lETO xxiii. — številka 39 Ustanovitelj)! obč. konference SZDL 'eseritce Kranj, Radovljica Sk. Loka Ji Tržič. - Izdala CP Goren|skl tisk ^TanJ. - Glavn urednik Igor Janhar ** Odgovorni urednik /Jbln Učakar Glasilo social isticne zve ovnega ljudst v a kranj, sobota, 23. v. 1970 Cena 50 par Ust Izhaja id oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Oo 1. Ja narja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In si ob sredah In sobotah za gorenjsko 25- maj - dan mladosti Tovariš Tito, še mnogo zdravih let Letos prvič mladinska priznanja V četrtek, 21. maja, je pred-sedniik republiške konference Zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup prvič doslej slovesno podelil mladinska priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem iin mentorjem, ki že dalj časa neumorno delajo z mladimi. Med dobitniki priznanj so tudi Gorenjci. Za dolgoletno delo z mladimi je prejel priznanje Dušan Bavdek, raivna-telj osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju, ki ima veliko zasilug tudi pri razvijanju samouprave na osnovnih šolah. Enako priznanje je prejel tu- di Božo Pančur z Jesenic, varnostni tehnik v Železarni. Od vsega začetka dela in pomaga jeseniškim tabornikom im je sedaj starešina enega najboljših odredov pri nas, odreda jeklarjev. Mitja Gorjup je podelil prav taka priznanja mladiim družbenopolitičnim delavcem. Tudjj tu je zastopana Gorem j sika. Priznanja so. prejeli: Srečko Krč. profesor na jeseniški Gimnaziji, sedaj predsednik občinske konference Zveze mladine na Jesenicah, Ipavec Miro, predsednik mladin s kuga aktiva v jeseniški Naročniki, oglejte si 15. stran, mogoče ste med izžrebanci Železarni, Stane BoštjančlČ* do nedavnega predsednik kranjske mladine, ter Pleš Dušan, prav taiko z Jesene, za dolgoletno delo na področju idejno vzgojnega dela. -i k ' Ob navzočnosti številnih gostov so minuli četrtek, 21. maja, dopoldan na letališču Brnik odprli veliko razstavo letal in letalske tehnike. Ob otvoritvi je govoril komandant ljubljanske vojne oblasti, generalpolkovnik Franc Poglajen, navzoče pa je pozdravil direktor aerodroma Ljub-Ijana-Pulj in predsednik organizacijskega odbora razstave Franc Sever. Prisotni so si nato ogledali desant športnih padalcev. Skupina hrabrih mož je pristala na prostoru pred letališko stavbo, (ig) — Foto: F. Perdan JESENICE Jeseniški borci že dalj časa hrepenijo po samostojnem muzeju revolucije na Jesenicah. Da bi spoznali, kako so do takšnih ustanov prišli drugod, so v sredo obiskali muzeja revolucije v Celju in Slovenj Gradcu. Po ogledu muzejev so se Jeseničani pogovarjali z muzejskimi delavci iz obeh mest. -Jk KRANJ V sredo popoldne se je v dvorani občinske skupščine v Kranju sestal sekretariat konference za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL. Razpravljali so o aktivnosti konference za družbeno aktivnost žensk ob pripravah na referendum o samoprispevku za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini. A. ž. Kranj, 22. maja — V enajstih krajevnih centrih v kranjski občini so se zvečer člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Kranj sestali s predsedniki krajevnih organizacij SZDL in sekretarji organizacij ZK ter s predsedniki krajevnih skupnosti in šefi krajevnih uradov. Na sestankih so govorili o tehničnih in drugih pripravah na bližnji referendum. A. 2. Predsednik regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko Martin Košir je za torek popoldne sklical sestanek kluba poslancev. Na sestanku bodo med drugim razpravljali tudi o osnutku izhodišč za resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. A. Ž. Organizacija zveze komunistov na Zlatem polju bo v torek zvečer v Dijaškem domu v Kranju sprejela v organizacijo ZK 20 novih članov. RADOVLJICA V četrtek popoldne so se v Radovljici sestali predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze iz cele občine in govorili o obrambnih pripravah. Podrobno pa so se dogovorili tudi o organizaciji političnih aktivov, ki bodo na področjih vseh krajevnih organizacij SZDL v občini prihodnji mesec. Na teh aktivih bodo razpravljali o delu krajevnih družbenih organizacij in društev, o vlogi krajevne organizacije SZDL pri usklajevanju društvenega življenja na vasi, o ustanavljanju sekcij oziroma poživitvi dela le-teh ter o urejevanju kadrovskih vprašanj v krajevnih organizacijah socialistične zveze. Razen tega so se na četrtkovem sestanku pogovorili tudi o udeležbi na proslavi v Dolenjskih Toplicah in o pripravah na praznovanje občinskega praznika. A. 2. Radovljica, 22. maja — V veliki dvorani občinske skupščine je krajevna organizacija SZDL Radovljica popoldne sprejela v organizacijo socialistične zveze nove člane. V socialistično zvezo so sprejeli vse tiste, ki so lani ali bodo letos dopolnili 18 let. A. 2. Jutri (nedelja) popoldne bo v hotelu Stane Žagar v Bohinju redni letni občni zbor turističnega društva. Slavnostna seja občinske konference ZK Škof ja Loka V sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka je bila včeraj, v petek, 22. maja, slavnostna seja občinske konference ZK ftkofja Loka, ki so Jo posvetili 100-letnici Leninovega rojstva. Uvodni govor Je imel predsednik republiškega odbora za pripravo proslave 100- letnice Leninovega rojstva Boris Ziherl. Za konec so komunisti svečano sprejeli medse skupino novih mladih članov ZK. Za dan mladosti v Kamniku Občinska konferenca ZMS Kamnik je v počastitev dneva mladosti organizirala vrsto prireditev in tekmovanj, ki so bila skozi ves mesec maj. Tako so se mladinski aktivi pomerili v malem nogometu, rokometu, šahu, namiznem tenisu, odbojki in streljanju. V petek je bil patruljni tek po ulicah Kamnika, v pone- deljek, na dan mladosti, pa bo taborni ogenj v parku v Mekinjah. Zaključek tekmovanja bo v nedeljo, 31. maja, ko bo medobčinsko tekmovanje občin Kamnik, Šentjur in Domžale. Razglasitev zmagovalcev, podelitev pokala, zastavice in priznanj pa bo zvečer v mali dvorani kina Dom Kamnik. J. V. Na Titovem trgu bo sprejem v Zvezo mladine Na občinski konferenci Zveze mladine Slovenije v Kranju so ugotovili, da smo v preteklih letih posvečali sprejemu pionirjev v Zvezo mladine vse premalo pozornosti. Tako malo, da je javnost le redko vedela za sprejem. Takšna »skrivnost« ni bila ugodna za tiste, ki so bili sprejeti, niti spodbudna za njihovo delo v Zvezi mladine. Zato se je kranjska občinska mladinska organizacija odločila organizirati javni množični sprejem pionirjev iz vseh osnovnih šol v občini v Zvezo mladine. Sprejem bo 23. maja ob štirih popoldne na Titovem trgu. Manifestacija bo imela tudi drug zna- čaj. Izzvenela bo kot podpora referendumu za gradnjo novih šol in vrtcev. Mladi lahko tudi tako vplivajo na javno mnenje in pozitiven izid referenduma. Prireditve na Titovem trgu, ena najmnožičnejših v zadnjih letih bo, se ne bodo udeležili samo pionirji, učenci sedmih razredov, bodoči člani mladinske organizacije, ampak vsa šolska mladina od tretjega razreda dalje, dijaki kranjskih srednjih šol in mladi delavci v proizvodnji. Najmlajši so pri tehničnem pouku že izdelali transparente, popisane z množico gesel, ki govorijo v prid gradnji šol in vrtcev. Otroci bodo prav tako 1500 otrok v Javorniškem rovtu Krajevna organizacija Zveze borcev Javornik-KoroŠka Bela je lani prvič organizirala pohod učencev osnovne Šole Koroška Bela na partizansko Pristavo v Javorniškem Rovtu. 