W ânew rsSca struktura Narodne lašeite ¥ povezavi siowensEcili (samo)obrambnih prizadevanj ¥ letu 1990 ODZIVI NA ODVZEM OROŽJA TO Pom lad 1990 je bila v Sloveniji nedvom no izjem no burna. Prvim povojnim večstrankarskim volitvam , na katerih je slavila združena opozicija D em os, je sledilo oblikovanje nove vlade. P ravtakrat pa seje zgodil dogodek, ld jeb rez dvom a zaznam oval vzpostavljanje lastnega nacionalnovarnostnega sistem a. Vsaka sodobna država, ki sam a v popolnosti izvaja suverenost nad lastnim ozem ljem , m ora nujno zagotoviti tudi nacionalno varnost, in to s sistem om , ki ga sestavljajo notranja varnost, obram bna struktura, obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne službe, seveda pa sam sistem ni dovolj. Potrebni so zavest, m otivacija in ne nazadnje znanje, ki skupaj tvorijo varnostno kulturo talco oblasti kot državljanov, kar je še zlasti pom em bno v t. i. p relom nih ozirom a krizn ih časih. In prav na p o d ro čju varnostne kulture, usposabljanja in izobraževanja v vojaških in obram bnih zadevah je jugoslovanska država razvila m orda še celo preveč dodelan sistem totalne obram be, im enovan sistem ozirom a koncept splošne ljudske obram be in družbene sam ozaščite. Taje po eni strani izjem no m ilitariziral družbo, po drugi strani pa je m nogim posam eznikom zagotovil znanja, ki so jih s pridom uporabili p ri zavarovanju osam osvojitvenega procesa in nastajajoče slovenske - vedno bolj sam ostojne - države. V tem kontekstu m oram o gledati na dogodek, ki se je sprva zdel kot usoden, nedvom no pa je pom enil streznitev in bil nekakšna sprožilna kapica sam oobram bnih prizadevanj. U kaz o predaji orožja TO v sldadišča JLA (U kaz št. SZ 625/1-90 z dne 15. m aja 1990),2 6 6 ki ga je v im enu poveljnika TO RS generala H očevarja podpisal načelnik štaba general D rago Ožbolt, lahko sicer označim o kot (sam o)razorožitev, kot odvzem orožja, krajo orožja ipd. A to sploh ni tako pom em bno, pom em bnejši je učinek, ki ga je im el ta ukaz na praktični in n a sim bolni ravni. Praktično je to pom enilo popolno podrejenost TO RS Jugoslovanski ljudski arm adi, saj nobena vojaška organizacija ne m ore delovati sam ostojno, če n im a poleg kadrovske zagotovitve tudi m aterialno-tehničnih sredstev. Še pom em bnejši pa je m orda sim bolni vidik, s katerim je vodstvo TO dokazalo svojo privrženost konceptu en o tn ih jugoslovanskih oboroženih sil, katerih del je bila tud i TO, in te oborožene sile so bile zagotovilo ohranitve zvezne države. D rugi sim bolni pom en, povezan tudi z izrabo »zmešnjave« ob prenosu republiške in občinskih oblasti na novoizvoljene organe, pa je bil nedvom no sporočilo, naj novoizvoljena legalna in legitim na oblast ne računa na TO pri uresničevanju enega glavnih 266 Objavljen v: Mikulič, Uporniki z razlogom, str. 19-20. Vojaki JLA odvažajo orožje TO iz Šentjurja pri Celju, 19. 5. 1990. ciljev zm agovite koalicije D em os, tj. uresničitvi slovenske sam ostojnosti. U krep vrha JLA je bil torej vse prej ko t varnosten, kot je sicer trdil general Hočevar. Č eprav je v tistem tren u tk u v sistem skem pogledu odpovedala zlasti SDV, pa JLA in vodstvo slovenske TO očitno nista računala na že om enjeno varnostno kulturo, ki je v m nogih glavah »prižgala žarnico«. Tako so nekateri lokalni prip ad n ik i TO pisali ogorčena pism a novoizvoljenim občinskim oblastem , naj vendar nekaj storijo; javno objavljeno je bilo pism o Janka Stuška v dnevniku Delo 18. m aja 1990 v rubriki Prejeli smo, prav tako pa so se ogorčeno odzvale tud i nekatere občine.2 6 7 Z G orenjske je bila inform acija o prem eščanju orožja prek Staneta D olanca posredovana tud i v u rad predsednika Predsedstva RS.2 6 8 Porodile pa so se že prve ideje o tem , da bo treba nekaj storiti. Ne nazadnje pa so v številnih občinah ukaz zavrnili. In to je bil nedvom no izjem en odziv njenih pripadnikov. JLA je tako v očeh nekaterih že dobila podobo najresnejše varnostne grožnje, s katero se bo Slovenija soočila na poti k sam ostojnosti. O b 267 Delo, 21.5.1990, str. 2, Kočevarji zahtevajo odstop šefov teritorialne obrambe. 268 V tej zvezi je zanimiva »gorenjska zgodba«. Že 16. 5. 1990 je Bojan Šuligoj prek Staneta Dolanca obvestil kabinet predsednika Predsedstva RS, 17. maja pa se je Janez Slapar sestal z Jankom Stuškom ter mu predal ukaz RŠTO. Na tej podlagi je Stušek napisal članek, ki ga je Delo naslednji dan objavilo v rubriki Prejeli smo na 3. strani. - M ikulič, Uporniki z razlogom, str. 71. upoštevanju p om em bnosti ogorčenih javnih odzivov, pritiskov na lokalne in republiške oblasti ter zavrnitve izvajanja ukaza s strani nekaterih poveljnikov TO pa m oram o izpostaviti prve zam etke proaktivnega delovanja, ki se je končno odrazilo v pojavu organiziranega odziva na jugoslovanske grožnje. V tem sm islu sta prvo snežno kepo, ki je na koncu prešla v plaz, ki ga lahko im enujem o slovenske oborožene sile, v operativnem ozirom a izvedbenem sm islu sprožila Tone K rkovič in V inko Beznik, lei sta se na odvzem orožja odzvala tako, da sta se neposredno obrnila na novoizvoljena republiška sekretarja Janeza Janšo in Igorja Bavčarja. B eznik je bil Bavčarjev sošolec v m iličniški šoli in je do njega prišel na ta način, Krkovič pa je do Janše prišel tu d i zaradi dejstva, ker m u je priskrbel dokum ent o predaji orožja »na čuvanje« v skladišča JLA.2 6 9 O ba sta torej o d nove oblasti zahtevala, da je treba nekaj storiti in da se m o ra oddaja orožja nem u d o m a končati. Seveda pa so se h krati že začele tud i druge aktivnosti obeh. M edtem ko je B eznik zagotovil, da ne bo nikakršne oddaje orožja enote TO, ki je bila ravno v tistem času na usposabljanju v V adbenem cen tru Jasnica, katerega vodja je bil, je Krkovič navezal stike s R adetom Klisaričem , ki je delal v varnostni službi PK TO za D olenjsko. A ktivnosti pa s tem niso prenehale. Predsedstvo