkišču; informacije in najave prisotnosti tudi po tel. 338-3176605 (Katiuša).
PRVA IZVEDBA GORSKEGA TEKA NA KALVARIJO »Calvario Alpin Run 2013« bo v nedeljo, 24. novembra, s startom ob 9.30 pred kočo (»Baita de-gli Alpini«) v Ločniku Tekaški dogodek (17 km dolga krožna trasa) prireja goriška sekcija vsedržavnega združenja alpincev ANA (Associazione na-zionale alpini), pod pokroviteljstvom številnih krajevnih sponzorjev; vpisni obrazec in informacije na spletni strani www.anagorizia.it.
KD DANICA pireja v pričakovanju Božiča dvourni tečaj za pripravo adven-tnih vencev v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu; prijave najkasneje do ponedeljka, 25. novembra, po tel. 339-7484533 (Dolores).
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje Kazimir Humar društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete -34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
0 Prireditve
FOLKLORNA SKUPINA SANTA GO-RIZIA vabi na praznovanje 85-letni-ce danes, 23. novembra, ob 18.30 v dvorani UGG v Gorici.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba« v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in DSMO Kiljan Ferluga bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v občinskem gledališču Giu-
seppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja občina Milje.
CHOCOFEST poteka v Gradišču do 24. novembra: danes, 23. novembra, ob 15. uri bodo na Trgu Unita pripovedovali pravljico »Cioccolino« ob zvokih harf skupine Girotondo d'arpe. V nedeljo, 24. novembra, ob 18. uri bo v gradu v Gradišču koncert folk skupine harf Girotondo d'arpe.
FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici vabi na zaključno prireditev akcije »Primorci beremo 2013« v torek, 26. novembra, ob 18. uri. Gost večera bo slovenski pisatelj, filmski režiser in scenarist Tone Frelih. Pogovor z njim bo vodil Livio Pahor, sledila bo podelitev priznanj »Primorci beremo«.
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bosta v sklopu prireditve »Au-tunno da Sfogliare...e da Ascoltare« v torek, 26. novembra, ob 20.30 koncert študentov Šole združenega sveta v Devinu z naslovom »Vocale & strumentale«.
V	OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PERTINI v Ronkah prirejajo pravljične urice v italijanščini in slovenščini med 17. in 18. uro: za otroke do 3. leta starosti«: 26. novembra ter 3. in 10. decembra. Za otroke od 3. do 7. leta v italijanščini: 27. novembra »Esplo-riamo e giochiamo con i 5 sensi«, 4. decembra »Storie di Natale«, 11. decembra »Lo spuntino di Natale«. Za otroke od 3. do 7. leta v slovenščini: 28. novembra »Male zelene pošasti«, 5. decembra »Miklavž prihaja«.
DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM PER GORIZIA GORICA GURIZA vabi v petek, 29. novembra, ob 18. uri na sedež v Ul. Ascoli 10/A v Gorici na predstavitev knjige »Nascita di una mino-ranza. Istria 1947-1965: storia e memoria degli italiani rimasti nell'area istro-quarnerina«; z avtorico Glorio Nemec se bosta pogovarjala Anna Di Gianantonio in Alessandro Cattunar; več na forumgorizia.blogspot.com.
BOŽIČNI DECOUPAGE: dvodnevni tečaj o krasenju izdelkov s tehniko decoupage na božično temo bo 4. in 12. decembra od 20. do 22.30 na sedežu društva Briški grič v Števerjanu. Obvezna prijava (tel. 334-2825853; bri-skigric@gmail.com).
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Alfonso Ma-rotta iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Ločniku.
DANES V PEVMI: 9.00, Federico (Mirko) Klanjšček (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Adriana Si-bau (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču; 12.30, Andreina Del Stabile (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču v Ronkah.
DANES V TRŽIČU: 14.00, Antonio Ste-pancich (ležal bo od 9. ure dalje) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču v Štarancanu.
DANES V CORONI PRI MARIANU:
11.00, Vilore Donda por. Canciani v cerkvi in na pokopališču.
18
Nedelja, 24. novembra 2013
ALPE-JADRAN, DEŽELA	/
celovec - Namesto Delovne skupnosti Alpe Jadran ustanovili Alianso Alpe Jadran
Novo ime, nova struktura in nova vsebina zveze
V njej deželne stvarnosti iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - Za zdaj brez FJK
CELOVEC - Leta 1978 v Benetkah ustanovljene »Delovne skupnosti Alpe-Jadran« ni več. Na plenarnem zasedanju ob njeni 35-letnici včeraj v Domu glasbe v Celovcu si skupnost namreč ni dala samo novega imena - »Aliansa Alpe Jadran«, temveč tudi novo vsebino. V novi aliansi - vsaj za zdaj - ni Furlanije Julijske krajine, ki pa je po besedah predsedujočega zasedanja, koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, najavila interes, da se morda le še priključi novemu gibanju, o čemer morda priča dejstvo, da se je včerajšnjega zasedanja udeležil tudi predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop.
Listino o ustanovitvi Alianse Alpe Jadran so slovesno podpisali avstrijske zvezne dežele Koroška, Štajerska in Gradiš-čanska, Zveza mest in občin Slovenije, hrvaške županije Istra, Karlovac, Krapina-Zagorje, Koprivnica-Križevci, Medimur-je, Varaždin ter madžarski komitat Vas. Novi zvezi bo do leta 2015 predsedovala Koroška na čelu z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem, generalni sekretariat zveze pa bo še naprej v Celovcu. Vodil ga bo Korošec Thomas Pseiner.
Kaiser je ob ukinitvi delovne skupnosti in o ustanovitvi nove zveze poudaril, da je Delovna skupnost Alpe Jadran v 35 letih obstoja veliko prispevala k oblikovanju popolnoma nove geopolitične podobe Srednje Evrope. Zdaj da je bil čas, da na njeno mesto stopi nova zveza z novim imenom in novo vsebino. Nova zveza želi biti še bolj blizu ljudem, zato bi lahko postale njene članic tudi občinske zveze, zbornice in tudi nevladne organizacije.
Sodelovanje v novi »Aliansi Alpe Jadran« pa naj bi bilo osredotočeno predvsem na področja, kot so gospodarstvo, šport, kultura in mladina. Pri tem naj bi bil poseben poudarek na projektih, ki jih sofinancira Evropska unija. Nova aliansa pa naj bi bila tudi pobudnik za bolj učinkovito delovanje Odbora regij v Bruslju ter tesno sodelovala tudi z »evroregijo Brez meja«, katere članici sta poleg Koroške še Furlanija Julijska krajina in Veneto.
Območje Alpe-Jadran vsekakor ostaja »osrednja točka evropske integracije«, je še dejal predsedujoči deželni glavar Peter Kaiser (SPO) in dodal, da je tran-sregionalno sodelovanje nujno potrebno, mora pa postati bolj prožno in imeti manj birokratskih ovir. (il)
Predstavniki udeležencev včerajšnjega zasedanja s Petrom Kaiserjem in Thomasom Pseinerjem v ospredju, medtem ko je FJK zastopal Franco Iacop (drugi z leve)
lpd/peter just
videm - Obsodba
Šest let zlorabljal deklico, zarota molka ni uspela
VIDEM - Šest let je spolno zlorabljal hčer svojih sorodnikov, na začetku je bila deklica stara le sedem let. Pod prisilo ga je morala zadovoljevati, on jo je božal, poljubljal in tipal. Storilca, danes 61-letnega nekdanjega vojaka iz Vidma, so policisti tamkajšnjega mobilnega oddelka včeraj odvedli v zapor. Pravnomočno je bil obsojen na šest let zaporne kazni, nazadnje je njegov priziv zavrnilo kasa-cijsko sodišče.
Moški je v preteklosti večkrat ponudil pomoč dekličinim staršem, oče in mati sta prijaznemu sorodniku z veseljem zaupala hčerko v varstvo. Zlorabe sta odkrila šele po šestih letih, in sicer leta 2007, ko je že trinajstletna hčerka zbrala dovolj poguma in moči, da je materi zaupala svojo grozljivo skrivnost. Storilec ji je v letih večkrat ukazal, naj o tem ne govori z nikomer. Ko pa je resnica prišla na dan, so drugi sorodniki zaman skušali prepričati prizadeta starša, naj ne prijavita človeka, ki je njuni deklici ukradel otroštvo. Nista se pustila prepričati, pravosodno kolesje pa je naredilo svoje.
ljubljana - Društvo novinarjev Slovenije podelilo letošnja stanovska priznanja
Nagrada za življenjsko delo dolgoletnemu rimskemu dopisniku Dela Tonetu Hočevarju
LJUBLJANA - Nekdanji voditelj TV dnevnika in dolgoletni Delov dopisnik iz Rima Tone Hočevar je letošnji dobitnik nagrade za življenjsko delo Društva novinarjev Slovenije (DNS). Nagrado so mu izročili sinoči v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Hočevar je svojo kariero začel kot vajenec v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Ljubljana. Nato je bil dopisnik Tanjuga iz Srednje Amerike, poročevalec za beograjski NIN ter zagrebško Areno in Vjesnik, pisec za mehiški El Dia in kostariški radio. Konec osemdesetih se je vrnil na ljubljansko televizijo, kjer je med drugim vodil televizijski dnevnik. Nato ga je pot vodila na Republiko in potem na Delo, kjer je bil zunanjepolitični urednik in kar šestnajst let dopisnik iz Rima. Je izvrsten poznavalec Vatikana in izjemno verodostojen analitik dogajanj za visokimi obzidji rimske kurije. Odlikujeta ga pronicljiva analiza zapletenih mednarodnih dogajanj in izboren, samosvoj, prepoznavno bogato izbrušen jezik, so zapisali člani porote.