600 učencev so razdelili no enotah in jih imenovali po partizanskih četah in bataljonih, ki so med NOB delovali v jeseniškem koncu. Nekdanji borci in aktivisti NOB so pionirje spremljali in jim pripovedovali svoje doživljaje med partizansko borbo. Tudi jutri. 24. maja, bo tak- šen pohod, le da bo udeležba večja, saj se bodo na partizanska pota v Javorniškem Rovtu podali učenci vseh osnovnih šol v jeseniški občini. Po opravljenem pohodu bo zborno mesto na Pristavi, kjer bo proslava, po njej pa zabava. Organizatorji računajo, da bo jutri na Pristavi prek 3000 ljudi. Pohod učencev na Pristavo sodi k praznovanju dneva mladosti v jeseniški občini. -j k Zlata in srebrna priznanja škofjeloškim krvodajalcem Minuli ponedeljek, 18. maja, je bila v poročni dvorani stavbe občinske skupščine Skofja Loka manjša slovesnost, na kateri so zaslužnim sodelavcem organizacije RK Skofja Loka in najboljšim krvodajalcem podelili zlata in srebrna priznanja. Zlata zvezna priznanja so dobili dr. Franc Rešek iz Železnikov (za dolgoletno delo v zdravstvu in zdravstveni prosveti), Silvo Hostnikar iz Škofje Loke (za krvodajalstvo — kar šestintridesetkrat je doslej dal kri), Franc Smld iz Železnikov, Filip Bernik iz Ceš-njice, Tinca Remškar in Min ka Konic iz Škofje Loke (za nesebično delo v organizaciji RK) ter kolektiv tovarne LTH, ki ima v svoji sredi največje število krvodajalcev v občini. Srebrna republiška priznanja so si zaslužili Franc Mr-var iz Ho t a vel j, Ciril Vidmar s Trebije, Berta Tišlcr iz Gorenje vasi, Anica Rihtaršič in Pavle Grlevc, oba iz Poljan, Angelo Sovine iz Brodov, Marija Debeljak iz Sv. Duha (vsi za dolgoletno sodelovanje z organizacijo RK) ter Polda Bozovičar s Trate (kot drugi najuspešnejši krvoda- jalec v občini). Srebrna priznanja so prejela tudi podjetja Iskra Železniki, Alplcs Železniki, Niko Železniki, Tehtnica Železniki, EIra skofja Loka in Jelovica Skofja Loku. Omenjene tovarne imajo namreč odlično organizirane krvodajalske službe. S prav tako dobrimi službami se lahko pohvalita še Veletrgovina Loka in gradbeno podjetje Gradiš, ki sta dobili diplome. Vsa odličja je podelil predsednik občinske skupščine Zdravko Krvina. Organizacija rdečega križa Skofja Loka sploh slovi kot ena najbolj aktivnih na Gorenjskem. 12. maja je organizirala tekmovanje iz prve pomoči, ki so se ga udeležile šolske ekipe podmladkarjev RK. Med sedmimi izbranimi skupinami je bila najboljša ekipa osnovne šole Žiri. Člani loške organizacije RK sedaj pripravljajo akcijo zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, ki bo 28. maja letos. Akcija je že tradicionalna. Obe prejšnji sta izredno lepo uspeli, zato odgovorni upajo, da bodo prebivalci tudi tokrat dokazali svojo humanost. (ig) osebno izročili staršem posebna vabila, s katerim jih vabijo na osrednjo prireditev na Titovem trgu. Vzporedno s pripravami na prireditev na Titovem trgu teče posebna, široko zasnovana akcija tudi po šolah. Učitelji namreč razlagajo učencem pomen referenduma in značaj prireditve na Titovem trgu. Razen slavnostnega kulturnega programa bo 23. maja izredno svečan sam sprejem V Zvezo mladine. Pionirji bodo drug za drugim prihajali na posebne odre, kjer jim bodo starejši vrstniki, mladinci, podeljevali mladinske izkaznice, značke ter brošure »Zveza mladine na osnovni šoli«. Po sprejetju v mladinsko organizacijo bo v domu JLA v Kranju za vse novopečene mladince zakuska in ples. Ve selje se bo ob pol sedmih zvečer preselilo v veliko dvorano delavskega doma, kjer bo mladina Iskre pripravila kulturni program — recital ob dnevu mladosti. J. Košnjek Tržiška mladina za Titov rojstni dan Kulturne in športne prireditve mladih bodo letos zunanje obeležje praznovanja tedna mladosti. Na šolah so v tem času izvedli tekmovanja za Prešernovo bralno značko, mladinski aktivi pa tekmujejo na športnem področju. Tekmovanja potekajo v streljanju, košarki, malom nogometu, rokometu, odbojki in kegljanju. Svečan zaključek prireditev bo v sredo. V avli Grajzar-jevc šole bo mladina Tržiča izvedla kulturni program, n3 katerem bodo sodelovali: šolski mladinski pevski zbor, vokalni trio sester Potočnik iz Sla t ne, irulatdi recitatorji l recitalom o Leninu in rovo-hicij.i. V drugem delu svečanosti pa bodo podelili nagrade In priznanja najboljšim mladincem za njihovo delo in uspehe na različnih področjih njihove dejavnost'!. Knjižne nagrade bodo preje!;! mladinci z osnoAinih šol, ki to priznanje zaslužijo ne le zaradi dobrih učnih uspehov, ampak tudi zaradi svoje aktivnosti v mladinski organizaciji. Prav tako bodo mladinci i/. 7. in 8. razredov vseh osnovnih šol, ki so tekmovali za bralno značko, dobili zlata in srebrna odličja. L razdelitvijo mladinskih značk ter po-kaJov in diplom za uspehe na športnih tekmovanjih bo izzvenel zaključni akord mladine ob njenem prazniku. —ok I veleblagovnica | hmukikhi ljubljana Razstava šotorov in športne opreme v času od 25. 5. do 3. 6. 1970 Prodaja tudi na kredit do 10.000 din blagovnica skofja loka V Preddvoru tudi zasebne sobe »Škoda bi bilo, da bi morali domače in tuje goste, ki se bodo oglasili v hotelu, odklanjati. To bi bila slaba reklama za hotel in za sam kraj,« je na sredinem sestanku upravnega odbora turističnega društva Preddvor dejal upravnik novega hotela Bor Žarko Brzulja. »Predlagam, da turistično društvo ustanovi stalno recepcijsko službo, kajti za poletno sezono imamo že skoraj vse zmogljivosti zasedene. V Preddvoru pa je prav gotovo tudi nekaj lastnikov zasebnih turističnih sob, kjer bi se gostje lahko v poletni sezoni in sicer prav tako dobro počutili.