RS je sicer 19. m aja 1990 prepovedalo nadaljnje prem eščanje orožja TO v vojašnice, v endar pa se je km alu pojavila bojazen, da bo prem eščanju orožja sledil poseg proti novi slovenski oblasti. Krkovič in B eznik sta 26. m aja 1990 obiskala sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja. Še istega dne pa sta oba sekretarja, Janša in Bavčar, obiskala poveljstvo zaščitne brigade v Prim ožih p ri Kočevski Reki in učni center RSNZ na Jasnici. Zlasti m ed pripadniki 30. razvojne skupine, kot se je od leta 1982 im enovalo poklicno jedro 27. zaščitne brigade TO, ki je bila n ep osredno vezana n a RŠTO, je bilo veliko negotovosti in tu d i dvomov, ki pa so se razblinili, ko so gostje nazdravili na slovensko vojsko in zagotovili, da bodo orožje dobili nazaj. Po prvem šoku, ki je doletel tako vodstva TO po p okrajinah in občinah kot novo oblast, je sledila konsolidacija, ki je bila v tistih p rv ih dneh nedvom no usm erjena zlasti v iskanje ljudi, ki so bili vredni zaupanja, p o drugi strani pa se je vse jasneje nakazovala potreba, ki je slovenske oblasti prisilila v konkretnejše razm išljanje o vojaški organizaciji, ki bi jo lahko nadzirali in seveda v skrajni sili tu d i uporabili. D a se bo udejanjenje teh razm išljanj naslonilo predvsem na 269 Na podlagi opravljenih intervjujev je m ogoča domneva, da je bil dokum ent pridobljen 18. 5. 1990 v 30. razvojni skupini. 19.5.1990 pa seje Krkovič sestal z Janšo. Lahko pa, d aje bil ta dogodek tudi kasneje, a nobenega dvoma ni, da sije na ta način, k o je Janši priskrbel ukaz o »hranjenju oborožitve in streliva TO«, pridobil Krkovič njego­ vo izjemno zaupanje. Tone Krkovič (1956), načelnik NZ; fotografija je iz leta 1992 s proslave ob drugi obletnici M SN Z na Novih Lazih, ko je M SN Z odlikoval predsednik Republike Slovenije Milan Kučan; Krkovič je bil takrat poveljnik 1. specialne brigade Moris, ki je nastala iz zaščitne enote oziroma 30. razvojne skupine TO. posam eznike in kasneje tudi na strukturo m ilice, pa je postalo jasno že takoj v začetku ob dogovarjanju K rkoviča in B eznika ter seveda Bavčarja in Janše, ki sta se zavedala nujnosti vzpostavitve nacionalnovarnostnega sistem a. Akcija vpada enote m ilice v G otenico je bila nedvom no posledica takega razvoja in to je bil hkrati tu d i prvi in odločilni dokaz, d a je m ilica profesionalno lojalna novi oblasti in da bo nanjo m ogoče računati tudi v prihodnje. KAJ STORITI Z VOJAŠKIM DELOM OBRAMBNEGA SISTEMA? Vpad milice v Gotenico 2. junija 1990, katerega en od nam enov je bil preprečiti JLA, da bi prem estila tudi orožje zaščitne brigade TO, je vsekakor pom em ben dogodek v luči (sam o)obram bnih prizadevanj pozno pom ladi leta 1990 predvsem zato, ker se je izkazalo, da se je nova oblast lahko takoj zanesla na določene strukture v organih za notranje zadeve oziroma milici; pri tem gre zlasti za tisti del Zaščitne enote milice, iz katere se je 23. avgusta 1990 oblikovala Specialna enota milice, neposredno podrejena sekretarju za notranje zadeve. Ta aktivnost pa je pokazala še na eno zelo pom em bno plat, in sicer da je bila slovenska oblast takrat pripravljena uporabiti tudi orožje za zaščito pred grožnjami, Id so prihajale iz Beograda. Poleg om enjene akcije m oram o v obdobju o d začetka junija do konca julija, ki se pri obram bnih pripravah zlasti kar zadeva najvišji, to je republiški nivo, zdi sicer razm erom a »m rtvi« čas, izpostaviti tudi sam oorganiziranje na terenu ter obveščevalne priprave. Za ta čas so (kasneje) pogosto govorili o jed rih odpora, o tem , ko so se prve ideje o nujnosti obram bnega angažiranja že začele uresničevati ipd. Za to obdobje je najm anj inform acij tudi v literaturi, ki je do sedaj obravnavala M SNZ. Ta čas je gotovo povezan tudi z izjem no konspiracijo, saj je dejansko šlo za ustanovitev oboroženih enot zunaj kakršnega koli form alnega sistem a in legalnega pokritja. Janša je sicer v svoji knjigi zapisal, da »so se v naslednjih ted n ih 2 7 0 ob obilici drugega dela pogovorili z nekaterim i kadri iz TO , ki niso oddali orožja, prav tako pa so napravili približne evidence oborožitve in vojaške oprem e, ki je ostala v naših rokah. Tone Krkovič, ki je iz časa službovanja poznal večino vodilnega osebja v pokrajinah in občinskih štabih, je preveril razpoloženje m ed stalno sestavo in njegove ocene so kazale, da ljudje ne bodo držali križem rok.2 7 1 Ponekod so se že sam i organizirali. Tam, kjer so častnikom pobrali tudi osebno orožje, so ga ti nadom eščali z nakupi v šp o rtn ih in lovskih trgovinah, m arsikak kos orožja pa je najbrž v zasebni organizaciji prirom al čez mejo. V endar to še zdaleč ni bilo dovolj. Potrebovali sm o organizacijo, ki bi vsem u gibanju dala potrebno učinkovitost in hkrati preprečila m orebitna sam ovoljna dejanja, Ici bi lahko prinesla več škode kot koristi.«2 7 2 Toliko o tem obdobju piše Janša, in če k tem u dodam o še zapise Milculiča,2 7 3 ko predstavlja aktivnosti organizatorjev M SN Z na D olenjskem , potem je jasno, da so se n a D olenjskem sam oorganizirali že od konca m aja naprej, okrog 15. julija pa so im eli organizirane enote, za katere pa še niso vedeli, kako jih im enovati. Z branih je bilo približno 450 pripadnikov, locirana so bila tajna sldadišča za orožje ipd. Lahko torej rečemo, da so se po sestanku m ed K rkovičem in K lisaričem , Ici je delal v varn o stn i službi Pokrajinskega štaba TO za D olenjsko, na D olenjskem na pobudo zadnjega začela oblikovati prva jed ra obram bnega sam oorganiziranja. To je potrdil tu d i Franci Povše,2 7 4 ki je izpostavil, da je bil pobud n ik na D olenjskem nedvom no Klisarič, ki je km alu po sestanku s K rkovičem angažiral še svojega sodelavca B oruta Usenika in A lbina G utm ana, h krati pa pristopil tudi do B oruta Novaka in B oruta Likarja iz m ilice. Povše je bil o nam erah skupine po sam oorganiziranju seznanjen v začetku junija, pom em bno pa je ob tem poudariti, d a je bilo to jedro kom binacija p ripadnikov tako TO kot milice. Ker pa v naslednjih dneh ni bilo večjih aktivnosti s strani republiških oblasti, so se na D olenjskem odločili, oblikovati 270 Mišljeno je po akciji v Gotenici, tj. po 2. 