Nagrada je Hočevarja presenetila, nanjo gleda kot na veliko priznanje svojih kolegov, je dejal v pogovoru za STA. Težko se odloči, kateri medij, glede na to, da je delal na vseh, je najbolj »njegov«. Če bi moral odločati, morda televizija in časopis. Svojim mlajšim kolegom pa sporoča, da je edina prava pot v novinarstvu pošteno delo. Ne nenehno
iskati novih afer, ampak pisati o resnici, je še razmišljal.
Novinarka televizije Koper Eugenija Carl je nagrado za izjemne novinarske dosežke dobila zaradi razkritja črne gradnje Vitoslava Turka in razkritja preprodajalcev zelenjave. Novinarji Večerove Mariborske kronike so pri svojem delu dregnili v mogočno Kanglerjevo hobotnico in kljub javnim grožnjam pri poročanju o zlorabah oblasti niso popustili niti za milimeter. Tudi njim gre zato nagrada za izjemne novinarske dosežke, ki je za serijo intervjujev namenjena tudi novinarju Dela Branku Sobanu.
Nagrada za izjemni dosežek na področju novinarske fotografije gre letos v roke fotoreporterju Dnevnika Jaki Ga-sarju. Prislužil si jo je z ujetim trenutkom med poplavami, ko starejši moški rešuje mačka. Fotografska porota nagrade čuvaj/watchdog je namenila tudi posebno pohvalo Mateju Povšetu za fotografijo policista s protestov in Vorancu Voglu, prav tako za delo z vseslovenskih ljudskih vstaj. Za odlično fotoreportersko delo v izrednih razmerah posebej izpostavlja Tadeja Regenta za delo v poplavah.
Debitanti leta so tokrat trije, novinar notranjepolitične redakcije Dela Anže Božič, Večerov kulturni in športni novinar Jaša Lorenčič ter novinar poslovne redakcije Dnevnika Tomaž Modic.
Tone Hočevar
kroma
evropska komisija - Registracija je bila včeraj objavljena v uradnem listu
V EU zaščiten slovenski med
Slovenija je dežela z bogato tradicijo čebelarstva in pridobivanja visoko kakovostnega medu
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v uradnem listu EU objavila registracijo slovenskega medu, ki je tako postal že 19. slovenski proizvod, zaščiten na ravni EU. Pod imenom slovenski med se lahko prodaja akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smrekov, cvetlični ali nektarni med ter gozdni med ali manin med, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Slovenski med se pridobiva na območju Slovenije, zanj pa so značilne visoko kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 odstotka vode in manj kot 15 miligramov hidroksi-metilfurfurala na kilogram.
Slovenija je dežela z bogato tradicijo čebelarstva in pridobivanja visoko kakovostnega medu. Uspešno čebelarjenje v Sloveniji je že od nekdaj temeljilo na dobrem poznavanju čebel in domiselni tehniki čebelarjenja. Podnebnim in pašnim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja še posebej prilagodila kranjska čebela. Slovenija je izvorno območje kranj-
ske čebele, zato je ena od posebnosti slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo. V Sloveniji pridelan med je že od nekdaj visoko cenjen med potrošniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno živilo znanega porekla. Prav zaradi želje, da bi potrošniku ponudili visoko kakovostni med, so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu.
Pri Evropski komisiji je registriranih še 18 slovenskih proizvodov. To so ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nano-ški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med, mohant (vsi z zaščiteno označbo porekla); prleška tünka, zgor-njesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta (vsi z zaščiteno geografsko označbo); belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo).
slovenija - Nova stranka
Ustanovni kongres
Solidarnosti bo
14. decembra v Ljubljani
AJDOVŠČINA - Protestniška gibanja Odbor za pravično in solidarno družbo, Gibanje vseslovenska ljudska vstaja in Mreža za neposredno demokracijo so na včerajšnji okrogli mizi v Ajdovščini napovedala ustanovitev nove politične stranke. Ustanovni kongres stranke Solidarnost - za pravično družbo bo 14. decembra v Ljubljani. Za ime nove politične stranke, Solidarnost, so se odločili zato, ker je po mnenju predstavnikov protestniških gibanj Damjana Mandeljca, Uroša Lubeja in Lenarta Zajca to neka temeljna vrednota, na kateri tudi temelji program nove stranke.
»Zavedamo se tega, da je potreben nek konkurenčni boj za to, da družba napreduje, da pride do nekih novih rešitev,« je za STA povedal Mandeljc. Zajc pa je dodal, da so vsa tri gibanja že uskladila tudi program stranke. Poudarek dajejo temu, da bi ohranili slovensko gospodarstvo v slovenski lasti, da ne bi v prihodnosti več prelagali bremen na ramena najbolj revnih, pač pa se bodo zavzemali za drugačne rešitve, ki bodo boljše reševale socialne probleme naše družbe. Lubej je povedal še, da so že zbrali potrebnih 200 podpisov za ustanovitev politične stranke. Želijo pa si, da bi se jim v prihodnje priključevali še več ljudi.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 23. novembra 2013
19
SLOVENIJA TA TEDEN
Kultura samopostrežbe
Darja Kocbek
Afera prodajanja vozniških dovoljenj in neprostovoljni odstop ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je eden najpomembnejših resorjev v vladi, sta vse bolj zaskrbljenim državljanom v tem tednu spet dokazala, da v Sloveniji ni področja, za katerega bi lahko trdili, da ni korupcije in da je za denar ne glede na ceno mogoče dobiti tako rekoč vse. Kupljena vozniška dovoljenja so namreč bila v nekaterih primerih dražja od dejansko opravljenega izpita.
Da kriminalisti preiskujejo sume zlorab pri izvajanju programov avtošol in dodatnih programov varne vožnje, so na agenciji za varnost prometa vedeli že v letu 2011, na ministrstvu, pristojnem za promet, pa od začetka 2012. Avtošolam tam niso takoj preprečili, da ne bi več mogle prodajati vozniških dovoljenj, zato, da policiji ne bi preprečili zbiranja dokazov, je pojasnil generalni direktor direktorata za promet na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Žlender. Da so s tem omogočili sesti za volan voznikom, ki nimajo ustreznega znanja, ali dovoljenja ne bi smeli imeti, ker so s svojo vožnjo že hudo ogrožali druge udeležence v prometu oziroma povzročili hude prometne nesreče, jih očitno ni zanimalo.
Direktor agencije za varnost prometa Igor Velov je napovedal, da bodo sprožili ustrezne postopke, ko bodo pregledali poročila policije. Če se bo potrdilo, da so kršitve bile, bo sledil odvzem pooblastil. Kot je v Sloveniji običajno, ko izbruhnejo afere, je napovedal tudi spremembe zakonodaje. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omrzel pa je uvedel nadzor nad delom direktorata za promet, pa tudi nad delom agencije za varnost prometa in napovedal
njeno reorganizacijo. Samo vedeže-valka pa po njegovih besedah lahko pove, kdaj bodo znani rezultati tega nadzora.
Takoj zatem, ko je Žlender krivdo za neukrepanje zvalil na policijo, so z generalne policijske uprave sporočili, da je bil na agenciji za varnost prometa januarja 2012 sestanek in da so takrat udeležence seznanili, naj na območju Izpitnega centra Ljubljana ne izvajajo nadzornih aktivnosti do zaključka kriminalistične preiskave, ki je bila izvedena junija 2012. »To pa seveda ne pomeni, da agencija oziroma ministrstvo svojih nalog ne bi mogla izvajati na drugih območjih oziroma po končani kriminalistični preiskavi tudi na območju Izpitnega centra Ljubljana«.
Na policiji nadalje trdijo, da agenciji in ministrstvu niso svetovali, »da ne smejo opravljati ukrepov iz njihovih pristojnosti zaradi trajajočih predkazenskih postopkov«. Po podatkih policije za najmanj 150 oseb obstaja sum, da so kupile vozniško dovoljenje, od tega jih je tožilstvo že pretehtalo 37. Do konca oktobra so policisti ovadili 26 ljudi, osumljenih 483 kaznivih dejanj, med katerimi sta tudi prodaja vozniških dovoljenj in brisanje kazenskih točk. Zlorabe so ugotovili pri 36 od 180 avtošol, koliko jih je zdaj v Sloveniji. A preiskava še ni končana, saj si je menda vsaj 3200 voznikov proti plačilu izbrisalo kazenske točke.
Cena kupljenih vozniških dovoljenj se je gibala med 1200 in 1700 evrov. Zlorabe so policisti odkrili tudi pri dodatnih programih varne vožnje. Tam so odkrili najmanj 1200 primerov prodaje potrdil osebam, ki te vožnje niso opravile. Cena tega je bila med 100 in 120 evrov, za voznike povratnike pa 250 evrov.