« Člani upravnega odbora in nekateri lastniki sob, ki so se udeležili sestanka, so se takoj strinjali s predlogom. Čeprav prvo leto ne pričakujejo, da bodo vse zasebne sobe oddane med glavno sezono, bodo vseeno poskusili. Prepričani so namreč, da se bo še z nekaterimi vlaganji na tem področju v prihodnje turistična sezona daljšala. Zato bodo imenovali posebno komisijo za kategorizacijo zasebnih sob, ustanovili bodo recepcijsko službo, ki bo goste usmerjala v zasebne sobe in določili cene. Turistično društvo vabi lastnike zasebnih sob, da se čimprej oglasijo na turističnem društvu, kjer se bodo dogovorili o medsebojnih obveznostih pri oddajanju sob. A. Ž. Še hitrejše integracije Sporazum o oblikovanju cen goveje živine Na nedavni seji skupščine občine Kamnik so odborniki izdali soglasje k sporazumu za oblikovanje cen goveje živine in govejega mesa. Oo-čioaka skupščina je priporočila vsem prizadetim gospodarskim organizacijam, da podpišejo sporazum. Občinska skupščina je izdala soglasje k takemu sporazumu pod pogojem, da se bo Jo sredstva stabilizacijskega fonda uporabljala le za namene, ki so predvideni v sporazumu. Namen sporazuma je poživiti proizvodnjo klavne in Plemenske živine, da se us-liladi ponudba živine s povpraševanjem po mesu in da se v stabilnejših pogojih zagotovi redna preskrba. Spo- Uspešna prodafa Pekove obutve v prvem tromesečju Tržiška tovarna obutve Peko je v prvih treh letošnjih mesecih močno povečala prodajo, saj se je promet v primerjavi z enakim lanskim obdobjem dvignil po vrednosti za 36 odstotkov, po številu parov čevljev pa za 41 odstotkov. V računskem centru so pripravili analizo in ugotovili, da tolikšnemu uspehu botruje predvsem solidna zalo-ženost trga z obutvijo, ki jo \ potrošnik najraje kupuje, j Kljub neugodnim vremen-skim razmeram je šla dobro v denar zlasti ženska obutev. | Na prvem mestu velja omeniti izdelke iz tako imenovanega Atis programa, ki so navdušili mlade potrošnice. V prvem tromesečju je Peko izvozil 35 odstotkov celotne proizvodnje (27 odstotkov na konvertibilno, 8 odstotkov pa na klirinško področje), kar znaša približno 669 tisoč dolarjev. Kmalu bodo začeli izdelovati tudi novo kolekcijo jesen-zima 70'71, s katero bo mlajša generacija bržkone še bolj zadovoljna. M. Kunšič razum naj bi podpisale vse kmetijska organizacije v Sloveniji, klavnice, trgovska in gostinska podjetja ter samostojni .ibr'r.nki mesarske :n gostinske stroke. Proizvajalci se s tem sporazumom obvezujejo zagotoviti normalno reprodukcijo črede in pospešiti pitanje telet in goveje Živine v družbenih obratih in v kooperaciji. O teh vprašanjih je nedavno piedsednik IS SRS sklical posvetovanje vseh predsednikov občinskih skupščin Slovenije. Zaradi neurejenega trž:šea je v zadnjih letih v Sloveniji upadlo število goveje živine za 20 %, v kamniški občini pa za 18%. Stabilizacijski skiad, ki naj bi pospeševali ra»t živinoreje, se bo formiral iz orispovkov, ki j,ih določa sam sporazum, in sicer po 0,45 din za kg polovic telic, babv beefa in mladega pitanega goveda ter po 0,30 din za kg polovic goveda I. in II. vste, s čimer bi se ustvarilo polovico vseh sredstev, s katerimi bo sklad razpolagal, orugo polovico pa bo prispevala republika prek proračuna. Odborniki kamniške občine so predlagali, naj prodajno ceno mesu določajo republiški organi in naj bodo za vso republiko cene mesu enake. Sporazumi o oblikovanju cen živine in goveiega mesa bo veljaven le, če ga bo podpisalo toliko prizaeletih organizacij, ki obvladajo 2/3 preskrbe aLi proizvodnje goveje živine. J. Vldic Člani komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS na Jesenicah so se na zadnji torkovi seji podrobneje seznanili s srednjeročnim razvojnim programom Slovenije in Jugoslavije ter gospodarskim položajem v občini. Pozdravili so prizadevanja občinske skupščine na tem področju družbenega življenja in ji obljubili vso podporo. Ugotovili pa so, da je jeseniško gospodarstvo še vedno enostransko razvito in da bo potrebna hitrejša rast turizma in kovinske predelovalne industrije, za kar ima občina materialno osnovo (bazično industrijo, .naravne pogoje). Določena integracijska gibanja v občini so še vedno prepočasna, menijo člani komisije, posebno v kovinsko predelovalni industriji, trgo- vini in gostinstvu. S stališči komisije bodo seznanili vse komuniste v prizadetih delovnih organizacijah in organizirali posebne skupne sestanke. Osnovni smisel integracije je še vedno združevanje kapitala, kar je pogoj večjim vlaganjem v razširjeno reprodukcijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na nosilca delavskega in družbenega samoupravljanja, človeka. Komunisti, člani komisije za družbeno-ekonomske odnose, so se pogovarjali tudi o vlogi vodilne'ga kadra v posameznih delih proizvodnega procesa in o poglobljenem sodelovanju sindikalnih in partijskih organizacij pri iskanju učinkovitejših načinov delovanja ter poglabljanju in utrjevanju samoupravnih odnosov po podjetjih. J. Košnjek Trgovino v Žabnici bodo preuredili V veletrgovini živila v Kranju so nam včeraj povedali, da zbirajo potrebno gradbeno dokumentacijo za preureditev In razširitev stare trgovine v Žabnici. Računajo, da bodo do konca junija že zbrali potrebna gradbena do- voljenja, nato pa bodo takoj začeli s preureditveniml deli, ki bodo trajala največ šest tednov, žabnlčani bodo tako dobili težko pričakovano samopostrežno trgovino z mesnico. -Jk Klub gospodarstvenikov Kranj vabi vse člane na skupščino Kluba, ki bo v sredo, 27. maja, ob 9. uri dopoldne v prostorih občinske skupščine Kranj, sejna dvorana številka 13. Dnevni red: 1. Volitve elelovnega predsedstva, kandidacijske in volilne komisije, 2. Poročilo predsednika Kluba, 3. Finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora, 4. Razprava o poročilih in razrešnica organov Kluba, 5. Predlog sprememb pravil Kluba in njihov sprejem, 6. Volitev organov Kluba: a) plenuma, b) predsednika, c) sekretariata in d) nadzornega oelbora, 7. Predlogi in sklepi. O ■ K r O R T KOVINOTEHNA import Celje blagovnica Fužlnar, Jesenice, Titova 1 Velika reklamna prodaja pralni stroji Gorenje art.663 BIO z 12 programi redna cena 3256 din sedaj z lepotno napako in za gotovino SAMO 2890 din pralni stroji Gorenje art. 275 I. a prej 3275 din SEDAJ SAMO 1950 din hladilniki Gorenje 1351 redna cena 1276 din sedaj z lepotno napako in za gotovino SAMO 1170 din Ponovno v prodaji trajnožarnl štedilniki kup-persbuseh S 8,5 (štedilniki s pečico) Brezplačna dostava na dom po vsej Gorenjski. Ugodni kreditni pogoji: brez porokov, brez obresti, brez manipulativnih stroškov. Obiščite, oglejte si, in ugotovili