6. 1990. 271 Kljub poznavanju pa formalno Krkovič ni bil (več) pripadnik TO, zato so mu pri navezovanju stikov mnogokrat pomagali tedanji pripadniki TO. 272 Janša, Premiki, str. 51. 273 Mikulič, Uporniki z razlogom, str. 76-77. 274 Intervju Povše, 24. 4. 2009. enote iz lovcev, ki bi jih uporabili v skrajnem prim eru, hkrati pa so določili tudi tajna skladišča za orožje. Im eli pa so tudi nam en angažirati rezervno sestavo milice, ki naj bi jo bilo najlaže uporabiti. O tem se je spom injal Povše: »Naslednji segm ent, ki sm o ga im eli na nek način m ožnost angažirati, je bil segm ent rezervnega sestava policije. Ta segm ent je im el način vpoklica, za katerega se je na obm očju policijske postaje odgovarjalo vodstvu policijske postaje. Ta segm ent vpoldicevanja sm o m i ocenili, da g aje najbolj enostavno zlorabiti, pridobiti ljudi, za katere je pa potrebno potem še orožje pripraviti in im am o m i neke enote, katere bom o lahko uporabili za te nam ene. Ta stvar je bila razdelana do tukaj, to se pravi tako daleč, da je bil n ačrt korigiran na postaji m ilice Novo mesto, tisti urad n i n ačrt za vpoldic je bil korigiran in določeno tudi zborno m esto, kjer je bilo letališče Prečna. To je druga taka organizacijska form acija, popolnom a ilegalna, šli sm o se lastno vojsko.«2 7 5 To je druga taka organizacijska form acija, popolnom a ilegalna, ustanavljali so lastno vojsko, z vsem i tem i aktivnostm i pa so bili seznanjeni Klisarič, U senik ter Krkovič. Že pred prvim odvzem om orožja iz G otenice pa je bila nastavljena obveščevalna m reža za zbiranje inform acij o gibanju pripadnikov in sim patizerjev JLA na obm očju Dolenjske. Povše pravi, da je bil sistem m ilice zlorabljen za vzpostavitev paravojaških form acij.2 7 6 Jedra o dpora ozirom a uresničevanje idej o nujnosti takojšnjega organizi­ ranja in priprav na m orebitno posredovanje JLA, pa niso nastajala sam o na D olenjskem .2 7 7 M ed takšna jedra bi lahko šteli tudi delovanje povezanih posam eznikov v Ljubljani. Še pred vzpostavitvijo stika z M iho B utaro je imel Krkovič tako stike z Vojkom A dam ičem in B orisom M ikušem . R azm ere na vojaškem področju so bile v času m ed m ajem in julijem 1990 vse prej kot preproste. O dvzem orožja ne le da je paraliziral delovanje TO, šokiral je zlasti »m inistra« za obram bo in za notranje zadeve. Tako je Bavčar na enem od p rv ih skupnih sestankov z Janšo in Krkovičem na vprašanje, kakšna bo vojna, ki se napoveduje, odgovoril: »Vojna bo trajala m ed pet in deset let.«2 7 8 In ob taki predpostavki je bilo povsem jasno, da je treba čim prej vzpostaviti jed ra odpora, ki bi lahko prerasla v vsesplošen oborožen odpor. 275 Prav tam. 276 Prav tam. 277 Tudi na Kočevskem naj bi Tone Krkovič prek svojega brata Matije organiziral skupino nekaj deset prostovoljcev, ki bi, tudi z lovskim orožjem, delovali, če bi se JLA odločila za naslednji korak, ki so ga pričakovali: odstranitev slovenskega političnega vodstva. V ta namen so tudi na Kočevskem postavili tajna skladišča orožja (primer pri Mali Gori), da bi se slovensko vodstvo umaknilo na Kočevsko, od koder bi vodilo odpor proti JLA, če bi se le-ta odločila dokončno prevzeti oblast v Sloveniji in obračunati z republiškim vodstvom. - Intervju Krkovič, 1. 6. 2010. 278 Intervju Krkovič, 1. 6. 2010. V ojna naj bi bila torej tipično gverilsko-partizanska, pri čem er bi eno osre­ dnjih obm očij bojevanja predstavljali Kočevska in Dolenjska, vzpostaviti pa je bilo treba čim prej tudi jedra delovanja v Ljubljani. Če je bil to taktično- operativni razlog vzpostavitev jeder odpora, ki so dejansko im ela vse poteze odporniškega gibanja ozirom a ustanovitve paravojaških form acij, pa je bil drug izjem no pom em ben razlog strateškega značaja. Ni bilo še nam reč povsem jasno, na kakšen način naj Slovenija (če sploh, saj so bile tudi v tistem času še vedno žive ideje, da svoje vojske sploh ne potrebujem o) oblikuje svojo vojaško obram bo. Tako je še celo na posvetu v Poljčah 14. septem bra 1990 Janša v svojem orisu razm er om enil predsednikom občin tudi m ožnost, da slovenska skupščina čez noč sprejm e ustavne am andm aje ali celo poseben zakon, s katerim bi ustanovili slovensko vojsko. F orm alnih različic je bilo torej več.2 7 9 V sekakor pa je bilo do nastanka ideje, da se te obram bno-vojaške priprave spravijo p o d kapo N Z, p o m em b n ih še nekaj dejstev. Že na D olenjskem so km alu (julija) nastali pom isleki in ideje pri glavnih nosilcih že predstavljenega sam oorganiziranja zlasti iz vrst m ilice (Novak, Povše, Likar), da bi bilo treba vprašanje vojaške organiziranosti rešiti na republiški ravni, saj bi se lahko pojavila nevarnost ustanavljanja preveč paravojaških form acij, ki bi si v p rim eru delovanja največjo grožnjo predstavljale kar sam e.2 8 0 Po drugi strani pa so se začela pojavljati prva vprašanja, ali za te aktivnosti vedo prav vsi iz slovenskega političnega vrha, kot je p ri predstavljanju ideje in pridobivanju sodelavcev sam ozavestno in odločno trdil Tone K rkovič.2 8 1 D anes je že več kot očitno, da tega form alno vse do zadnje faze in sestanka n a Izvršnem svetu 14. septem bra 1990 pred sed n ik Predsedstva RS n i vedel, kajti očitno je vse od dogodkov, povezanih z aretacijo in dogodki JBTZ ter z odvzem om orožja, vladalo precejšnje nezaupanje Janše do Kučana. Po drugi strani pa sta se tud i Janša in Bavčar zavedala, da ustanavljanje paravojaških form acij ne m ore biti nič drugega kot začasna rešitev. M edtem ko so se na eni strani porajali prvi dvom i, pa so na drugi strani lokalna »jedra odpora« vse bolj pritiskala na republiška sekretarja, saj se jim je vse bolj zdelo, da začetna m otivacija in zagnanost nekako m inevata. Konec junija so se zato sestali na »Trubarjevi dom ačiji« na Rašici Bavčar, njegov zaupnik in sodelavec Bojan Korsika, lei sta se 279 Janša, Premiki, str. 62. 