Policisti so med preiskovanjem
afere s prodajo vozniških dovoljenj zaznali sume nepravilnosti tudi pri zdravnikih, ki opravljajo zdravniške preglede za voznike. Ministrstvo za zdravje je od zdravniške zbornice že zahtevalo nadzor, kjer pravijo, da bodo »opravili tematsko razpravo, ki bo vključevala tudi pregled vseh strokovnih nadzorov s tega področja za preteklo petletno obdobje«.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik pa ni videl nič spornega v tem, da se je podjetje Emo Orodjarna, katerega solastnik je, letos, v času njegovega ministrovanja, že drugič odločilo prijaviti na razpis ministrstva, ki ga je vodil, za dodelitev javnih sredstev. Medijem je celo zatrjeval, da se na tokratni razpis ne namerava prijaviti, direktor podjetja pa je zatem zatrdil, da se bo prijavilo. Prvič je družba Emo Orodjarna dobila 348.500 evrov za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov. Stepišnik, ki je prepričan, da so bili pozivi prek medijev, da je zrel za odstop, naročeni, pojasnjuje, da družba Emo orodjarna subvencij, ki jih je prejela, ni porabila nenamensko, tudi »ni nikoli ravnala nezakonito, nemoralno ali nehigienično«.
Stepišnik, ki so mu nekateri že ob imenovanju za ministra očitali korupcijo, je odstopil v sredo zvečer po pogovoru s predsednico levosredin-ske vlade Alenko Bratušek. Sicer pa je bil neuradno že dalj časa kandidat za zamenjavo, a premierka je že spomladi, ko je sestavljala vlado, imela precejšnje težave najti kandidata za gospodarski resor. Zdaj ji bo iskanje novega gospodarskega ministra dodatno oteževal še razkol v Pozitivni Sloveniji, največji koalicijski stranki, na njeno frakcijo in frakcijo nekdanjega predsednika in ljubljanskega župana Zorana Jankovica.
zdravje - Društvo za zdravje srca in ožilja - Podružnica Kras
Pohod od Proseka do Križa
Ob svetovnem dnevu srca - Ribiški muzej in Križ jim je razkazal Franko Košuta
Društvo za zdravje srca in ožilja - Podružnica Kras je tudi s pohodom s Proseka v Križ, kjer so si pod vodstvom inženirja in predsednika KD Ribiški muzej tržaškega Primorja Franka Košute ogledali ribiški muzej in značilnosti Križa, obeležilo svetovni dan srca, ki letos poteka pod motom »Po poti, ki vodi do zdravega srca«. Pohoda, ki ga je vodil Ludvik Husu, se je udeležilo več kot 80 pohodnikov.
V Križu jim je topel sprejem pripravil Franko Košuta, ki je poudaril pomen Križa kot obmorskega kraja s poglavitno vlogo slovenskih ribičev prav na tem delu 30-kilometrske slovenske obale od Žavelj do izliva Timave. Križ je bil glavno središče ri-
V Ribiškem muzeju je gostom s Krasa spregovoril Franko Košuta in jih seznanil z bogato ribiško zgodovino Križa
o.k.
bištva, saj je še pred dobrimi sto leti imel blizu 200 poklicnih ribičev, ki so razpolagali z 62 plovili. »Namen našega društva je ohraniti bogato obmorsko kulturno dediščino, ki je lastna Slovencem od Trsta do izliva Timave. Širšo javnost, predvsem mlade, želimo seznaniti s svojo zgodovino, ki je ne najdemo v učbenikih. Pohvalimo se lahko s preprostim plovilom, kot je čupa, ki so jo naši ribiči uporabljali že konec prvega tisočletja. Gre za drevak, izdolben iz enega debla, največkrat je bila to smreka ali bor. Čupa je zelo hitro plovilo, dolgo navadno 7 metrov. Prvi pisni dokument o njem v Tržaškem zalivu je iz leta 1621,« je med drugim poudaril Košuta. (O.K.)
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Nočem v vrtec!
Navadno se po začetnem uvajanju otrok dobro privadi na vrtec in vse teče po ustaljenem redu. Včasih pa naenkrat vrtec postane problem: otrok ga odločno odklanja. Iz pisma neke mame, sem izvedela, da njen petletni fantek, naenkrat odklanja vrtec, čeprav je nanj navajen in hodi vanj že tri leta. Živahni fantek ima v vrtcu prijatelje, vsakič po poletnem premoru pa noče več v vrtec. To se izraža kot kriza. Zadnja se je pripetila, ker so zmanjkale njegove običajne vzgojiteljice: vsako jutro je jokal in ni hotel v vrtec. Tudi dejstvo, da je sedaj z njim v vrtcu njegov bratec, ni pomagalo: bolel ga je trebuh, mami je rekel, da v vrtcu bruha, vzgojiteljica pa o tem ni vedela nič. Spomnil se je, da ga neki fantek tepe, vendar noče, da bi se s tem fantkom pogovorili. Z nobeno obljubo mu starša ne moreta preprečiti, da ne bi jokal. V vrtcu joka do zajtrka, za tem se umiri. Doma mu gre na jok in ga prizadene vsaka stvar. Noče, da bi ga v vrtec prišla iskat stara mama in oče, (čeprav ju ima sicer zelo rad), in na vsak način hoče mamo. Taka kriza traja že več tednov.
Zgornji primer je zapleten, včasih pa se zgodi, da otrok začne odklanjati vrtec že nekaj tednov po začetku.
Staršem, ki se sprašujejo, zakaj je v začetku otrok rad hodil v vrtec, potem pa nenadoma doživi krizo, izvedenci odgovarjajo, da so prvi dnevi v vrtcu za malčka zelo razburljivi, tako da nima časa razmišljati, kaj se vse dogaja naenkrat in kaj mu ni všeč. Po nekaj tednih pa, ko se je ta začetna vznemirjenost polegla, včasih otrok še ni našel svojega pravega mesta med vrstniki. Njegova vznemirjenost narašča in kmalu se izraža kot negotovost in protest.
Včasih sprožijo krizo previsoka pričakovanja: otrok je zaradi tega razočaran nad vrtcem ali nad samim seboj. Do tega lahko pride, če starši malčku opisujejo vrtec v pisanih barvah in poudarjajo, da bo sedaj tudi on počel veliko stvari, kakor da bo tam sam. Potem pa ugotovi, da se počuti v novem okolju negotovega in majhnega. Mama v vrtcu ni več v vsakem trenutku na razpolago, morebiti pa opazi tudi to, da njegov mali bratec ali sestrica lahko ostaneta doma, medtem ko mora sam v vrtec.
Staršem ni lahko ugotoviti, kaj žuli njihovega malčka. Če ga vprašajo, kako je bilo v vrtcu, navadno trmasto molči. Besede je treba kar vleči iz njega. To je po eni strani razumljivo, saj v vrtcu navadno otroci govorijo ves čas. Za to, da molči, pa so po mnenju izvedencev še drugi razlogi: vsega, kar je doživel, še ni mogel predelati, da bi o tem govoril ali pa je doživel stvari, ki so triletniku mučne. Navadno ne gre za nič posebnega; lahko je ponevedoma prevrnil kozarec, govoril, ko bi ne smel, in podobno. Zato nima smisla vrtati še naprej vanj. Mogoče bi staršem pomagalo odkriti, za kaj gre, če se pogovorijo z vzgojiteljico ali mimogrede, če sami malčku razložijo, kaj so delali čez dan in se mu potem »odpre« pripoved o svojem dnevu. Triletnik lahko doživljaje, ki se odraslim zdijo banalni, sprejema z veliko muko: ko ga npr. izključijo vrstniki iz svoje igre, češ da je odveč, ali ko naj bi šel na stranišče, pa mu »tujka« briše ritko.
Včasih pa so lahko razlogi za krizo globlji, ko so npr. že sami starši negotovi ali ko otroka ne podpirajo dovolj v novi situaciji in ga ne spodbujajo. Malček, ki na novo vstopa v vrtec, potrebuje predvsem razumevanje, še zlasti ko gre za edinca, ki se nenadoma znajde v večji skupini vrstnikov. Nekateri otroci dobijo občutek, da jih nihče več ne upošteva. Če pa otrok ve, da zanj skrbita mama in očka, ki jima ni vseeno zanj, se počuti bolje.
Ko se starši odločijo, da bo otrok zahajal v vrtec, mora biti ta odločitev
jasna: nobenega cincanja in negotovosti. Otroci občutijo materino negotovost ali njeno (neupravičeno) slabo vest, da ga je dala drugim v roke in se s tem v skladu obnašajo, sami vrtec še krepkeje odklanjajo.
Prepričani starši, ki so se za vrtec odločili in ne omahujejo, pa se izognejo večjim kasnejšim težavam.
Jutranjim solzam, ko so, se lahko starši izognejo tako, da se ob prihodu čim manj časa zadržujejo v skupnih prostorih v vrtcu. Otroku naj ne pokažejo svoje žalosti, čeprav jim njegov jok seže do srca. Vzgojiteljica naj čim mirneje, ne da bi otroka vlekla k sebi, prevzame malčka, ko se ta oklepa mamine noge. Starši naj se ne odkradejo na skrivaj stran in naj ne zapuščajo vrtca, preden so pogladili morebitni prepir z otrokom. Če tudi na tak način ne izboljšajo ločitve, naj poskusijo poslati otroka v vrtce s kom drugim, z očetom, babico ... Velikokrat se v družbi drugih ne porajajo problemi. V dogovoru z vzgojiteljico naj mu bo dovoljeno v vrtec prinesti najljubšo plišasto živalco. Če pa se skupini še ni privadil, naj pride v vrtec čim bolj zgodaj zjutraj, tako da bo najprej med maloštevilnimi prvimi.