boste, da najceneje kupujete v veleblagovnici Fužinar. Ostareli prostovoljci o svojih težavah Okoli sto nekdanjih pro-Stovol jeev za severno mejo v letih 1918/1919 se je zbralo 17. maja na Jesenicah, kjer so razpravljali o republiškem zakonu o prostovoljcih za severno mejo. Občinski odbor Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo na Jesenicah je na tem sestanku podal nekak obračun in pregled dela, ki se nanaša na vložene zahtevke za priznanje ugodnosti nekdanjim prostovoljcem. Iz poročila predsednika povzemamo, da je bilo v jeseniški občini vloženih 129 zahtevkov, ugodno rešenih pa je bilo 100. V radovljiški občini pa je bilo vloženih 84 zahtevkov, ugodno rešenih pa je bilo 44 oziroma 43, ker je en član medtem že umrl. Nekaj posameznih primerov je še nerešenih, ostale prijave pa je republiška komisija zavrnila, ker je komisija menila, da ne izpolnjujejo pogo- Razprava o statutu občine Kamnik Po krajevnih organizacijah socialistične zveze in krajevnih skupnosti kamniške občine so v zadnjem času razpravljali o spremembah in dopolnitvah statuta občine. Nedavno so o tem razpravljali tudi na izvršnem odboru socialistične zveze. Občinski skupščini so poslali naslednje pripombe oziroma predloge: Občina bi morala v statutu zapisati, da bo skrbela za zdravstveno varstvo tistih kmetov, ki zaradi zdravstvenega stanja, starosti ali onemoglosti ne morejo plačati prispevka za zdravstveno zavarovanje. Precej razprave je bilo okrog vloge in sestave svetov pri občinski skupščini. V statutu bi morali bolj kot doslej poudariti njihovo vlogo pri oblikovanju politike na posameznih področjih, ne pa na prvo mesto postaviti skrb za izvajanje zakonov, kar je dolžnost občinske skupščine. V svete pri občinski skupščini naj delovne in druge organizacije delegirajo svoje člane. Na vprašanje, če so lahko delavci občinske uprave člani svetov, so izrazili mnenje, da lahko, vendar njihovo število v svetu ne bi smelo biti večje od ene tretjine. V statutu bo potrebno bolj točno obdelati dogovore, ki se sklepajo med občinsko skupščino in delovnimi ter samoupravnimi organizacijami. V bodoče naj bodo dogovori osnova za reševanje skupnih potreb občanov. V statutu naj se da možnost, da se ustanovi en poravnalni svet za več krajevnih skupnosti. J. Vidic Škofjeloška statistika Tudi letos je uprava ško fjeloške občinske skupščine izdala statistični priročnik z nekaterimi opisi in podatki o dogajanjih, rasti in napredku v loški komuni. Vsem družbenim delavcem bo v dragoceno pomoč pri usklajevanju politike v gospodarstvu in družbenih službah. Zaradi priključitve območja skupnosti Žiri se je število prebivalcev občine Skofja Loka povzpelo že na 30.000. Na tem območju živi tudi 139 Srbov, skoraj toliko prebivalcev hrvatske narodnosti, devet Črnogorcev, šest Madžarov, dva Italijana in dva Čeha. Vsako leto pride v občino od dvesto do tristo novih prebivalcev, približno toliko pa se jih vsako leto iz nje tudi izseli. Iz statističnega priročnika zvemo, da šteje občinska skupščina 88 odbornikov. Pri tem so ženske zastopane samo s petimi preelstavnicami. 14 odbornikov ima visoko, osem višjo šolsko izobrazbo, 26 pi jih je končalo srednjo b >!o. Nihče od članov občinske skupščine nima manj ka-V 'i 4 razreele osnovne šole. j Po starostni sestavi so naj- j nočne je zastopani odborniki me 1 31 in 50 letom starosti, ' 16 jih je že prekoračilo pet- i deseto leto, dva pa sta mlajša od 25 let. 36 odbornikov je včlanjenih v zvezo komunistov. Prek občinskega ozemlja se razpreda 36 km cest drugega reda, 125 km tretjega in 33 km cest četrtega reda. Se celo vrsto drugih zanimivih podatkov najdemo v priročniku. Tako zvemo, da 4174 učencev v občini obiskuje osnovno šolo, da je knjižnico v Skofji Loki in Trati obiskalo 21.394 bralcev, da je bil vsak prebivalec občine v preteklem letu povprečno šestkrat v kinu itd. A. Igličar jev, katere postavlja republiški zakon o borcih za severno mejo. Na sestanku je bil navzoč tudi tajnik republiškega odbora Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918 19 tov. Kristan Franjo, ki je navajal, da se je morala republiška komisija, katera je preverjala resničnost podatkov v prijavnicah, strogo elržati predpisov, da pa so morda le primeri, da kdo ni dobil ugodne rešitve zaradi nezadostne dokumentacije. Končno so se dogovorili na tem sestanku, da se bodo v čimvečjem številu udeležili odkritja spomenika pok. generalu Maistru, ki bo verjetno odkrit jeseni v Kamniku. Lepo je bilo ob koncu prisluhniti ljudem, ki so oživljali spomine na čase preel dobrim pol stoletjem, ko so se polni ielealizma prostovoljno prijavili za borbo, da bi ohranili naše kraje na severu novi državi, ki je bila nastala po prvi svetovni vojni. srš Tekstilni center Kranj Svet šol Tekstilnega centra razpisuje za šolsko leto 1970/71 sprejem učencev v a) TEHNIŠKO TEKSTILNO SOLO, in sicer: — predilski odsek 30 učencev, — tkalsk. celsek 30 učencev, —- pletilski odsek 30 učencev, — tekstilnokemijski oelsek 30 učencev, — konfekcijski odsek 30 učencev, b) TEH. ČEVLJARSKO ŠOLO 30 učencev; c) POKLICNO TEHNIČNO ŠOLO (celoletno) za poklic »krojačica za ženske obleke« 30 učenk (šolanje traja 3 leta). K prošnji za vpis (kolek 2 din) je treba priložiti: — spričevalo o dokončani osemletki, — rojstni list, — lastnoročno napisan življenjepis. Prošnje sprejemamo do 25. junija; sprejemni izpiti iz slovenskega jezika in matematike bodo 26. junija ob 8. uri, toda le v primeru, če bo prijav več kot je razpisanih mest. Dijaki, kj so doma zunaj Kranja, lahko stanujejo v dijaškem domu, kjer je celotna oskrba. Predhodne prijave sprejemamo takoj. Skoraj vsi učenci, posebno fantje, prejemajo štipendije. Obsežen program prireditev najmlajših na Jesenicah v mesecu mladosti Tudi naijmlajiši na Jesenicah so za mesec mladosti pripravili obsežen program. Tekmovailii bodo s skiroji ter se pomeriili v teoretičnem znanju o prometu. Kot že prejšnja leta bodo tudi letos najrnlajiš.i na Jesenicah poslala mairšailu Titu čestitko za rojstni dan. Prav na elan mila-dosti bodo imeli razna tekmovanja in prireditve. Pomeriili se bodo v skakanju v vrečah, v igri ulovi sladkor-ček, v iskanju skritega zaklada v narava itd. K tekmovanju bodo povabili tudi otroke iz okolice in juh nagradila s slaščicami. Vrtec bodo za ta praznik svečano okrasila. Na elan varnosti v prometu bodo obiskali prometnike in midičndke, ko pa bodo zacvetele narcise, bodo priredili majski izilet pod Golico. V tem mesecu nameravajo obi-sikaiti tudi vrtce na Savi, pod Mežakljo, na Blejski