280 Intervju Povše, 24. 4. 2009. 281 »Mi na Dolenjskem smo začeli zadeve prej izvajati. Sicer smo bili m alo zmanipulirani, ker nam je bilo rečeno, da vse to že uradna slovenska politika ve. Mi zdaj vemo, da Kučan takrat še ni vedel. Ampak sta potem Krkovič in Beznik seznanjala, začenši z Janšo in Bavčarjem, in potem sta onadva seznanila Kučana in potem se je nekako začela ta uradna, politična pokritost te zadeve«. - Intervju Novak, 24. 4. 2009. poznala še iz časa delovanja O d b o ra za varstvo človekovih pravic, Janša, Krkovič in B eznik in tam so zrasle prve ideje o organizaciji za obram bo na ravni republike. 23. julija pa so na sestanku pri Bavčarju ustanavljanje organiziranih vojaških enot konkretizirali. A več kot očitno je postalo, tud i zaradi dogajanja in izkušenj nove oblasti na H rvaškem , da se bo d o rešitve iskale v okviru obstoječega sistem a SLO in DZ, ki je poleg oboroženih enot m ilice predvideval tudi oborožene enote N Z (čeprav sicer sam o s trofejnim orožjem , ki ga m ilica, ta je nam reč skrbela za oprem ljanje in urjenje NZ, ni več operativno potrebovala). In prav aktivacija ozirom a razpored posam eznikov v N Z, ki bi delovala na republiškem nivoju (im ela m anevrski značaj), je bila form ula za vm esni čas, dokler slovenska oblast ni sprejela ustavnih am andm ajev in si odredila nadzor n ad TO v m iru in izrednih razm erah in tako TO postavila v položaj, ki ga ni im ela še nikoli v več kot dvajsetletni zgodovini: ko se dejansko prelevila v iz prostorske v m anevrsko in iz pom ožne v glavno vojaško silo. MSNZ KOT FORMULA ZA VMESNI ČAS N obenega dvom a ni, da lahko vsebinsko in funkcionalno za začetke M SNZ štejem o tudi (sam o) obram bne aktivnosti, ki so sledile odvzem u orožja TO m aja 1990, udejanjanje razm išljanj o sam ostojnosti tud i na vojaškem po d ro čju ter o Slovenski vojski prek vzpostavitve nadzora nove oblasti nad TO, v zadnji fazi pa je M SN Z nedvom no po m en ila konceptualizacijo obram bnih sil, sestavljenih iz sim bioznega delovanja vojaške in m iličniške ozirom a policijske kom ponente. M SNZ je pom enila realizacijo vojaške kom ponente obram bnih sil, bila pa je h krati več in m anj kot organizacija, zato je seveda ne sm em o preučevati samo s form alističnega in organizacijskega vidika. M SN Z je bila form ula za vm esni čas. Z a čas, ko je bila p rih o d n o st Slovenije nejasna, in za čas, ko sm o se zlasti na vojaškem področju zagotavljanja nacionalne varnosti soočali z m nogo več vprašanji, kot je bilo odgovorov. Glede na to, da jasnih idej o tem , kaj storiti z vojaškim vprašanjem , če sploh kaj, m ed političnim i strankam i ni bilo, po drugi strani pa sm o bili v celotnih osem desetih letih prejšnjega stoletja priča prizadevanjem za dem ilitarizacijo slovenske družbe, ki so dosegla vrhunec jeseni 1990, so različne ideje, pa tudi postopki v času nastajanja slovenske vojske razum ljivi. Tako je bil potek dogodkov, ki se iz današnje perspektive zdijo popolnom a logični, v tistem času vse prej kot to. Na drugi strani so bili organi za notranje zadeve p o d republiško pristojnostjo, popolnjeni večinom a s poklicnim i pripadniki ter so m orali svoje delovanje dokazovati tudi v praksi pri zagotavljanju notranje varnosti. Zadeva je bila torej na vojaški ozirom a strani TO bistveno bolj zapletena. Razen nekaj stotin poldicnih pripadnikov (zlasti ko je šlo za poveljnike ter operativne oficirje in skladiščnike) je TO slonela na rezervni kom ponenti, Id pa je niso sestavljali poldicni pripadniki, tem več rezervisti, državljani v uniform i - ko so to seveda po vpoklicu nosili. In takšna TO je bila soočena z odvzem om orožja. Ko k tem u dodam o še razpetost m ed lokalno politično oblast na eni ter RŠTO na drugi strani, je povsem jasno, da je bila TO spom ladi 1990 bolj ali manj paralizirana. Ukvarjala se je predvsem sam a s sabo; ker pa je slonela na konceptu državljana vojaka, so se vanjo zelo hitro vnesla tudi politična in v nekaterih prim erih celo m ednacionalna razhajanja, zlasti ko je šlo za vojne sestave posam eznih štabov. Ob vse večjem pritisku zveznih oblasti z JLA na čelu tako na Slovenijo kot tudi na H rvaško je bilo zato povsem na m estu vprašanje, kaj storiti. V program u D em osove vlade za področje obram be je bila sicer točka, ki je predvidela vključitev RŠTO v sestavo sekretariata za ljudsko obram bo,2 8 2 vendar je to zahtevalo ustavna dopolnila. V slovenski politiki pa ni bilo posebej velike enotnosti glede organiziranja lastnih obram bnih sil, češ da bi s tem le izzivali vojsko ozirom a vojaški vrh.2 8 3 Na podlagi p rav n ih m nenj so zato julija 19902 8 4 v sekretariatih za ljudsko obram bo in notranje zadeve našli form ulo, ki je predvidela uporabo m ožnosti N Z, da se pokrije tisti del obram bno-vojaških priprav, ki do tedaj niso im ele legalnega kritja, npr. t. i. jedra odpora. H krati pa bi, po m nenju snovalcev te rešitve, to om ogočilo razširitev aktivnosti na obm očje celotne republike, saj bi tud i tistim teritorialcem , ki so se p ridružili tem obram bnim aktivnostim v naslednjih tednih, nudili kolikor toliko trd n o pravno pokritje njihovega sicer prikritega delovanja. D rugi, prav tako pom em ben cilj pa je bil, z vldjučitvijo pokrajinskih in občinskih poveljnikov TO ozirom a njihovih nam estnikov v N Z prevzeti dejanski nadzor nad TO. M SN Z je tako pom enila oblikovanje skupin in enot, ki so bile enotno vodene z državnega vrha, s strani republiških sekretarjev za notranje zadeve in za obram bo. N Z je tako imela republiški značaj, kar je izražal term in m anevrska, in je presegala lokalno ali »tovarniško« raven, kakor je bila N Z organizirana do tedaj. 