Ko bi prišlo že doma do brezupne situacije, ko malček neusmiljeno joka na tleh in si noče obleči plašča, izvedenci svetujejo, da se v dogovoru z vzgojiteljico odločite za »dopust«. O tem dopustu lahko odkrito govorite z vzgojiteljico pred otrokom, otrok lahko sam izbira dan dopusta, ki pa bo tisti, najbolj primeren za vas, glede na vaše obveznosti. Tako bo otrok razumel, da mu ni treba staršev izsiljevati za to, da dobi v vrtcu »dopust«. Starši pa naj ne pozabijo, da je ta vrsta dopusta le izjema, ki se ne sme ponavljati vsakih nekaj dni. Če bi namreč bilo tako, bi dobil otrok kmalu vtis, da vrtec ni nič kaj posebno resnega, saj lahko tja hodiš ali pa ne. Redno obiskovanje vrtca pa je potrebno tudi zato, da se otrok nauči živeti v skupini in da ne bo vse svoje življenje neke vrste outsider.
Navadno so začetni problemi stvar prvih šestih ali osmih tednov. Potem se otrok privadi in pri ločitvi od staršev ni več joka in cepetanja. Hkrati se vključuje v skupino vrstnikov, v vzgojiteljici poišče tolažbo in se nauči vprašati, ko nekaj potrebuje ter počakati, da pride na vrsto.
Če pa bi se težave ob ločitvi podaljšale v času tudi po dveh mesecih privajanja, potem je morebiti dobro, če starši še enkrat razmislijo, ali je njihov otrok že goden za vrtec ali pa je bolje počakati še eno leto.
Tudi če namreč zakon določa, koliko stari otroci imajo pravico do vrtca, s tem še ni rečeno, da je vsak malček ob svojem tretjem (ali še manj) letu pripravljen. Triletniki so si v razvoju zelo različni, tudi temperament je od otroka do otroka drugačen. Če je otrok zelo plah in sramežljiv, potem je bolje poskusiti z vrtcem pol leta ali celo leto kasneje. Takrat bo bolj jasno, ali so se mu zadostno razvile socialne kompetence in ali je bolj sposoben upravljati s svojim strahom in svojo jezo. Mogoče pa je le trenutno ljubosumen na mlajšega bratca ali sestrico, ki ostajata doma. Včasih se zgodi, da otrok enostavno ni za skupino, kateri je bil dodeljen, ali da se ne razume z vzgojiteljico. Starši naj bodo na vse te razloge pozorni in če je potrebno, naj poskrbijo za nujne spremembe, tudi takrat, ko je otrok že veselo hodil v vrtec, pa se mu je ta naenkrat zameril. (jec)
1 4 Sobota, 23. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik

Prvak je Norvežan Carlsen
CHENNAI - Norvežan Magnus Carlsen je v deseti partiji za naslov šahovskega svetovnega prvaka z belimi figurami re-miziral z branilcem naslova Indijcem Viswanathanom Anandom in s tremi zmagami brez poraza slavil s 6,5:3,5 ter v indijskem Chennaiju postal dvajseti svetovni prvak v zgo-dovini.Dvaindvajsetletni Norvežan je od julija 2011 na čelu lestvice Mednarodne šahovske zveze (Fide). Do naslova je prišel dve partiji pred predvidenim koncem dvoboja.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Najboljša je Serena Williams
LONDON - Američanka Serena Williams je bila petič po letih 2002, 2008, 2009 in 2012 razglašena za najboljšo teniško igralko leta, je sporočilo Združenje teniških igralk (WTA). Več nazivov tenisačice sezone imata le še Nemka Steffi Graf (osem) in Čehinja Martina Navratilova (sedem), ki je igrala tudi za ZDA. Williamsova, ki je tudi prva na svetovni lestvici WTA, ima za seboj izjemno sezono,: osvojila je 11 turnirskih naslovov, največ po Švicarki Martini Hingis (12) leta 1997.
kam konec tedna?
Za 2. mesto
Zadnja dirka formule 1 odločilna le še za vrstni red konstruktorjev
NA KAVČU - »VN BRAZILIJE V FORMULI 1«: V brazilskem Sao Paulu se bo jutri (pričetek dirke ob 17. uri) zaključila letošnja sezona Formule 1, ki je bila v znamenju dvojice Vettel-Red Bull. Tako med vozniki kot med konstruktorji so vse najbolj pomembne odločitve že padle, zato bo na zadnji dirki odločeno le, kdo bo osvojil drugo mesto med konstruktorji. Trenutno zaseda to mesto Mercedes s 348 točkami, vendar mu je Ferrari s 333 točkami za petami (obe moštvi imata manj točk kot sam Vettel!). Dober nastop Alonsa Ferrarijevemu moštvu najbrž ne bo zadostoval za drugo mesto. Nekaj več bo moral pokazati tudi Massa, drugače se bo hiša iz Maranella morala zadovoljiti z najnižjo stopničko na zmagovalnem odru.
Drugo vprašanje je, ali bo Vettel postavil nov mejnik v zgodovini formule 1. Trenutno ima nemški dirkač 372 točk; z zmago bi bil le tri točke od rekordne meje 400 točk in bi potrdl svoj prejšnji rekord (392 točk leta 2011). Podatki jasno kažejo na popolno premoč nemškega dirkača, ki si je že pred časom zagotovil četrti naslov svetovnega prvaka in se tako
izenačil s Francozom Alainom Prostom. Manuel Fangio s petimi naslovi in Michael Schumacher s sedmimi nista več tako oddaljena. V Braziliji želi nemški pilot podaljšati z osem na devet neverjetno serijo zaporednih zmag.
Altemative: Konec tedna ponuja kar pester nogometni program. Na evropskem prizorišču je danes ob 18.30 na sporedu najbolj pomembna tekma nemškega prvenstva. V Dortmundu bo poskušala domača Borussia zaustaviti Bayern iz Münchna. Bavarci imajo po dvanajstih krogih štiri točke naskoka nad Borussio. V Španiji in Angliji bo pozornost usmerjena na dva mestna derbija. Danes ob 13.45 bo Everton gostil Liverpool, medtem ko bo jutri ob 21. uri se-vilski derbi med Sevillo in Betisom. Kdor je že obiskal glavno mesto Andaluzije, dobro ve, da gre za zelo občuten dvoboj.
Na Japonskem (Kjoto in Tokio) se bo jutri zaključil moški odbojkarski Grand Champions Cup, na katerem nastopa šest ekip, med temi tudi Italija. Prav zadnji dan je na sporedu vedno zanimiva (žal nočna) tekma med »azzurri« in Brazilijo.
NA IZLET - »UDINESE - FIO-RENTINA«: Na Friuliju (od 15.00) bodo lahko nogometni sladokusci najbrž znova uživali ob lepem nogometu. Čeprav Udinese igra v tej sezoni neprepričljivo, je gostujoča Fiorentina ekipa, ki veliko daje na kakovost igre. Tu ne gre le za dvoboj odličnih trenerjev (o Montelli se govori kot o možnem novem selektorju italijanske reprezentance po SP-ju 2014), a tudi za neke vrste predajo štafete med nekdanjim najboljšim strelcem A-lige Di Natalejem in možnim letošnjim top scorerjem Giuseppejem Rossijem.
Alternativa: Poraz proti Avstraliji, zmaga proti otokom Fidži. To je obračun dosedanjih dveh prijateljskih tekem italijanske reprezentance v ragbiju, ki bo danes (ob 15. uri) z zelo zahtevnim nastopom proti Argentini zaključila sklop
treh novembrskih pripravljalnih tekem. Rim je sicer oddaljen, a za ljubitelje tega športa je tekma med Italijo in Argentino vsekakor doživetje. Selektor Brunel se je odločil za dokaj pomlajeno petnajsterico, ki bo poskušala streti odpor ene izmed najkakovostnejših reprezentanc na svetu.
PEŠ NA TEKMO - »PALLA-MANO TRIESTE - MEZZOCORO-NA«: Prejšnji konec tedna so Tržačani nepričakovano klonili v Brixnu. Na drugem mestu jih je tako dohitel Cassano Magnago (sicer s tekmo več). Varovanci trenerja Oveglie pa imajo danes (ob 18.30) v zadnjem korgu prvega dela takoj priložnost, da se znova zasidrajo na samotno drugo mesto. V Trst prihaja Mezzocorona, medtem ko bo Cassano Magnago miroval. (I.F.)
košarka
Dragic in 60 % porast mladih v klubih
PORTOROŽ - Tina Maze, Goran Dragic in NK Maribor so najprepoznav-nejše športne znamke Slovenije v letu 2013. Tako je pokazala raziskava, ki so jo predstavili na konferenci Sporto v Portorožu in najboljše tudi nagradili. Maze-jeva in NK Maribor sta potrdila razpoznavnost lanske sezone, medtem ko je Dragic letos prekosil Kopitarja.
Pravi uspeh so na športno-marke-tinški konferenci poželi organizatorji EuroBasketa 2013, ki so prejeli več nagrad. Za Val 202 je Matej Avanzo direktor reprezentanc in maketinga na košarkarski zvezi ob robu konference še pojasnil, kako se je povečal dotok mladih v košarkarske klube. Avanzo je novinarju Igorju Tomincu povedal, da je bil porast v letu 2012 40-odstoten, letos pa celo do 60-odstoten. Število narašča v vseh regijah, ne samo v večjih mestih. Predstavnik za stike z javnostmi pri košarkarski zvezi An-že Balažič pa je napovedal, da bo tudi maskota Lipko navzoča še nekaj časa, torej da ne bo trajala le do konca leta 2013, kot so sprva načrtovali.