Dobravi, na Koroški Beli in na Hrušici. Konec maja bodo nastopili na reviji Naši zbori po jo in na revij«, ki bo v dvorani delavskega doma v začetku junija. Nastopili bo do varovanci iz vseh vrtcev na Jesenicah. B. Blenkuš Na obisku pri graničarf i h V počastitev dneva mladosti je tržiška skupina Karavanke obiskala graničarje na karaivli v Medvod ju nad Je» lendolom. Med seboj so se najprej pomerili v malem nogometu, odbojki iin namiznem tenisu. Zaitem pa so nastopili plesad- Jeseniške žene imajo delovni program Pisali smo že, da so na Jesenicah po elolgem času spet ustanovili in oživili konferenco za družbeno aktivnost žena. Predsedstvo je na zadnji seji sprejelo obširen delovni program in se dogovorilo, katere so tiste akcije, ki jih bo treba najprej uresničiti. Če bežno preletimo delovni program konference za družbeno aktivnost žena na Jesenicah, ugotovimo, da nameravajo organizirati vrsto strokovnih in poučnih preelavanj in razgovorov: posvet o mož- nostih zaposlovanja žensk, predvsem mladine, v občini (skupno s skupščino, sindikatom in ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami), razgovor o predlogu zveznega zakona o družini, posvet s prosvetnimi delavci o škodljivem vpil ivu slabih filmov in podobnega čtiva, razgovor o položaju otroškega varstva v občini, pogovor o položaju in razvoju srednjih šol v občini, skupno z DPM razgovor o socialno ogroženi mladini na Jesenicah ter razgovor o etični in humanistični vzgoji mladih v šoli in doma. Program je kar obsežen. Zato je predsedstvo izdelalo kratkoročni, akcijski elelovni program. Na začetku junija bo pogovor o novem zveznem zakonu o družini. Uvodne misli bo podal dr. Ogrizek iz Kranja. Konec junija bo razprava, na osnovi posebne analize, o socialno ogroženih otrocih, ob začetku šolskega leta pa razgovor o etični in humanistični vzgoji mladine. Sodelovali bodo tudi prosvetni delavci. i -jk ci. V enournem programu so predstavili ljudske plese iz različnih jugoslovanskih pokrajin. Kljeib zelo uspelemu nastopu pa je resničen višek šele sledil: zdaj so se vključili v plese tudi vojaki. In sledilo je šumadinsko kolo, ?.ikino kolo . .. Tako gostje kot gostitelji so preživeli sproščen dan in so zato sklenili, da bodo ta srečanja postala tradicionalna vsako loto v tednu mladosti. Po uspelem nastopu je predstavnik komande obmejnih enot iz Radovljice povabil folklorno skupino, naj se udeleži proslave tedna mladosti v Radovljici. Sicer pa bo folklorna skupina nastopila tudi na kmečki ohceti danes teden v Ljubljani s samostojnim programom na Trgu revolucije, 7. junija pn v Novi Gorici na turistični prireditvi, —ok V devetih letih devet direktorjev Grupaštvo, ki razjeda kolektiv rudnika kaolina Črna — Rudnik pogosto menjava vodilni kader — O stanju v rudniku so odborniki že večkrat razpravljali, osnovni vzrok vseh nevšečnosti pa je vedno enak: neenotnost kolektiva V torek so na seji občinske skupščine Kamnik razpravljali o stanju v Rudniku kaolina crna. Odborniki so podprli prizadevanja občinskih družbeno-poliličnih organizacij in samoupravnih organov rudnika, da se uvede red in normalna proizvodnja kaolina. Splošna je ocena, da se stanje poboljšuje. Kljub temu ne bi želeli zamolčat) dejstva, da je občinska skupščina zaradi podobnih vzrokov obravnavala stanje v rudniku že 1964. leta, nezadovoljstvo zaposlenih pa se je manifestiralo s prekinitvijo dela v letu 1967 in 1969. Tako smo glede uspešnosti sedanjih ukrepov in priporočil lahko pesimisti (če gledamo izkustva iz preteklosti) in optimisti (Če verujemo v moč kolektiva). Rudnik sploh nima svojega perspektivnega načrta razvoja. Na vprašanje odbornika, kakšne so ekonomske možnosti rudnika, smo slišali, da je rudne snovi še za deset let. Drugo je vprašanje nadaljnjih raziskav. Kaolin se uporablja za potrebe papirne industrije, keramike, gu-marstva in farmacevtske industrije. Lani je v Črni proizvodnja kaolina znašala 20.870 ton. 75 odstotkov kaolina iz Črne kupuje papirna industrija, drugo pa gumarska industrija, industrija barv, elektrode, obrt itn. Industrija SFRJ vsako leto uvozi več kaolina, tako za po- , trebe papirne industrije kot J tudi za keramično industrijo (za keramično industrijo kaolin Rudnika Črna ni uporaben). Tako smo 1960. leta uvozili 7223 ton, lani pa že 36.163 ton kaolina. V zadnjem času tudi slovenski kupci nastopajo z zahtevo po uvozu kaolina, opravičujoč svojo odločitev z boljšo kvaliteto , uvoženega kaolina. Kvaliteta kaolina črna ni bila problem j za papirnice vse do tedaj, ko SO te obratovale s počasi tekočimi stroji. Prve težave so se pojavile z uvozom cenejše- , g:>, enakovrednega ali boljšega kaolina. Rudarji v Črni imajo poprečno visoke osebne dohod- j ke, in sicer 128.380 S din me- j sečno na zaposlenega v letu 1969. Vrenje se je začelo decembra lani, ko je v jamskem obratu 76 rudarjev napisalo nezaupnico vodji obrata inž. Ivanu Gullu. Tehničnemu vodji so očitali nestrokovnost pri vodenju obrata, prilaščanje materiala, ki je last podjetja, in nepravilne delovne odnose do podrejenih. Komisija za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu je predlagala, naj vprašanje strokovnosti inž. Gulta razišče posebna komisija. Komisija, ki je raziskovala vprašanje materialnega okoriščanja inž. Gulta, ni ugotovila večjih nepravilnosti. Na množičnem sestanku obrata Jama so rudarji skušali ponovno dokazovati krivdo inž. Gulta. Odnosi so se zaostrovali, predlagali so izključitev inž. Gulta iz delovne organizacije. Medtem je inž. Gult odpovedal delovno razmerje, nato pa je odstopilo skoraj celotno vodstvo podjetja. Inž. šapek, direktor podjetja, je dal ostavko, delovno razmerje so odpovedali Franjo Kocjančič, gradbeni tehnik, inž. Ludvik Wahl, giavni tehnični vodja, Adolf Trobentar, inženir varstva pri delu in še dva člana. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata je ugotovil, »da odhajajo iz podjetja prav tisti, ki so dobili visoke kredite za izgradnjo stanovanjskih hiš pod ugodnimi pogoji in brez odškodninskih zahtev v primeru odpovedi. Eden med njimi pa se je celo šolal na račun podjetja v rednem delovnem razmerju«. Posredujem še nekaj podatkov iz Informacije o stanju v Rudniku kaolina Črna, ki jo je predsednik občinske skupščine Kamnik tovariš Vinko Gobec posredoval od- bornikom občinske skupščine: »Glede na odhod šestih vodilnih strokovnjakov je pravilno, da na kratko seznanimo odbornike z vzroki odpovedi. Iz obrazložitev odpovedi delovnega razmerja sledi, da odhajajo zaradi nemogočih odnosov, ki so posledica gru-paštva v kolektivu . . . Grupa se ni ustavila le pri inž. Gul-tu, temveč je začela splošno akcijo proti celotnemu vodstvu rudnika. Kritika poslovne politike, češ da so samoupravni organi le kimali; medsebojno nezaupanje onemogoča uspešno in redno delo. Intrige, ki so jih vodili posamezniki, so podpirali nekateri strokovnjaki. .. Kolektiv razbiti ni problem. Združiti kolektiv v enotno samoupravno celoto, pa je dosti težja in dolgoročna naloga, zlasti v tako majhnem kolektivu z dolgo tradicijo po grupiranju. Razdvojenost kolektiva kaže podatek, da se je seje delavskega sveta, na kateri so imenovali direktorja rudnika, od 27 udeležilo le 14 članov sveta. Za rudnik črna je značilno pogosto menjavanje vodilnega kadra, saj je v zadnjih devetih letih menjalo službo 9 direktorjev. Zaposleni v rudniku se morajo zavedati, da brez strokovnih kadrov ne bodo mogli izpolnjevati svojih programskih zasnov .. .« V Rudniku kaolina Crna je zaposleno 330 oseb. Razprtije so vzrok, da je imel rudnik v prvih treh letošnjih mesecih 23 milijonov S din izgub. Rudarji sicer trdijo, da pozimi vedno poslujejo z izgubo, ki pa jo prek leta nadoknadijo. Tako je bila že aprila znatno boljša proizvodnja in učinek dela. Delavski svet je za novega direktorja rudnika izvolil inž. Radiča Brkiča. Potrebno bo storiti vse, da tudi on ne bo padel v klešče te ali one gru-paške skupine. Tako smo slišali na seji občinske skupščine Kamnik. J. Vidic Delovna skupnost Stanovanjskega podjetja skofja Loka razpisuje za: nov samski dom v Železnikih v Selški dolini 1. delovno mesto UPRAVNIKA HIŠNIKA 2. delovno mesto SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na razpolago je novo trisobno hišniško stanovanje. Pogoji: 1. Dokončana osemletka, sposobnost voditi posle upravnika doma in upravljanje avtomatizirane kotlovnice, nastop službe oktober 1970. Osebni dohodek okrog 1300 din mesečno. 2. Predi/.obrazba n\ zahtevana, nastop službe februar 1971, osebni dohodek okrog 700 din mesečno. Oba kandidata morata biti telesno in duševno zdrava in starosti do 45 let. Prednost imajo zakonci, ki izpolnjujejo pogoje. Rok za dostavo pismenih ponudb do 30. junija 1970. Seja skupščine občine Kamnik Na torkovi soji skupščine občine Kamnik so odborniki razpravljali o stanju v rudniku fcaottna Črna, o gospodarskih uspehih v preteklih letih, o poročilu o osebnih dohodkih zaposlenih in strukturi zaposlenih v občini, o sporazumu glede formiranja cern mesnih izdelkov ter še o nekaterih drugih vprašanjih. Na začetku seje je predsednik občinske skupščine obvestil odborniike, da je za lietos republiški cestni sklad zagotovil 2 milijona N din za modernizacijo Tuhinjske ceste, zato bo občina 8,6 km ceste sama financirala s sredstvi proračuna, s sredstvi delovnih organizacij in krajevnega samoprispevka. Ker je skupščina na sejii apri.1 a letos sprejela odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu občine Kamnik in je s tem razširila industrijsko cono na Duplici, je predsednik obvestil odbornike, da Agro-konibinat Emona za odikup zemljišča zahteva 200 milijonov S din. Odborniki so se I strinjali, da se z Agrokombi-| natom podpiše tovrstna po-! godba. Znano je, da bosta tovarni Stal in Al prem na novi industrijski coni na Duplici 7.2 letos začali gradili nove tovarniške hale. Pravzaprav se tovarni Stol zolo muili, ker ima zagotovljena Sredstv*, za-to žetf.jo, da se pravne formalnosti čim prej uredijo, da bi Jahko začeto graditi. Na seji so z zadovoljstvom ugotovili, da se stanje v rudniku kaolina Črna poboljšuje. Na predlog predsedstva skupščine občine, komiteja občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sindikalnega sveta Kamnik so sprejeli sklope, ki jih bodo posredovali tudi delavskemu svetu rudnika. Ustanovili so odborniško komisijo, ki tva na podlagi poročila »Bistveni problemi rudnika kaolina Črna« izvedla vsestransko analizo in sestavila predloga za skupno sejo zbora delovnih skupnosti skupščine in delavskega sveta rudnika. Do prihodnje seje so odložili sprejem Pravilnika o podoljevainju plaket Kamnika, da bi medtem lahko Pravilnik da;x>!nilii s priipom harni izrečenimi na soji skupščine. Prvotno je bilo predlagano, da bi zlaito plaketo lahko dobili občani Kamnika za 20-letno izredno uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in delovnih organizacijah, srebrno za 15-Ietno delo in bronasto plaketo za 10-letno delo. Načelno so se strinjali, da je to prekratka doba in da je potrebno v vseh treh primerih podaljšati dobo za 5 let. Za občinskega sodnika za prekrške sta bili dve prijavi. Odborniki so izvalili Ivana Kunsta, dosedanjega sodnika. J. Vidic Ohcet, kakršne še ni bilo O letošnji največji turistič-no-folklorni prireditvi pri nas, Kmečki ohceti 1970, ki se bo začela 27. maja in katere velik del bo letos prvič na Gorenjskem smo že pisali. Tudi letošnji slovenski par Marijo Kunšič iz Zasipa pri Bledu in Igorja Jamnika iz Žabnice smo v posebnem razgovoru že predstavili. Lahko vam tudi povemo, da sta nevesta in ženin že izbrala svatovska oblačila v kranjskem Tekstilindusu. Prav tako pa so se prejšnjo soboto na ljubljanjskem Magistratu poročili skoraj vsi pari, kandidati za letošnji slovenski par, ki pa jih na žalost ni doletela takšna čast kot Marijo in Igorja. Predstavniki organizacijskega odbora Kmečke ohceti so na zadnji tiskovni konferenci seznanili novinarje z zadnjimi podrobnostmi letošnje ohceti. Preko 3000 narodnih noš bo sodelovalo v svatovski povorki. Poročeni pari se bodo vozili v kočijah, v katere bodo vpreženi lipicanci. Slovenski par bo s svojimi be- limi konji vozil Miha Ferčej iz Zasipa pri Bledu, torej nevestin sovaščan. Ohcet bodo spremljali predstavniki velikih evropskih tiskovnih, radijskih in televizijskih hiš. Prvič v zgodovini ohceti bo direktni televizijski prenos, ki ga bo v celoti spremljalo tudi evrovizijsko omrežje. Angleži in Američani pa bodo spet posneli barvni film. Prav tako Japonci, ki so že poimensko prijavili novinarske ekipe. Predstavniki organizacijskega odbora so pohvalili turi- stične delavce in prebivalce Bole in Preddvora, ki so z velikim veseljem sprejeli organizacijo fantovščine, ki bo v četrtek, 28. maja, v Preddvoru in v novem hotelu Creina v Kranju. Slavnostna otvoritev novega hotela v Kranju bo ob 12. uri in ne ob šestih popoldne, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Torej, za ohcet je vse na-red. Upajmo, da nam bo naklonjeno tudi vreme. Vreme-noslovci pravijo, da je v teh dneh maja ponavadi lepo. J. Košnjek Druga nagrada v Londonu Nacionalna