282 V prejšnjem sistemu RSLO in RŠTO nista imela nobene povezave. 283 Janša, Premiki, str. 51. 284 Dnevnikov objektiv, 29. 5. 2010, str. 10, Pravne države ne vzpostaviš tako, da jo eliminiraš : intervju z Ludvikom Zvonarjem (Primož Knez, Ali H. Žerdin). VOJAŠKA - » Z E L E N A « - VEJA SLOVENSKIH OBRAMBNIH SIL V vrh u sekretariatov za notranje zadeve in za ljudsko obram bo so se že po odvzem u orožja TO in odzivu na nižjih h ierarhičnih nivojih začeli zavedati, da bo treba v času, dokler TO ne bo z ustavnim i in zakonskim i sprem em bam i popolnom a podrejena republiškem u vodstvu, najti vm esno rešitev, ki bo ldjub vsem u predstavljala neko obram bno m oč in bo v popolni pristojnosti republiških oblasti. Vedeli so, da je treba najti zakonsko kritje, da se izognejo nevarnosti za posredovanje JLA, po drugi strani pa bi se posam ezniki laže odločali za sodelovanje v njej. O dgovor na to vprašanje so našli v tedaj veljavnem republiškem zakonu o SLO in DS, ki je v členih 173-186 predvideval, da se za opravljanje nalog N Z vpokličejo tudi obvezniki TO, JLA in CZ, in sicer za čas, dolder ne dobijo poziva za vpoldic v te obram bne strukture. V začetni fazi organiziranja je bila to v bistvu sam oiniciativna organizacija brez im ena, ld so jo poleg republiške koordinacije (Bavčar, Janša, Krkovič, Beznik) sestavljali posam ezniki v okviru TO in O N Z (posebej v SEM in PEM ), prav tako pa so zaradi logistične zagotovitve v M SNZ postopom a vključevali občinske funkcionarje, ki so bili deležni posebnega zaupanja. V začetku najvišje republiško vodstvo, z izjem o republiških sekretarjev za notranje zadeve in za obram bo, sploh ni vedelo za nastajanje organizacije, ki se je začela oblikovati od vrha navzdol po točno določeni organizacijski shem i, ki pa jo je poznal le njen vrh. Republiška koordinacija M SNZ je nadaljnje člane pridobivala p rek delovanja glavnih operativcev,2 8 5 ki so izbirali sodelavce na pokrajinski ravni, ti pa so zopet izbirali sodelavce ozirom a načelnike na občinski ravni. Izbor sodelavcev je v prvi vrsti potekal na poznanstvu in predvsem osebnem zaupanju. Kljub tem u da je bilo njeno delovanje legalizirano s strani takratnega republiškega vodstva v skladu s tedaj veljavnim a zakonodajo in sistem SLO in DS, pa je njeno delovanje v osnovi še naprej potekalo strogo tajno. Tako so na prim er na republiškem nivoju poznali le ljudi do pokrajinskega nivoja, slednji pa do občinskega. Veljalo pa je tud i obratno. Posam ezniki na občinskih ravneh so velikokrat poznali le svojega nadrejenega, bili pa so celo prim eri, ko skoraj do konca niso vedeli, kdo je načelnik M SNZ njihove pokrajine. Prav talco so se strogi varn o stn i ukrepi nanašali tudi na kom uniciranje, saj so se vsi dokum enti in obvestila prenašali osebno ozirom a neposredno ustno. D okum ente, kolikor so 285 Krkovič kot načelnik NZ in začetnik njene konkretne implementacije MSNZ si je izbral ozek krog sodelavcev, ki so organizacijo nadalje razvijali na nižjih hierarhičnih ravneh. To je predstavljalo MSNZ. jih sploh ustvarjali, so velikokrat uničevali, da ne bi puščali sledi. O rganiziranje je bilo torej piram idalno, s čim er je bila zagotovljena varnost za sodelavce in udeležence tajnega projekta. V tem kontekstu je treba izpostaviti tudi številne dilem e, ki so se postavljale pred posam eznike, ko so se odločali in odgovarjali na vprašanje: »Ali si za stvar?« Tako so bile izpostavljene legalistične, m oralne, politične in osebne dilem e posam eznikov, ki so s svojim sodelovanjem ogrožali sebe in svoje bližnje tako m aterialno kot tudi eksistencialno. M nogi so se zlasti v prvih d neh spraševali o posledicah svoje odločitve. Č utiti je bilo tu d i nezaupanje in veliko vlogo pri odločitvi, da se pridružijo tajnem u organiziranju novih slovenskih obram bnih sil, so odigrala pretekla poznanstva in zveze. Bili so prim eri, ko izbrani načelniki občinskih štabov niso popolnom a zaupali pokrajinskem u načelniku, ki jih je z akcijo seznanil ozirom a jih je vanjo vključil. To (ne)zaupanje pa se je prenašalo tudi s pokrajinskih na republiško raven. Tak p rim er kaže organiziranje N Z na G orenjskem . »Prvi sestanek Toneta K rkoviča in Janeza Slaparja, ko je Krkovič poldical in prosil za predstavitev, je bil v nedeljo, 19. avgusta, pred kavarno C reina v K ranju. Po predstavitvi in pogovoru sta odšla na sedež PŠTO, kjer je Tone predstavil nastajajoči projekt m anevrske strukture. Še isti dan se je Slapar pogovoril s Petrom Z upanom . Zvečer je poklical Jelka Kacina, ki je bil nam estnik Janeza Janše v RSLO. D ogovorila sta se za srečanje naslednje jutro pred njegovim o d h o d o m v službo v Ljubljano. Seznanil se je s K rkovičevim projektom in ga prosil za podatek, ali sta projekt res odobrila tu d i sekretarja Janša in Bavčar. T onetu K rkoviču niso povsem verjeli, saj ni bil v strukturah TO. Bil je nam reč p redstojnik upravnega organa za ljudsko obram bo v Kočevju, o d k o d er m u je JLA odpeljala orožje, last UO. Kacin je potrdil, da sta sekretarja Janša in Bavčar seznanjena s projektom , vendar naj ne bi bil zelo pom em ben, po njegovem m nenju naj bi šlo za usposabljanje«.2 8 6 Ta p rim e r je kaže na rast piram idalne organizacije od zgoraj navzdol, kajti z vidika organizacijske teorije je vse bolj preraščala v m režno organizacijo z dokaj veliko (operativno) avtonom ijo posam eznih jeder. Prav tako pa lahko na ta način odgovorim o tudi na vprašanje, kdo je posam ezne pripadnike določil za sodelovanje v M SNZ in kdaj ter na kakšen način so bili izbrani in inform irani. V tem elju je torej šlo za angažiranje poznanih kadrov neposredno s strani Krkoviča, v številnih p rim erih pa so m u pokrajinske stike pom agali navezati tudi »stari znanci«. Tak prim er je zam etek organiziranja N Z v Z ahodnoštajerski pokrajini. 