Športni vikend pri nas
Rokometaši Pallamano Trieste bodo danes ob 18.30 gostili v Trstu ekipo Metallsider Mezzocorona (3 zmage, 4 porazi). Košarkarji in košarkarice bodo igrali jutri: AcegasAps v ligi gold bo gostoval v Turinu pri Manitalu (ob 18.00), v ženski A2-ligi bo v Vidmu deželni der-bi med Delserjem in Interclubom, Sgt pa bo gostoval pri Valmadreri (obe tekmi ob 18.00). Nogometaši Triestine (D-liga) bodo igrali jutri ob 14.30 v gosteh proti Vittoriu Falmec S.M. Colle.
več fotografij na WWW.primotski.eu
šolski šport - Evropski projekt ŠKL prvič na Opčinah	več fotografijna
Med dvema ognjema igralo 450 otrok
»Trebenske mačke si brusijo tačke«, »Katinarski levi so močni kot levi«, Bartol hip hip hura, zmaga bo že prišla«: s temi in podobnimi navijaškimi gesli so včeraj učenci in dijaki tržaških in goriških osnovnih ter nižjih srednjih šol nagovarjali sošolce, ki so merili moči v priljubljeni igri med dvema ognjema. Tokrat ni šlo za tradicionalno medšolsko tekmovanje: v openski Polisportivi je steklo prvo od desetih srečanj tekmovanja mednarodnih razsežnosti ŠKL Med dvema ognjema. Gre za evropski projekt Zveze ŠKL iz Slovenije, ki bo v tem šolskem letu potekal v petih evropskih državah: v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Madžarski in Nemčiji. V vsaki državi bosta dva turnirja, zmagovalci pa se bodo za končno razvrstitev srečali v Ljubljani na velikem finalu maja 2014. ŠKL Fireball Europe, kot so uradno preimenovali projekt, je namenjen otrokom v starostnem obdobju od 7 do 12 let. Projekt bo letos stekel prvič, izkušnje pa je Zveza ŠKL nabirala že sedem let po Sloveniji, kjer je ponujala podobno različico, a le za slovenske šole.
Prvi kvalifikacijski turnir so izvedli včeraj na Opčinah v sodelovanju z ZSŠDI (izvajalec projekta v Italiji). Tam se je zbralo 23 ekip po dvajset učencev, skratka približno 450 učencev in dijakov slovenskih šol s Tržaškega, Goriškega (samo Nižja srednja šola Doberdob) in iz Sežane (Osnovna šola Srečka Kosovela). V kategoriji učencev 3. in 4. razreda je nastopilo deset ekip, med starejšimi učenci 5. in 6. razreda (1. razred nižje srednje šole) pa se je pomerilo 13 ekip. Na treh igriščih so od 9. ure dalje potekali napeti petnajstminutni dvoboji, ki so si sledili kot po tekočem traku. Za to sta poskrbela napovedovalka in Marko Meden, odgovoren za projekt. V štirih urah so odigrali več kot trideset tekem, na vsaki sta pravico delila po dva sodnika.
Kvalifikacijam - vsaka ekipa je odigrala dve tekmi - so sledila finalna srečanja. V kategoriji 3. in 4. razredov so v finalu zmagali učenci devinske šole Jurčič, drugo mesto so si zaslužili učenci Pinka To-mažiča iz Trebč, tretji pa so bili učenci osnovne šole Kosovel iz Sežane. V kategoriji 5. in 6. razreda (nekatere tržaške šole so sestavile tudi mešane ekipe, tako da so skupaj nastopili osnovnošolci in srednješolci) pa so prvo mesto osvojili učenci osnovne šole iz Sežane, drugi so bili Nabrežinci Nižje šole Igo Gruden, tretje mesto pa je osvojila ekipa Nižje srednje šole Kosovel iz Opčin. V finale, ki bo 10. maja v Ljubljani, sta se uvrstili oba lokalna zmagovalca (glede na to, da je tekmovanje steklo v Italiji), torej Osnovna šola Jurčič in Nižja srednja šo-
la Gruden. Tekmovalnost in borbenost na igrišču pa sta bila le kamenčka v raznolikem mozaiku izkušenj, ki so jih doživeli mladi. Temu gre namreč dodati še spoštovanje nasprotnika, ki je svoj epilog doživelo s končnim pozdravom, športno navijanje, veselje, in tudi žalost.
Dinamičnost prireditve, v kateri so otroci uživali, saj je igra med dvema ognjema res zelo priljubljena, so popestrile še delavnice. Člani Študijskega centra Melanie Klein so otroke osrečevali z barvanjem obraza, člani Športno kulturnega društva Capoeira Tradi^ao Baiana pa so jih popeljali v svet Capoeire, gibalne veščine iz Brazilije, ki vključuje petje, ples in plesno borilno veščino. Pred zaključkom so vse udeležence nagradili z diplomo in kolajno, vsi so sodelovali tudi na sre-čelovu.
Vse tudi po TV - O prvem letošnjem srečanju projekta ŠKL Med dvema ognjema bo poročala tudi oddaja, ki jo Zveza ŠKL pripravlja že 19 let. Na Kanalu A si bo vsak lahko ogledal prispevek o dogajanju na Opčinah. Oddaja bo na sporedu naslednji petek ob 19.00, ponovitev pa bo v nedeljo ob 10.00. Vse bo dostopno tudi na spletni strani www.skl.si.
Veronika Sossa
Organizatorji
Duša projekta je Vojko Korošec, direktor Zavoda ŠKL, organizacijsko breme pa nosita Marko Meden in Kiti Korošec. Izvajalec projekta v Italiji je ZSŠDI.
Kdaj še v Italiji?
Openska Polisportiva bo drugo kvalifikacijsko srečanje ŠKL Med dvema ognjema gostila 15. februarja. Tekmovanje je odprto tudi italijanskim osnovnim šolam, ki pa se na prvo srečanje niso prijavile. Kdo gre v finale? V finale se uvrsti najboljša lokalna šola: pravico do nastopa sta si torej na Opčinah priborili OŠ Jurčič iz Devina in NSŠ Gruden iz Nabrežine. Vse šole pa se lahko udeležijo tudi ostalih turnirjev po Evropi. Vodilo
Glavno vodilo Zveze ŠKL je enakost spolov, zato je v vsaki ekipi po deset deklet in deset fantov.
Kdo je nastopil?
Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu (2 ekipi), Večstopenjska šola v Dolini (2), OŠ Pinko tomažič (1), Večstopenjska šola Vladimir Bartol (6), OŠ France Bevk (1), Nižja srednja šola Doberdob (1), Nižja srednja šola Srečko Kosovel/Fran Levstik (3), OŠ Josip Jurčič (1), Osnovna šola Vergil Šček (1), Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana (3), Nižja srednja šola Simon Gregorčič (1), Nižja srednja šola Igo Gruden (1).
/
ŠPORT
Sobota, 23. novembra 2013
21
košarka - Jadran Franco danes ob 20.30 na Opčinah proti Forliju
Pogled usmeriti naprej
Domači šport Danes
Sobota, 23. novembra 2013 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Azzanu Decimu: Azzanese
-	Kras
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Romansu: Pro Romans Medea - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 pri Domju: Domio -Primorec
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - 17.30 v Sovodnjah: Soča ZBDS
-	Olympia
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet -RoyalKennedy
MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Travesiu: Travesio - Sloga Tabor
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Repnu: Zalet Kmečka banka - Zalet Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 16.30 na Proseku: Zalet Kontovel B - Virtus; 19.00 na Proseku: Zalet Kontovel A - Zalet Breg/Bor
KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Bertinoro
DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Čenti: Tarcento - Breg DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel
-	Basket 4
PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Mossa
DEŽELNO PRVENSTVO U14 - 16.00 v Kuturnem domu v Gorici: Dom - Barcolana HOKEJ NA ROLERJIH
A2-LIGA - 20.30 v Modeni: Modena - Polet Kwins
Jutri
Nedelja, 24. novembra 2013 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Sangiorgina
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Aquileia; 14.30 v Miljah: Muglia - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Moraru: Moraro -Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Mladost; 14.30 na Opčinah: Opicina - Primorje
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Repnu: Kras -Trieste Calcio
NARASČAJNIKI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Union 91 ; 1 0.30 v Podgori: Juventina -Serenissima Pradamano
KOŠARKA
DEŽELNO PRVENSTVU U17 - 15.30 v Miljah: Intermuggia - Breg/Jadran
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Cordenonsu:
Cordenons - Sloga Tabor Televita
UNDER 19 MOŠKI - 11.00 v Repnu: Sloga Tabor -
Olympia
UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Gradišču: Torriana -Zalet Sokol; 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich -Altura
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Gradežu: Grado -Soča Lokanda Devetak; 11.00 v Ločniku: Farra -Olympia
UNDER 15 MOŠKI - 17.00 v Štandrežu: Olympia
-	Coselli
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 25. novembra 2013 NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Romjanu: Ronchi -Kras
KOŠARKA
PRVENSTVO U19 ELITE - 20.30 v Briščikih: Jadran
-	Sistema BK Pordenone
DEŽELNO PRVENSTVO U19 - 19.00 v Kulturnem domu v Gorici: Dom - Isontina
DEŽELNO PRVENSTVO U15 - 16.45 v Dolini: Breg
-	Basket 4 Trieste
□ Obvestila
Saša Malalan
kroma
Zadnji poraz Jadrana Franco v San
Vendemianu je že pozabljen. Vsaj tako pričakuje trener Andrea Mura, ki želi, da bi igralci usmerili pogled naprej in se torej osredotočili na tekmeca, ki prihaja na Op-čine (danes ob 20.30). Ekipa iz Forlija sodi med tiste ekipe, ki so jih letos po preureditvi skupin vključili v skupino C. Gre za manj agresivno ekipo, kot sta bila Firence in San Marino, toliko bolj pa igralci stavijo na tehnično premoč. Med vsemi izstopa Morisi (center/krilo) in dolgoletni steber ekipe Solfrizzi (bek). Njihova igra v napadu ima dve dimenziji: ali napadajo izpod koša, sicer pa z razdalje, igrajo enostavno, vendar so zelo precizni. Ritem igre je vselej hiter, vendar na račun izgubljenih žog. »Gotovo bomo morali staviti na obrambo, boriti se bomo morali predvsem pod košem, saj so oni višji. Verjamem, da lahko izkoristimo tudi našo igro ena proti ena,« je taktiko napovedal Mura. Trener Jadrana bo imel na razpo-
lago vse igralce, ki so med tednom odigrali tudi prijateljsko tekmo z Bregom.