zveza za pomoč mentalno prizadetim otrokom v Londonu organizira vsako leto svetovno razstavo likovnih izdelkov mentalno prizadetih otrok. Takšna razstava je bila tudi letos. Med številnimi izdelki so bile letos prvič slikarske Gradnja šole v Predosljah ni sporna Razprave o gradnji šol in vzgojno-varstvenih ustanov v kranjski občini, kj so se začele na koordinacijskem odboru pred skoraj dvema letoma, se bližajo kraju. Le še danes in jutri bodo o programu in pripravah razpravljali na poslednjih zborih volivcev v občini, ki so se začeli že minulo nedeljo. Tako nas bo po jutrišnji nedelj! le še teden dni ločilo od referenduma, na katerem naj bi se občani oziroma volivci kranjske občine, podobno kot so se že pred leti (in kot so kasneje njihovi odločitvi sledili v mnogih jugoslovanskih občinah) solidarno odločili za soudeležbo pri uresničitvi sprejetega programa. Čeprav smo v našem časniku dokaj podrobno spremljali vsa glavna obdobja pri pripravi, razpravi in sprejemanju programa in čeprav so bili občani tudi s pomočjo drugih informacijskih oblik in razprav seznanjeni o poteku dosedanje akcije, menimo, da hi odveč, če še enkrat ponovimo nekatere stvari. številne razprave o predloženem programu so bile končane s sejo splošnega zbora občine, ki je bila 8. maja in na kateri je bil sprejet dopolnjen oziroma s pripombami, mnenji in predlogi občanov usklajeni program. Na tej seji je bil sprejet tudi odlok o razpisu referenduma, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo. Hkrati se je )bčinska skupščina obvezala, da bo v prihodnje nenehno spremljala in kontrolirala izvajanje programa oziroma gradnjo posameznih objektov. Koordinacijski odbor pa bo vsake pol leta poročal občanom o poteku gradnje in izvajanja celotnega programa. Razen tega je bil na seji splošnega zbora sprejet tudi sklep, da bo koordinacijski odbor še naprej med izvajanjem programa proučeval možnost, da bi v Predosljah zgradili popolno osemletko ali pa da bi v Predosljah in na Kokricl zgradili dve nepopolni osnovni šoli. Ta sklep ponavljamo zato, ker nekateri v Predosljah razširjajo mnenje, da v tem kraju v prihodnje sploh ne bo nove šole. Glede na vse dosedanja razprave in glede na sklep splošnega zbora občine z dne 8. maja pa so vsa takšna in podobna mnenja ter govorice neutemeljene, šola v Predosljah bo! Kakšna bo nova šola (štiriletna ali popolna osemletka) pa bodo po sklepu splošnega zbora pokazale in odločile analize ter ocene o številu otrok in urbanističnem razvoju krajev, ki jih obsega sedanji šolski okoliš, analize demografskih gibanj, odvisna pa bo tudi od dogovora zainteresiranih občanov oziroma krajevnih skupnosti itd. O tem pa bodo tako v Predosljah, na Kokricl in Brltofu še tekle razprave. A. Žalar in plastične stvaritve učencev jeseniške Posebne osnovne šole, in sicer 6 slik in 3 plastike iz žgane gline. Ker je prispelo na londonsko razstavo prek 2000 otroških likovnih del in ker jih je razstavni prostor sprejel le nekaj prek 200, se je lotila posebna komisija krepkega izbora. Presenetljivo. V ožji izbor so se uvrstili kar štirje likovni oziroma plastični izdelki učencev jeseniške Posebne osnovne šole. Še razveseli ivejši je bil uspeh. Darja Košir iz 5. razi eda je prejela drugo nagrado za svojo plastiko in visoko priznanje za sliko. Dževad Gerbič iz 7. razreda je prejel za svojo plastiko visoko priznanje, prav tako Alojz Zagore, Marjan Finžgar iz 5. razreda pa priznanje. Vsi so prejeli tudi skromne denarne nagrade. Povemo naj, da so med nagrajenimi tudi učenci Posebnih šol iz Kranja, Maribora, Nove Gorice, Reke in Novega Sada. Na vprašanje, kje je ključ jugoslovanskemu in obenem jeseniškemu uspehu na londonski razstavi, je odgovoril likovni učitelj na Posebni osnovni šoli na Jesenicah akademski slikar Roman Savni.vj k: »Jugoslovani smo uspeli in presenetili zaradi izredne svežine in izvirnosti otroških risb in plastičnih izdelkov. Še zdaleč niso kopije, ampak originalni izdelki. Zato je potrebno veliko dela in sodelovanja med učenci in učitelji.« Nagrajenim v Londonu so nagrade in priznanja podelili na proslavi ob 1. maju, ki je bila na jeseniški Posebni šoli. Udeležili so se je tudi starši nagrajenih otrok, ki so bili nagrad in priznanj prav tako veseli kot njihovi otroci. Na šoli že razmišljajo o odločitvi, da bi se njihovi učenci udeležili male Groharjeve slikarske kolonije, ki je vsako leto v Škofji Loki in kamor prihaja veliko »malih« umetnikov iz vse države. J. Košnjek Mladino čaka zapuščena železniška postaja Razgovor z Vojkom Poljanškom, predsednikom občinske konference ZMS Kamnik Titov rojstni dan, dan mladosti! Govorimo o mladini včeraj, danes, jutri. O mladini, ki je segava, vihrava, prešerna in nestrpna kot hudournik. In komaj se zavedamo, da ta nestrpnost naravnost »sili« družbo naprej k boljšemu življenju, višjemu standardu, večji proizvodnji in potrošnji. V sobi pisarne občinske konference ZMS Kamnik je zasedal štab za izvedbo patruljnega teka po ulicah Kamnika v počastitev dneva mladosti. Vojko Poljanšek, predsednik kamniške mladine, plavolas 21-letni fant, mi je dejal, da ima zelo malo časa, ker mora popoldne v službo. In tako sem na hitro zapisal: V kamniški občini je 22 aktivov mladine, od tega 9 terenskih organizacij, 3 šolski in 10 tovarniških aktivov, v katerih dela 2600 mladincev in mladink. »Toliko mladincev je na spisku, koliko pa je od tega aktivnih? »Težko je reči, ker merilo aktivnosti ni ravnilo, da bi izmerili aktivnost mladega samoupravi javca ali pa marljivega študenta. Opažamo, da so terenski aktivi mladine bolj delovni. Tovarniške aktive doti rajo samoupravni organi podjetja, na terenu pa si pridobijo denar z raznimi prireditvami, poleg nagrad, ki jo dajemo dobrim aktivom, in članarine, ki jim pripada \ celotnem zbranem znesku.« »Aprila je bila občinska konferenca ZMS Kamnik. Katere so bile osrednje teme na seji konference?« »V ospredju so bili vajenci, posebno vajenci v trgovski stroki. Ustanovili smo svojo komisijo za preučevanje problemov, ki se aH pa se še bodo pojavljali v zvezi z vajenci. Precej pozornosti smo posvetili socialni diferenciaciji, čeprav v naši občini ni posebnih žarišč. Ocenili smo delo v preteklem obdobju. Imamo občutek, da smo dosti naredili v športnih in kulturnih dejavnostih, zaostajamo pa v političnem delu.« »Kako dela občinska konferenca ZMS Kamnik?« »V občinski konferenci ZMS je 52 članov, v predsedstvu pa 11 mladincev. Pri občinski konferenci deluje 7 komisij, in to za vzgojo in izobraževanje, družbenoekonomske odnose, za idejnopo-litična in organizacijska vprašanja, za interesne aktivnosti, za probleme mladine na vasi, za povezovanje mladine doma in v tujini in za klubsko dejavnost.