286 Mikulič, Uporniki z razlogom, str. 71. 60CtAUST»CNA RCPUOUKA SlOVtNUA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZAOEVE 61001 UUetJAHA. K K JW Ò C V A 2 T * * * < 0 0 (061) 315 >51, pol IN pt*a*l It »44. 641 • : 0001-1-Z-2/13-90 29/8-1990 Na podlagi 18S. člena Zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni liet SRS, št, 35/82) in na podlagi Pra­ vilnika o organiziranju, aktiviranju in opravljanju nalog ter o oznakah in oborožitvi narodne zaščite (Uradni list SRS, št, 29/83) izdajam ODLOČBO 0 IM EN O VAN JU NAČELNIKA N AR O D N E ZAŠČITE Za načelnika narodne zaščite, ki bo pripravij al organiza­ cijska pogoje za delovanj e narodne zaščite v morebitnih izrednih razmerah imenujem Toneta KRKOVIČA, roj, 18/5-1956, rezervni kapetan I, razre­ da, etanuje Kaptol 1, Kočevje. Tone KRKOVIČ del.uje na podlagi pooblastil, ki jih načelniku narodne zaščite daje Zakon o splošni ljudski obrambi in druž­ beni samozaščiti ter citirani pravilnik, in sicer na celot­ nem območju Republike Slovenije, Za opravljanje svojih nalog lahko načelnik določi potrebno število svojih namestnikov in podočnikov. Imenovan j e namestni­ kov in pomočnikov potrjuje republiški sekretar za notranje zadeve, Odločba o imenovanju načelnika NZ, po kateri je Krkovič deloval na osnovi pooblastil Zakona o SLO in DS ter Pravilnika o organiziranju NZ. Štefan Šemrov, tam kajšnji pokrajinski načelnik, pravi: »Sredi julija 1990 m e je poklical 'Vojko'2 8 7 in m i napovedal sestanek s Tonetom Krkovičem. Prvo srečanje in pogovor o M SN Z sva im ela 25. julija 1990 ob 16. uri na dvorišču gradu Tabor v Laškem. Po osnovni predstavitvi projekta in privolitvi v podrobnejšo predstavitev sva pogovor nadaljevala na terasi m oje hiše v V rhu n ad Laškim. Na voljo m i je dal 48 ur, da se odločim , ali sem pripravljen sodelovati. M oja odločitev je bila p ritrdilna, vendar v tistem tren u tk u nisem bil popolnom a prepričan, da nam bo uspelo, kajti naše delo pri projektu M SNZ ni bilo legalno. Pripravljali sm o d okum ente za nem oteno delovanje, alarm iranje in tajni vpoklic V ojnih enot, oblikovali skrivna sldadišča itn. Kako resno je bilo takrat, se zavedam o šele zdaj. M orali sm o h itro ukrepati in se odločiti, kom u zaupati, da bi projekt na občinsld ravni lahko uresničili. Po razm isleku sem se odločil za sodelavce TO, ki sem jim najbolj zaupal. O dločitev ni bila lahka in danes vem , da sem m orda kom u storil krivico, ker m u sprva nisem zaupal. D o začetka septem bra 1990 sm o oblikovali skupino za delo na obeh ravneh, del dokum entov in ocen je bilo že narejenih, pripravljanje elaboratov pa se je začelo predvsem septem bra.«2 8 8 P odobno je bilo tudi v V zhodnoštajerski pokrajini. M arjan Fekonja tako o projektu M SN Z pravi: »Med pol osm o in osm o uro zvečer sem prišel v Tepanje.2 8 9 Tam sta m e že čakala dva predstavnika. Eden je bil M iha Butara, drugi pa je bil, predstavil m i ga je nam reč B utara,2 9 0 Tone Krkovič. Takrat sem ga prvič videl. Ne vem , kdo je bil bolj v zadregi, on ali jaz. Začel m i je govoriti, zakaj je pravzaprav prišel. O dk rito m oram priznati, da sem v tistem trenutku pozabil n a Toneta K rkoviča in da se je v m eni kot po tekočem tra k u začel odvijati nekakšen film ali predstava o tem , kaj pravzaprav vse to pom eni, kaj se lahko zgodi ozirom a se bo zgodilo. Strah nam reč n ik o m u r ni tuj. Razlika je le v tem , da eni znam o strah obvladati, drugi pa ne. Takrat sem seveda najprej pom islil na d ružino in otroke, razm išljal sem o tem , kaj nam preti. Po srečanju v Tepanjah sem odšel dom ov in začel razm išljati, kako bi stvari organizirali naprej. V vseh občinskih štabih sem izbral posam eznike, ld sem jim resnico zaupal postopno in nikoli v celoti. Tako sm o že v slabem m esecu in pol uspeli organizirati štabe N arodne zaščite v M ariboru, Slovenski Bistrici, na Ptuju, v O rm ožu, Pesnici in Rušah. 287 Najbrž je bil to Vojko Adamič. 288 Mikulič, U porniki z razlogom, str. 91. 289 Gre za srečanje 6.9.1990; najprej so se na Tepanjah srečali pripadniki »zelene linije«, nato pa so odšli na sestanek z »modro linijo« v Slovenske Konjice. 290 Očitno je bilo ljubljansko jedro odpora (Adamič, Butara) zelo pom em bno za navezavo kontaktov tudi v drugih slovenskih pokrajinah zlasti zato, ker sta bila oba pripadnika TO. K temu moram o dodati še dolenjsko jedro odpora (npr. Borut Usenik), ki je bil zveza, prek katere je Krkovič navezoval stike z Južnoprimorsko pokrajino. To pravzaprav niso bili štabi. To sta bila posam eznik in njegov p o m o čn ik ali pa skupina treh ljudi. In eden, dva ali trije sm o delali vse te stvari.«2 9 1 Vse postopke kadrovanja na pokrajinski in občinski ravni je vodil načelnik M SNZ RS Tone Krkovič. Z a vsakega predlaganega načelnika M SNZ so predlagatelji p o dali zelo natančno obrazložitev. Posebno težo pri kadrovanju so imeli tisti poveljniki OŠTO, ki niso oddali orožja.2 9 2 Pokrajina Načelnik Predlagal in utemeljiv Ljubljana mesto Miha Butara Tone Krkovič, Vojko Adamič Ljubljana okolica Elo Rijavec Tone Krkovič, Miha Butara Vzhodnoštajerska Marjan Fekonja Miha Butara Zahodnoštajerska Štefan Šemrov Vojko Adamič Posavje Ernest Breznikar Miha Butara Zasavje Jože Ranzinger Miha Butara Dolenjska Rade Klisarič Tone Krkovič Notranjska Vojko Štembergar Vojko Adamič Severnoprimorska Drago Vidrih Miha Butara Južnoprimorska Leopold Čuček Vojko Adamič Prekmurje Ivan Smodiš Miha Butara Koroška Mladen Mrmolja Miha Butara Gorenjska Janez Slapar Miha Butara Nadzor zračnega prometa Jože Butara Miha Butara Ker je šlo za tajno organizacijo, so pom em bne tudi psihosocialne dileme, tako v o dnosu do najbližjih ozirom a do družine kakor tu d i širše. P risotno je bilo vprašanje, ali so posam ezni pripadniki seznanili svojo d ružino s svojim tajnim delovanjem ali pa so ga prikrivali. Prav tako je pom em bno, na kakšen način so reševali m orebitne problem e dom a, v službi, m ed prijatelji. Zanim iva je tako zgodba iz Koroške, kjer se Prim ož Šavc spom inja: »Seveda jaz v sanjah ne bi pričakoval, da bo m ene poveljnik koroške pokrajine podpolkovnik M laden M rm olja povezal v tajno organizacijo, ker sem bil poleg, ko je orožje odhajalo na njegovo avtoriteto. Tudi nekateri m oji sodelavci so okrog tega izražali velik bes. M rm olja je bil drugače zelo v redu človek, p o zn am ga še iz m ladosti. V endar zaradi teh okoliščin iz časa predaje orožja svojim sodelavcem iz M SN Z nisem 291 Mikulič, U porniki z razlogom, str. 90. 