V	deželni C-ligi se Brega še vedno držijo poškodbe. Povratnik Cigliani je odigral že nekaj tekem, vendar zaradi poškodbe kolena ne trenira redno, bolečine v nogi čuti spet tudi Metz. Vse to vpliva na delo na trenignih, kjer bi ekipa morala nabirati kilometrino, uigravanja v popolni postavi pa je bolj malo. Kljub vsemu odhajajo breža-ni na gostovanje k Tarcentu (v prejšnjem krogu je premagal nepričakovano, a gladko San Daniele in mu tako zadal šele drugi poraz v tej sezoni) po zmago.
V	deželni D-ligi bo Kontovel na domačem parketu gostil Basket4Trieste (ob 18.00), ki je doslej zbral samo eno zmago. Ne glede na to, trener Marko Švab nasprotnika nikakor ne podcenjuje.
DEŽELNA C-LIGA: Bor Radenska - Cervignano 44:76 (7:21, 20:29, 32:59), Bole 14; D-LIGA: Sokol - Alba 70:58 (Štokelj 20).
nogomet - Danes že tri zanimive tekme
Kras je v formi
Repenski nogometaši danes proti Azzanu Decimu brez Capalba - Juventina v Romansu in Primorec pri Domju
Nogometni konec tedna se začenja že danes s tremi zanimivi dvoboji v elitni, promocijski in prvi amaterski ligi. V najvišji deželni ligi bo repenski Kras ob 15.00 gostoval v Azzanu Deci-mu. Domači Azzanese je solidna ekipa in zaseda 4. mesto na lestvici. V zadnjih štirih krogih je furlanska ekipa dvakrat izgubila (v nedeljo proti Gradisci) in dvakrat igrala neodločeno. Kras je medtem v dobri formi, saj je v zadnjem krogu popolnoma nadigral močni Chions. Trener Branko Zupan danes ne bo mogel računati na Ulpiana Capalba, ki je med tednom zbolel za gripo. Capalbo je v nedeljo proti Chionsu dvakrat zatresel nasprotnikovo mrežo. Vsi drugi so nared. »Na tekmo smo se pripravili dobro, tako da smo optimisti. Prepričan sem, da ne bomo podcenjevali nasprotnika. Pričakujem ostro tekmo, saj bo Azzanese skušal dokazati, da ni v krizi,« je napovedal predsednik Goran Ko-cman. Kar trije mladinci Krasa (slednji nastopajo tudi za člansko ekipo) pa bo-
do v torek šli na trening deželne selekcije v Videm. Ti so: Petracci, Maio in Tawgui. V elitni ligi bosta danes na sporedu tudi tekmi Fontanafredda - Cjar-lins in Lumignacco - Gemonese.
V promocijski ligi bo Juventina gostovala v Romansu. Domača združena ekipa Pro Romans Medea ima deset točk manj na lestvici, tako da v taboru štandreškega društva ciljajo na zmago. Trebenski Primorec pa bo v 1. AL pri Domju igral proti domači istoimenski ekipi, ki ima dve točki več na lestvici. Rdeče-beli, ki so v nedeljo na domačem igrišču izgubili proti Pro Gorizii, imajo tako danes priložnost, da na lestvici prehitijo današnje zeleno-bele nasprotnike.
Zanimiv dvoboj se v okviru 12. kroga promocijske lige jutri obeta v Križu, kjer bo Vesna gostila Sangior-gino. Varovanci trenerja Zanuttiga bodo skušali z zmago potrditi prvo mesto na lestvici. Prihodnji konec tedna bo v Štandrežu na sporedu derbi med Juventino in Vesno.
V 1. AL bodo nogometaši Sovo-denj, ki niso še utirili vlaka na pravo pot, gostovali v Miljah. Domača Muglia je vsakemu zelo trd oreh. Breg pa bo na domačem igrišču v Dolini igral proti Aqui-leii. V 2. AL čaka Zarjo gostovanje v Mo-raru. V Taboru bazovskega društva čakajo na pozitivno reakcijo Poceccovih fantov, ki so v zadnjih krogih zelo neprepričljivi. Pri Zarji obenem čakajo na decembrsko popravno kupoprodajno borzo. Skoraj gotovo bo kdo odšel oziroma bodo najeli še koga. Podobno pri gropajsko-padriški Gaji, ki prav tako ne preživlja najboljših trenutkov. V 3. AL bo ekipa s Padrič in iz Gropade jutri na domačem igrišču gostila doberdobsko Mladost. Proseško Primorje pa bo gostovalo pri Opicini na Opčinah.
PREDAVANJE TRENERJA DARIA FRANDOLIČA - Doberdobski trener Dario Frandolič bo v ponedeljek ob 20.15 na sedežu kluba ASD Romans (Ul. Atleti azzurri 7/c) v Romansu predaval o metodologiji Coerver.
odbojka - V B2-ligi težka naloga za Slogo Tabor Televito
»Važna bo dobra igra«
A. Peterlin napoveduje zahtevnost naslednjih dveh tekem - Danes derbi Soča - Olympia, Zalet doma proti RoyalKennedyju
ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v četrtek 21. novembra ob 20. uri na Stadionu 1. maja.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina). SK DEVIN prireja za začetek letošnje zimske sezone dvodnevni Openday v Innichenu 7. in 8.decembra. Informacije in prijave do 25.novembra na info@skdevin.it ali pa na 340 2232538.
AŠD BREG organizira Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Za dodatne informacije lahko pokličete sledeči telefonski številki: 338-2888339 (Walter) in 040-8327146 (Boris, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 od ponedeljka do petka).
Odbojkarje Sloge Tabor Televita
čaka jutri v Cordenonsu zelo težka naloga. Domača ekipa je skupaj s »sosedom« Prato že nekaj let špica moške odbojke v FJK. Na lestvici B2-lige je po petih krogih na 1. mestu, Prata, s katero se bodo slogaši pomerili prihodnji teden, pa zaradi poškodb ključnih igralcev formo še lovi, a njen najboljši igralec Delčev bo najbrž spet nared ravno za tekmo proti Slogi Tabor. »Prata je po mojem mnenju še vedno najboljša ekipa v ligi, Cordenons pa resen kandidat za play-off«, težavnost prihodnjih dveh tekem potrjuje kapetan našega moštva Ambrož Peterlin. Zadnji poraz proti Me-stram je Slogo Tabor postavil v položaj, ko mora spet najprej razmišljati o obstanku. Ta je kajpak v njenem dometu, velja pa spomniti, da bodo letos iz lige izpadle kar štiri ekipe. »Da je to naš prvi cilj in da se bo treba tudi truditi, opozarjam že od poletja,« pravi kapetan. V tem pogledu bodo ključne tekme v decembru proti direktnim tekmecem. »Na nasledjih dveh tekmah je predvsem po-
David Cettolo
kroma
membno, da igramo dobro. Če bomo tudi osvajali točke, bo to velik uspeh,« je še dejal. Najprej treba izboljšati sprejem, da se v napadu izkoristi ves potencial ekipe, vključno z Vasilijem Kantetom, čigar zadnji nastopi so bili zelo spodbudni.
V moški C-ligi bo v Sovodnjah že ob 17.30 derbi med združenima ekipama Soča in Olympia. Slednja je nespo-
ren favorit. Najbrž bo to priložnost, da zanjo igrajo vsi. Iz službenih razlogov bo manjkal Pavlovic, lahko pa bi debitiral Lorenzo Vizin, ki se je spet pridružil ekipi in okrepil številčno anemično vrsto centrov. Mladi igralci Soče za zmago ne morejo konkurirati. Na zadnjem srečanju strokovnega štaba naših ekip je prevladala ocena, da je liga za njih vendarle prezahtevna, v dvobojih z objektivno močnejšimi nasprotniki pa lahko pridobijo znanje, ki jim ga zgolj nastopanje med mladinci ne more nuditi.
V	ženski C-ligi bo Zalet gostil vi-demski RojalKennedy, ki je tretji na lestvici, doživel je sicer dva zaporedna poraza, premagal pa je tudi Estvolley, ki je v Repnu zmagal. Združena ekipa nastopa zdaj v popolni postavi, za boljše rezultate pa je potrebno, da v svoji igri odpravi nihanja. Če ji to uspe, tudi dreviš-nji nasprotnik ni nepremagljiv.
V	moški D-ligi se bo Sloga Tabor v gosteh pomerila s še nepremaganim Travesiom. Na tej tekmi nima kaj izgubiti.
mitja kemperle
Nekdaj navijač, zdaj pa vztrajen gorski kolesar
LIJ
Navijaštvo je zaradi težav z ožiljem na nogah zamenjal za gorsko kolesarstvo: »To mi je predlagal tudi zdravnik,« je pristavil Mitja Kemper-le, 26-letnik, ki se je od Svetega Ivana preselil v Sežano. Kolesarstvo je v zadnjem letu iz konjička postal redna aktivnost. Če je bil do zdaj rekreativec, je zdaj amater, pravi o sebi Kemperle.