292 Butara, O vlogi in pom enu MSNZ, str. 3. povedal, kdo je m oj šef. M oji ljudje so dolgo mislili, da m e vodi sam Janša, za Krkoviča niso vedeli, ker nisem nič povedal, za M rm oljo pa tudi ne, saj bi nezaupanje nekaterih m ojih sodelavcev do njega lahko ogrozilo sam projekt ozirom a njegovo konspiracijo.«2 9 3 M SNZ se je razvejila iz jedra nekaj posam eznikov v organizacijo, v katero je bilo končno razporejenih skoraj 21.000 pripadnikov. Pri tem je treba pojasniti število pripadnikov »zelene veje«, kot se pojavljajo v različnih virih. R azm erom a jasno je, kako se je oblikovalo vodstveno jedro organizacije, od republiške prek pokrajinske do občinske ravni, m anj jasno pa je dejansko operativno oblikovanje. Kako postane M SN Z tako kadrovsko kot m aterialno-tehnično operativna oborožena sila? Kot taka sicer ni nikoli delovala. Enote M SNZ na terenu so bile sam o na papirju ozirom a v m obilizacijskih seznam ih. Poveljnike (izbranih) enot so sicer v grobem seznanili z akcijo M SNZ, vojakov pa nikoli.2 9 4 Okoli 21.000 pripadnikov, kolikor naj bi štele enote N Z, navedenih v D irektiva načelnika N arodne zaščite Republike Slovenije za dem onstracijsko, delno ali popolno uporabo m anevrske strukture N arodne zaščite2 9 5 iz začetka septem bra 1990 se seveda nanaša na potencialno angažirane enote, ki bi imele orožje in drugo vojaško oprem o, prav tako pa bi bile zaradi aktivnega delovanja v projektu poveljnikov na višjih nivojih ter n ad zo ru nad sistem i zvez in m obilizacijo tudi uporabljene. V tem sm islu je velikost tega dela M SNZ teže določljiva kot za enote RSNZ, ki jih m oram o šteti v celotni oboroženi sestav Republike Slovenije. N am reč stru k tu ra PEM , SEM in ne nazadnje tudi V EM je bila povsem jasna, delujoča, v preteklosti pa tudi že aktivirana. N esporno dejstvo je, da brez p o d p o re RSNZ ne bi bilo takšne »zelene veje«, prav tako je povsem jasno, da so na najvišjem strateškem nivoju na celotno oboroženo sestavo gledali kot na neločljivo povezano sim biozno delujočo celoto izbranih enot RSNZ v MSNZ. V endar pa je bilo tudi v tem prim eru, m orda sicer bolj na lokalnih ravneh, kar nekaj težav. Č eprav večina virov akcijo ocenjuje kot izjem no uspešno in učinkovito, pa ocena njene vloge in pom ena z zgodovinskega vidika le ni povsem enotna. Tako iz analize koroške »veje« M SN Z ugotavljam o, da se nekatere na republiški ravni sprejete odločitve niso v p opolnosti prenesle na lokalno raven. Prim er, ki vse od konca vojne z večjo ali m anjšo intenzivnostjo kaže na tako ugotovitev, je nedvom no ocena vloge posam eznih elem entov nacionalnovarnostnega 293 Intervju Šavc, 25. 4. 2006 294 Prav tam; Intervju Jeromel, 26. 6. 2006. 295 Mikulič, Uporniki za razlogom, str. 47. sistem a ozirom a preprosteje rečeno odnos m ed O N Z (m ilica) in TO. Č eprav vsi pom em bni viri izpostavljajo p o m en dobrega sodelovanja m ed p ripadniki obeh institucij, pa se je na lokalnem nivoju pokazala vrsta n eenotnih stališč tako glede priprav na vojno kot glede delovanja v vojni ju n ija 1991. To je sicer legitim no, nedvom no pa kaže na to, da bi se kljub vsem pripravam v letu 1990 skozi projekt M SNZ, v katerem so se poleg slovenske vojske rojevale tudi slovenske obram bne sile (celotna oborožena sestava), vsem dogovarjanjem in koordiniranju (tako u rad n em u kot neuradnem u), vojna najbrž brez koordinacijskih skupin, ki so dejansko operativno vodile enote, ne izpeljala tako učinkovito. FUNKCIJE, NAMEN IN NAČRT DELOVANJA O snovni nam en delovanja M SNZ je bilo (vojaško) zavarovanje ukrepov nastajajoče slovenske države, ld jo je v tistem času najbolj ogrožala prav JLA. Č eprav je bila N Z de iure pom ožna obram bno-varnostna sila ter slovenska posebnost v okviru sistem a SLO in DZ, v katero so bili razporejeni rezervisti, dolder niso bili prerazporejeni v enote TO, JLA ali CZ, v organizacijski pristojnosti tedanjega sekretariata za notranje zadeve, pa je M SNZ, kot so jo kasneje poim enovali, de facto zagotavljala nadzor ter vodenje in poveljevanje republiški TO s strani slovenskega političnega vodstva še pred sprejem om ustavnih in zakonskih sprem em b.2 9 6 Poleg PEM , ld so nudile podporo, so nam reč okostje in jedro M SNZ sestavljali izbrani p rip ad n ik i TO, za katere je v tem času veljalo neke vrste dvojno poveljevanje. De iure so bili podrejeni liniji vodenja in poveljevanja v TO kot delu jugoslovanskih oboroženih sil, de facto pa so bili sestavni del nove organizacije M SN Z in njenega sistem a vodenja in poveljevanja, ki se je nanašalo izldjučno na slovensko politično oblast. O snovni vojni načrt M SNZ je bil preprost in logičen. V p rim eru oboroženega posega JLA v Sloveniji bi m orala zavarovati ključne objekte in hkrati s hitrim i napadi na skladišča orožja in vojaške oprem e zagotoviti m ožnost za vpoklic p opolnih form acij TO. Prav tako so bili izdelani popolni načrti za posam ezna skladišča in druge objekte.2 9 7 Konec avgusta ozirom a v začetku septem bra 1990 je bil v vrh u sekretariata za ljudsko obram bo izdelan dokum ent D irektiva načelnika N arodne zaščite Republike Slovenije za dem onstracijsko, delno ali popolno uporabo m anevrske 296 Nanut, Zgodovinski pregled osamosvojitve RS; Butara, Uporniki z razlogom. 