Koliko trenirate?
Pozimi treniram do dvakrat tedensko v fitnesu, kjer z vajami krepim mišice na nogah, konec tedna pa grem na kolesarsko turo. Na kolesu dlje treniram poleti: do trikrat tedensko med tednom in ob koncih tedna. Treniram po občutku, programa nimam.
Koliko prekolesarite na treningih?
Pozimi prekolesarim do 50 kilometrov večinoma s prijatelji. Poleti med tednom prevozim od 30 do 40 kilometrov, ob koncih tedna pa je na vrsti daljša tura. Letos smo najdlje kolesarili 82 kilometrov.
Kje pa trenirate?
Na gričih okrog Sežane, povzp-nem se na Volnik, Slavnik ali Kokoš. Vsakič skušam premagati kako vzpetino.
Kdaj ste se začeli redno ukvarjati s kolesarstvom?
Pred nekaj leti, bolj redno pa sem začel letos, potem ko sem kupil novo kolo. To mi je dalo še dodatnih motivacij.
Ali tudi tekmujete?
Vpisal sem se v Zimsko ligo, kar je niz 10 tekem v Istri in na Kvarnerju. Tu so vključene tekme v zvrsti cross country, torej krožne dirke, in mini-maratoni, ki so 30 do 40 kilometrov dolge dirke.
Ali ste vključeni v kolesarsko ekipo?
Še ne. Sem član MTB Prosek Kontovel, kar pa je v bistvu skupina, kjer se zbiramo prijatelji. Ne izključujem, da bi se pridružil v bodočnosti kaki ekipi. To bi mi tudi omogočilo, da bi lahko tekmoval še na drugih dirkah, motivacija bi se povečala, treningi bi bili kvalitetnejši, saj bi lahko treniral z izkušenimi kolesarji. Pogrešam redno treniranje, tako kot sem okusil pri navijaštvu.
Kateri pa je letošnji cilj?
Čim bolje bi rad zaključil nastope v zimski ligi. Na prvi tekmi sem bil peti v kategoriji, ta rezultat pa bi rad vsaj potrdil ali ga tudi izboljšal. Nato me čaka Lanaro Granfondo, poleti bi tudi rad tekmoval: tekme so že same po sebi motivacijske, hkrati pa tudi motivacija za treninge.
Kaj pa dolgoročno?
Želim doseči največ, kar se da. Verjamem, da lahko še veliko napredujem. Naslednje leto se bom udeležil dirke Sella Ronda Hero, v letu 2015 pa načrtujem nastop na maratonu Dolomitov. (V.S.)
2 2 Sobota, 23. novembra ;
POLETNI FOTOUTRIP '13
Dvakrat lep dan Jure Kufersin
NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM
Tudi letos smo prejeli preko sedemdeset fotografij z različnih koncev sveta. Hvala, drage bralke in bralci, ker ste ponesli Primorski dnevnik v svet. Ker ste ga vkrcali na letalo ali ladjo, ga stisnili v gorniški nahrbtnik ...se s svojim mobilnikom povezali na našo spletno stran in Primorski dnevnik brali tudi na plaži. Hvala, ker ste Primorski brali med potovanjem in »b'ndimo«, ali preprosto na domačem vrtu ali terasi, saj je letošnje počitnice marsikdo preživel doma. Hvala, ker ste si vzeli čas in dali duška svoji domišljiji: nekatere fotografije so res zelo posrečene, čestitamo!
Vse fotografije so objavljene na naši spletni strani www.primorski.eu. Hvala vsem za sodelovanje!

■ ■■■ t. .
Ovieda (Španija) Branko Slavec

/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 23. novembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
V" Rai Tre
10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija: Happy Endings 14.10 Talent show: Amici 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia -La Voce dell'irruenza 21.10 Talent show: Io canto
O Italia 1
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Rai Parlamento Setteregioni 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.10 Dreams Road 2013 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Reportaža: Easy Driver 14.30 Linea blu 15.25 Talk Show: Le amiche del sabato 16.25 A Sua immagine 17.00 Dnevnik 17.10 Euro-visione - 56° Zecchino d'oro 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ballando con le stelle
6.55 Nan.: I maghi di Waverly 7.50 Nan.: Hannah Montana 8.40 Nan.: Le cose che amo di te 9.45 Nan.: Suburgatory 10.35 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Le co-miche 2 15.35 Film: La famiglia del pro-fessore matto 17.40 19.00 Nan.: Life bites 17.55 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik
7.00 Risanke 8.35 Dok.: Voyager Factory 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.35 Serija: Il nostro amico Charly 11.15 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 L'indice verde 14.50 Serija: Squadra Omicidi Istanbul 16.30 Pit Lane
19.15 Film: Planet 51 (anim.)21.10
Film: Shrek 2 (anim.) 23.00 Film: Bowfin-
La 7
LuA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Film: Gli scassinatori (krim.) 11.30 Nad.: Adventure Inc. 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: L'uomo che volle farsi re 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's Anatomy 22.30 Nad.: Saving hope
16.55 Avtomobilizem: Formulal, VN Brazilije, prenos kvalifikacij 18.35 Rai
Sport 90° Minuto 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 22.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.55 Rubrike
^ Tele 4
7.00 Nad.: La grande vallata 7.50 Film: Re-vak, lo schiavo di Cartagine 9.15 Film: A ca-vallo della tigre 11.00 Tg Regione - BellI-talia 11.30 Tg Regione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Talk show: Rai Educational - Tv Talk 16.55 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 17.10 Film: Cuori al verde 18.55 23.35 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della scoperta 23.55 Un giorno in pretura
(2 Rete 4
6.30 Media Shopping 7.20 Nad.: La figlia del Maharajah 9.10 Nan.: Carabinieri 10.15 Show: Accademia del benessere 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Come si cambia Celebrity 16.10 Ie-ri e oggi in Tv 17.00 Film: Poirot sul Nilo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.30 Film: The Bourne Identity (akc., i. M. Damon)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 9.40 Le storie di Melaverde
dar, prenos 21.55 Film: Sneženi angeli 23.40 Aritmični koncerti
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.55 Žarišče 12.40 Satirično oko 13.30 Prvi Dnevnik 14.10 18.15 Tedenski pregled 16.15 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.55 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.50 Satirično oko 20.50 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.05 Trača
Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 Biker Explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.15 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 20.00 Nogomet: Luka Koper - Rudar 22.15 Tednik 22.45 Pogovor z... 23.45 Ora musica
Tv Primorka
11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Go Volley, 8. krog 19.30 Žogarija BiH - finale 19.50 Pravljica 20.00 22.00 Rastemo z Lungom 20.30 Dok. film: Fenomen Bruno Gröning, 3. del 22.20 Glasbeni večer
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 10.15 Nan.: Morske deklice - H2O 10.40 Film: Punca v nevarnosti 12.25 Serija: Kamp razvajencev 13.55 Serija: Zvezda dizajna 14.50 Serija: Poročni zvonovi 15.50 Film: Zvezdni prah 18.15 Nan.: Pozor, priden pes 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Vid in Pero šov 22.40 Film: Ne zapusti me nikdar (dram., VB, '10, i. C. Mulligan, K. Knightley)
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 17.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: Musa Tv 17.30 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 10.30 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Kratki film: Tončka Balončka 9.45 Kviz: Male sive celice 10.40 Infodrom 11.00 Film: Tony - 10 let 12.25 Odd.: Razred zase 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Dok. serija: Zdravje Slovencev 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Proslava ob dnevu Rudolfa Maistra, prenos 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Zaigraj še enkrat, sam. 23.00 Nad.: Luther
iT Slovenija 2
7.00 Skozi čas 7.40 Tarča 9.00 Posebna ponudba 9.50 Slovenci v Italiji 10.20 Opus 10.50 Osmi dan 11.20 Polnočni klub 12.45 Nogomet: Slovenija - Kanada, prijateljska tekma, pon. 14.50 Nogomet: FIFA Magazin 25 15.20 Športna odd.: Zima je zakon 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki, prenos 17.40 Avtomobilizem: Formula 1, VN Brazilije, prenos kvalifikacij 18.40 Migaj raje z nami 20.00 Nogomet: prva liga Telekom, Koper - Ru-
6.00 Risanke 8.20 Čarovnije Chrissa Angela 8.50 Serija: Mladi zdravniki 9.15 23.35 Serija: Kuharji za bojno črto 10.05 Serija: Preživel sem japonski kviz 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Film: Zamenjave 14.20 Film: Hitch 16.35 Serija: Vlomilci 17.05 Serija: Revolucija 18.00 Svet - Povečava 18.35 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Major Payne 21.50 Film: Pod pritiskom
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Jasna Jurečič: Postaja - izvirna radijska igra, režija Marjana Prepeluh; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik,
ß
Sobota, 23. novembra Rete 4, ob 21.30
The bourne identity
ZDA, Češka Republika 2002 Režija: Doug Liman Igrajo: Matt Damon, Franka Potente in Chris Cooper
Jason Bourne se znajde na italijanski ladji, z dvema kroglama v hrbtu in povsem brez spomina. Ko se izkrca v Imperiji, je njegova prva skrb, da si čimprej spet pridobi spomin. Edini podatek, ki ga ima o sebi, je številka bančnega računa v Švici. V blagajni najde lepo vsoto denarja, nekaj potnih listov in pištolo.
Na francoskem vozniškem dovoljenju je tudi naslov, Rue du Jardin, v Parizu. Jason zaprosi mlado Nemko Marie, da ga pospremi v francosko prestolnico, na naslov, zabeležen na dokumentu. Ko prispeta v Pariz pa je obema jasno, da je postal njun cilj šele začetek divjega bega. Jason Bourne je namreč morilec CIE in njegove nekdanje tovariše skrbi, da bi jih on lahko ovadil, zato ga želijo čimprej umoriti.
Limanov akcijski film, z nekaterimi značilnostimi špijonažnega road movieja, se naposled dokaj srečno konča v Grčiji.
vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MID AS ^j/
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24	Nedelja, 24. novembra 2013_ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1020
V soboto bo v višjih plasteh ozračja od vzhoda dotekal vlažen zrak, v prizemlju pa burja. Od ponedeljka dalje pa bodo pritekali mrzli in suhi severovzhodni tokovi.
Danes bo na celotnem deželnem ozemlju oblačno z zmernimi do močnimi padavinami. V Karnijskih Predalpah in v hribovitem svetu Cadoreja bo meja sneženja okrog 1000m. V Predalpah pa okrog 1300m in v Julijskih Alpah, kjer bo lahko močno snežilo do 700m. Ob morju in na Krasu bo pihala močna burja, ki pa v sunkih naj ne bi presegla 100km/h.
Danes bo oblačno s padavinami, le ob morju jih bo malo. Meja sneženja se bo prehodno dvignila do nadmorske višine med 800 in 1100 m. Dopoldne in sredi dneva bo na Primorskem pihala zmerna do močna burja, popoldne pa bo slabela. Drugod po Sloveniji bo pihal severovzhodnik.
Pretežno oblačno bo; zjutraj bodo še možne rahle padavine. Le v Julijskih Alpah bo še močno snežilo do nadmorske višine okrog 700m. Drugod v hribih bo meja sneženja na 1000m. Na obali bo verjetno vreme lepše; pihala bo zmerna burja. Popoldne bo suho vreme a še pretežno oblačno.
Jutri bo oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo čez dan slabele in do večera večinoma ponehale. Meja sneženja se bo spet spustila do nadmorske višine okoli 500m. Na Primorskem bo večinoma suho, pihala bo šibka burja.
Potniki naj bi med letom lahko telefonirali
WASHINGTON - Predsednik ameriške Zvezne komisije za komunikacije (FCC) Tom Wheeler je v četrtek dejal, da so pravila glede uporabe mobilnih telefonov na letalih zastarela in jih je treba spremeniti. Napoved je naletela na ostro nasprotovanje letalskega osebja, ki si na krovu ne želi kle-petavih in glasnih potnikov. Wheeler je nekdanji lobist industrije za mobilno telefonijo in želi si, da bi letalske družbe potnikom omogočile, da med poletom uporabljajo mobilne telefone. Med vzletanjem in pristajanjem bi bilo klepetanje po telefonu še vedno prepovedano. Združenje ste-vardes se je na predlog odzvalo z odločnim nasprotovanjem in trditvijo, da tudi velika večina letalskih potnikov ne želi tega.
Množične evakuacije ljudi zaradi ciklona, ki ogroža Indijo
NEW DELHI - Indiji se približuje ciklon Helen, zaradi katerega se je na jugu države na varno umaknilo okoli 25.000 ljudi. Prebivalce številnih obalnih vasi v indijski zvezni državi Andhra Pradesh so že evakuirali, nekaj pa jih še bodo, so sporočile pristojne oblasti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Helen naj bi jug Indije dosegla danes z vetrom, ki naj bi pihal s hitrostjo do 120 kilometrov na uro. Vremenoslovci napovedujejo tudi obilne padavine in do 1,5 metra visoke valove. Po ciklonu Phailin je Helen že drugi ciklon, ki bo letos dosegel Indijo.
new york - Pred 50 leti je bil ubit v Dallasu
Američani so se spomnili na predsednika J.F.Kennedyja
NEW YORK - Američani so se včera spomnili 50. obletnice atentata na predsednika Johna F. Kennedyja (JFK), ki ga je v teksaškem Dallasu ubil Lee Harvey Oswald s streli iz ostro-strelske puške. Osrednje slovesnosti so potekale v Dallasu in na grobu pokojnega na nacionalnem pokopališču Arlington. V Arlingtonu je skupaj z drugimi družinskimi člani klana Kennedy in množico turistov venec na grob položila še zadnja živeča od osmih bratov in sester pokojnika, 85-letna Jean Kennedy Smith. Prišel je tudi pravosodni minister ZDA Eric Holder, predsednik ZDA Barack Oba-ma pa je skupaj z nekdanjim predsednikom Billom Clintonom venec položil že v sredo.
Obama je v četrtek včerajšnji dan določil kot dan spomina na JFK in pozval Američane, naj slavijo življenje in dediščino izjemnega javnega služabnika s široko vizijo in treznim idealizmom z ustreznimi prireditvami. Med drugim zvonijo cerkveni zvonovi, potekajo minute molka, zastave pa so spuščene na pol droga.
Obama je ukazal spustitev zastav na pol droga in med drugim poudaril, da je bilo pokojnikovo vodstvo v času kubanske raketne krize najboljši primer ameriške diplomacije, pohvalil je Ken-nedyjev govor v razdeljenem Berlinu in boj za človekove pravice doma s predlogom zakona o državljanskih pravicah ter podpisom zakona o enakem plačilu za enako delo ženskam.
Na trgu Dealey v Dallasu, kjer se je končalo življenje mladega predsednika, se je zbralo okrog 5000 ljudi, ki so lahko na video ekranih spremljali podobe iz pokojnikovega življenja in po-
slušali govore nedaleč stran od skladišča šolskih knjig, odkoder je s šestega nadstropja nanj 22. novembra 1963 streljal Oswald.
Slovesno je bilo tudi v domovini Kennedyjevih prednikov na Irskem, kjer je pred ameriškim veleposlaništvom v Dublinu paradirala častna straža z bajoneti na puškah, zunanji minister Irske Eamon Gilmore pa je skupaj z osebjem veleposlaništva položil venec.
»Predstavljal je ideale Amerike kot glamurozne, pustolovske, idealistične in sposobne države, čeprav seveda temu ni bilo tako. Ljudje so še vedno navdušeni nad njim, ker je bil atentat globoka travmatična izkušnja in obenem nikoli dovolj pojasnjena. Ljudje mislijo, da bi se zgodovina drugače obrnila, če bi bil še živ,« je za STA komentiral profesor politologije z newyorške univerze George Shulman.
»Ljudje si zamišljajo vse živo, kar ni res. Na primer, da bi sprejel zakone o državljanskih pravicah. Kennedy je bil grozen glede državljanskih pravic,« je dejal Shulman, ki velja za priznanega strokovnjaka na področju rasnega vprašanja v ameriški politiki. »Njegov naslednik Lyndon Johnson je bil glede tega veliko bolj učinkovit, ker je kot nekdanji vodja senatne večine dobro poznal delovanje kongresa.«
»Tudi za fantazijo, da ne bi prišlo do vietnamske vojne, če Kennedy ne bi bil ubit, ni nobenega dokaza. Prav tako da ne bi prišlo do rasnih nemirov.
Atentat je bil velika rana in ljudje se pač vračajo k ranam z neko fantazijo, da bi bilo veliko bolje, če se tisto slabo ne bi zgodilo,» j« povedal Shulman, ki Kennedyju vseeno priznava, da je bil boljši od današnjih politikov glede sprejemanja odgovornosti.
tokio - V Tihem oceanu
Zaradi izbruha vulkana je nastal nov otoček
TOKIO - Zaradi izbruha vulkana v Tihem oceanu je v japonskih ozemeljskih vodah nastal nov otoček. Tovrstnemu fenomenu v deželi vzhajajočega sonca niso bili priča že desetletja. Mali otoček, dolg 200 metrov, se morda ne bo obdržal dolgo, če pa bo na površino prišlo dovolj lave in se bo ta strdila, bi ga lahko Tokio vrisal na zemljevide.Japonska mornarica je v sredo kakih 1000 kilometrov južno od Tokia opazila dim. Tamkajšnja obalna straža je nato potrdila rojstvo otočka na območju otočja Ogasavara. Ladje na območju je posvarila, naj bodo previdne pri plovbi, dokler se izbruh ne ohladi. Na videoposnetkih je bilo iznad otočka videti dim in pepel, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Kot so ob tem pojasnili v japonski agenciji za pomorstvo, se otoček zaradi erozije morda ne bo obdržal dolgo. Če pa bo na površino prišlo dovolj lave in se bo ta strdila, bi ga lahko zabeležili na zemljevidih.
Visok predstavnik japonske vlade Jošihide Suga se je včeraj pošalil, da bi otoček lahko pomenil širitev japonskega morskega ozemlja, pri čemer je imel v mislih diplomatski spor s Kitajsko in Južno Korejo glede lastništva nad drugimi otoki, ki so sicer daleč stran od novega otočka. S podobnimi vulkanskimi izbruhi v 70. in 80. letih minulega stoletja so v japonskih vodah že nastali majceni otoki, ki pa so odtlej deloma ali povsem izginili v oceanu.
Rojstvu novega otoka je bil septembra priča tudi Pakistan. 20 metrov visoko in 90 metrov široko gmoto blata in kamenja je ustvaril močan potres, ki je udaril jugozahod države. Ta fenomen na obali blizu pristanišča Gva-dar je poskrbel za veliko začudenje, a strokovnjaki so tako kot na Japonskem dali vedeti, da ni veliko možnosti, da se bo obdržal.