297 Nanut, Zgodovinski pregled osamosvojitve RS. strukture N arodne zaščite,2 9 8 ki je bil uporabljen kot sm ernica za pripravo osnovnega vojnega načrta M SNZ s predvidenim i m ožnostm i, v katerih bi se M SNZ uporabila v celoti, delom a ali le kot dem onstracija sile. Pri tem je bila predvidena m ožnost razglasitve izrednega stanja na celotnem ozem lju SFRJ, ki ga seveda republiška skupščina ne bi potrdila in bi praktično pom enila ob poskusu realizacije agresijo na Slovenijo. V p rim eru razglasitve izrednega stanja na Kosovu je bila predvidena dem onstracijska uporaba enot m anevrskih enot N Z in PEM , če bi zvezne oblasti poskušale izvesti m obilizacijo rezervistov in jih angažirati na Kosovu. Popolna uporaba vseh sil M SN Z pa je bila predvidena za prim er izrednih razm er na H rvaškem in BiH, ko je obstajala potreba po zavarovanju m eja in ozem lja Slovenije ter preprečitvi širjenja spopadov tu d i na našo republiko. Prav tako bi se M SNZ delno ali v popolnosti uporabila tu d i v prim eru, če bi JLA poskušala evakuirati vojaško tehniko ter težko oborožitev z ozem lja R epublike Slovenije. Prav D irektiva načelnika N arodne zaščite R epublike Slovenije Krkoviča za dem onstracijsko, delno ali popolno uporabo m anevrske strukture (m anevrskih enot) N Z je eden ključnih elementov, ki om ogoča razložiti pa tudi opredeliti kaj je bila M SNZ in katere so bile njene posebnosti. Prva je bila nedvom no ta, da jo je vodil Krkovič, p o 29. avgustu 1990, ko g aje za načelnika N Z im enoval Bavčar, tudi form alno. Krkovič, rezervni kapetan 1. razreda, je tako dobil nalogo, da pripravi organizacijske pogoje za delovanje N Z v p rim eru izrednih razm er, in to na celotnem obm očju Republike Slovenije. Izbral je pokrajinske vodje, ki so večinom a prihajali iz enot TO. P om em bnost D irektive pa je tudi v tem , da om enja celotno oboroženo sestavo RS, skupno število pripadnikov, sodelovanje z enotam i O N Z ozirom a uporabo vseh razpoložljivih sredstev, obenem pa razm erom a jasno razm eji m ed (m anevrsko strukturo) N Z in enotam i RSNZ. O dločitev načelnika N Z se glede nalog nanaša izključno na NZ, čeprav je poud arjen o sodelovanje z enotam i m ilice. Pom em ben za razum evanje je tudi tisti del direktive, ki zadeva zaledje (»v p rim eru eksteritorialne uporabe m anevrskih sil N Z uskladiti sistem zaledne zagotovitve v O N Z (PEM ) in odredom za preskrbo RSNZ«2 9 9 ). Glede na to, da direktiva za zaledno oskrbo predvideva uporabo objektov in sredstev TO, je jasno, da bi se sile NZ, ki ne bi delovale prostorsko, tem več m anevrsko, tj. širše, m orale nasloniti n a zaledno zagotovitev, ld bi jo zagotavljal RSNZ. 298 Sprejet je bil na Pristavi 7. 9. 1990. - Mikulič, Uporniki z razlogom, str. 44-50. 299 Mikulič, Uporniki z razlogom, str. 49. REPU BLIŠKI Š T A B Z A N A R O D N O ZščITO LJU D S K A O B R A M B A R EPU BLIKE SLO VEN IJE D R Ž A V N A T A JN O S T DIREKTIVA N A Č ELN IK A N A R O D N E ZAŠČITE R EPU BLIKE SLO VEN IJE Z A D E M O N S T R A C IJS K O , D E L N O ALI P O P O L N O U P O R A B O M A N E V E R S K E S T R U K T U R E N A R O D N E ZAŠČITE Topografska kartaš 1:200000 Celovec, Gradec, Maribor, Trst, Ljubijana,Zagreb, Rijeka, Gospiö, Bihač Direktiva je izdelana na podlagi celovite ocene m ožnih posledic sprejtja ustavnega zakona, n a podlagi katerega bi R S sa m a urejala del vojaške obveznosti in ocene m ožnih situacij v katerih bi prišla v poštev delna ali popolna uporaba maneverskih enot N Z v Republiki Sloveniji. V Z R O K I IN M O Ž N O S T I D E LO V A N JA SIL Z A P O S R E D O V A N JE N A P O D R O Č JU R E P U B L I& E m fW fittî Jg 1.Zaradi zapletenih notranje-političnih razm er v SFRJ in naraščajočih konfliktov tako m e d republikami kot m e d zveznimi organi in posam eznim i republikami se kot edina "zdrava" sila in kohezivna m o č pojavlja JLA z vse večjimi kom petencam i in tudi "razsodniŠkimi" ozirom a ultimativnimi zahtevami. Predvidene sp rem em b e dopolnil k ustavi R S ter predvsem zakona o S LO in D S , kot tudi drugih zakonoiv, ki utrjujejo subverzivnost R S so povod za skrajno zaostreno situacijo v Sloveniji. Posam ezni najodgovornejši predstavniki JLA in zveznih organov dajejo izjave o nelegitimnosti volitev in delovanje skupščine in teles R S ter grozijo z uvedbo izrednega stanja. a) Vzroki za posredovanje na področju R S bi bili lahko naslednji: -Izredno stanje na celotnem ozemlju SFRJ -Izredno stanje na Kosovu zaradi nacionalnega upora Albancev -Izredno stanje na Hrvatskem zaradi posega 0 N Z R Hrvatske v kninski krajini -Izredno stanje na Hrvatskem zaradi mednacionalnih spopadov širokih razsežnosti zaradi "vsesrbskega zbora v Jasenovcu" -Izredno stanje v BiH zaradi vsiljenih mednacionalnih spopadov -Evakuacija vojaške tehnike in težke oborožitve z ozemlja R S -Poskusi neposrednega izvajanja zveznih zakonov in predpisov. b) Možnosti delovanja sil za posredovanje na področju R S v vsaki o d naštetih m ožnih variant bi zvezni organi z uvedbo izrednega stanja v R S uporabili predvsem enote JLA. 2. JLA je sestavljena iz m irnodobne in vojne sestave. Vojne enote JLA so pretežno nacionalno hom og en e, m irnodobne pa zaradi eksteritorialnega načina popolnjevanja z naborniki nacionalno ial je Direktiva načelnika NZ, vsebinsko potrjena na Pristavi 7. 9. 1990. * X - * Č eprav im am o številne definicije, kaj M SNZ je, je treba k njenem u opredeljevanju in preučevanju pristopiti celostno. M SNZ je bila obram bni odziv na vojaške grožnje, prihajajoče iz B eograda, vsaj v prvi fazi pa je bila vse prej kot izoblikovana vojaška form acija ozirom a organizacija. M SNZ im a svoje form alne datum e ustanovitve in konca, im ela je ljudi, ki so bili v N Z form alno razporejeni, im ela je celo načrt delovanja in obstajajo seznam i enot z oborožitvijo, ld bi jih v p rim eru potrebe aktivirali.