« »Kaj pa prostori za delo komisij in raznih prireditev?« »Najprej smo se zavzemali za prostore nad kavarno, zdaj pa vodimo akcijo, da bi dobili prostore na bivši železniški postaji Kamnik. Tam stanuje sicer stranka, vendar sta dva prostora prazna, in to nam bi bilo za zaČLkk dovolj. Kar je najpomembnejše; n'kogar ne bi molili, medtem ko je bilo nad kavarno drugače. Občina nam je obljubila, da dobimo prostore na železniški postaji, čakamo le še na odgovor Transportnega podjetja Ljubljana (železniškega)..« »Ste mladinci v podjetju nagrajeni po učinku dela ali pa starejši za enako delo dobijo več oziroma ,inla< ta manj?« »To je različno po podjetjih. Vem pa, da so tovarne, kjer mladi niso na tistem delovnem mestu, za katerega so usposobljeni.« »In osebne želje?« »Sem električar v tovarni »Kamnik«. Nameravam v politično šolo. Za dan mladosti želim kamniški mladini veliko uspeha pri delu in učenju.« J. V. Nesnaga ob poslopju osemletke Kdor hoče videti veliko smetišče, naj si ga ogleda ob stavbi osemletke na Jesenicah, to je ob poti proti otroškemu vrtcu Julke Pibernik s Tomšičeve ceste. Papir in drugi odpadki letijo tam vsevprek na pobo- čju šolskega poslopja in tudi na cesti. Marsikdo se sprašuje, kdo je odgovoren, da bi to nesnago in navlako pospravil in počistil, saj to vendar škoduje ugledu šole kakor tudi mestu samemu. srš Tudi v Oldhamu svečano Kranjska delegacija na podpisu zgodovinske listine v mestni zbornici v Oldhamu Delegacija mesta Kranja pod vodstvom predsednika občinske skupščine Slavka Zalokarja je bila od 11. do 16. maja na prijateljskem obisku v mestu Oldham, s katerim Kranj oziroma prebivalci kranjske občine že deset let sodelujejo/ Podobno kot pred kratkim v Kranju so tudi tokrat v Oldhamu v mestni zbornici ob 10-letnici prijateljskega sodelovanja podpisali posebno listino in se dogovarjali o nadaljevanju prijateljskih Stikov. Oldhamski časnik (Oldham evening chronicle) je dvakrat zabeležil obisk delegacije Kranja. Prvikrat pisec ugotavlja, da leto 1970 pomeni v Oldhamu leto prijateljstva med mestoma in da je bila delegacija Kranja povsod prijateljsko sprejela V drugem članku pa podrobno seznanja prebivalce Old-hama oziroma bralce o poteku slovesnosti ob podpisu listine v mestni zbornici. »Ob tej priliki,« piše, »je bila sklicana posebna seja mestnega sveta, ki se je je razen članov sveta in dele- gacije Kranja udeležil tudi tretji sekretar jugoslovanske ambasade v Londonu N. Lončar. Župan mesta Oldham je na seji orisal desetletno sodelovanje in nazadnje dejal, da bo tudi v prihodnje sodelovanje med prebivalci obeh mest prispevalo k razumevanju, miru in blaginji med narodi... Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je ugotovil, da je povezava zelo zbližala obe mesti, in kar je najpomembnejše: »V sodelovanje smo uspeli vključiti mlade oziroma veliko prebvalcev .obeh mest z različnih področij družbenega udejstvovanja.« Nazadnje pa je dejal, da pomeni podpis listine učinkovito uresničevanje stališč o prizadevanjih za mir, prijateljsko sodelovanje in za napredek vseh ljudi na svetu.« Sliko s slovesnega podpisa listine o desetletnem prijateljskem sodelovanju med Kranjem in Oldhamom, ki jo objavljamo, nam je posredoval oldhamski list, ki je spremljal bivanje delegacije Kranja v Oldhamu. A. Ž. Skupna akcija Pomoč Polajnarjevim v Kokri Najprej je prišla vest o strahotnem požaru 3. maja v Kokri. Kmetu Polajnarju je pogorela domačija, gospodarsko poslopje . . . Škoda je velika . . . Več milijonov ali celo nekaj deset milijonov ... Ogledali smo si prizorišče in hkrati s prebivalci Kokre in krajevnimi organizacijami tudi v uredništvu začeli razmišljati o pomoči. Tudi predstavniki družbenih organizacij, občine in drugi so se zavzeli za družbeno pomoč. Polajnar n| obupal, čeprav so njegove njive pripete ..v hrib, namerava po nesreči Lokacijsko dovoljenje in načrti Lokacijska komisija Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj si je minuli teden v Kokri že ogledala teren in napravila potrebne posnetke za lokacijo nove stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Direktor podjetja Ivo Mi-klavčič nam je v četrtek povedal, da bo prihodnji teden vse pripravljeno, da bo občina izdala lokacijsko odločbo. Celoten postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja bi pri Podjetju za stanovanjsko In komunalno gospodarstvo Kranj stal okrog 800 novih dinarjev, vendar bodo v podjetju vse potrebno pripravili brezplačno. Ko smo nazadnje na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju poprašali, kakšna bi bila glede na teren oziroma kraj in razmere lahko nova Lira gostiTe v tujini Kamnik, 23. maja. — Včeraj Je najstarejše slovensko pevsko društvo Lira odpotovalo na turnejo po Zahodni Nemčiji in Švici. Na potovanje je odšlo 40 Članov društva, z njimi pa je odpotoval tudi predsednik kamniške občine Vinko Gobec in republiški poslanec Sve tel j. V Zahodni Nemčiji bo Lira uprizorila tri koncerte, in sicer v Mein-heimu, Heidelbergu in Karls-ruhe ter v Arnvilu v Švici. V Heidelbergu in Karlsruhe bo pevce'ln predstavnike občinske skupščine Kamnik sprejel tamkajšnji župan. Za gostovanje so se domenili na tekmovanju pevskih zborov v Arezzu v Italiji, ko je Lira zasedla drugo mesto v konkurenci pevskih zborov evropskih držav. J. V. domačija in gospodarsko poslopje, so nam povedali, da bi bila to pritlična hiša s strmo streho. Ko pa smo na Projektivnem podjetju v Kranju poprašali, kako je z načrti, nam jc direktor tovariš Istenič povedal, da ima podjetje nekaj tipskih načrtov, ki bi jih bilo najbrž moč prilagoditi oziroma izpopolniti zahtevam. Kot je znano, danes načrti za gradnjo stanejo prek 500 novih dinarjev. In ko smo se pogovarjali o nesreči, ki je doletela Polajnarja v Kokri, so nam tudi v Projektivnem podjetju povedali, da bodo tipski načrt za obnovo domačije v podjetju odstopili brezplačno. A. 2. obnoviti domačije oziroma gospodarsko poslopje. Z ženo sta se že odločila. In tako so klicu na pomoč sledili sosedje, občani, občinski odbor rdečega križa, center za socialno delo v Kranju in tudi že pomagali v prvih težavah, smo se tudi v uredništvu odločili za skupno akc!jo. Obnoviti visokogorsko domačijo oziroma kmetijo po takšni nesreči prav gotovo ni lahka in še manj enostavna odločitev. Danes že v dolini ni tako lahko postaviti doni. V hribu je to še veliko tele. Razen tega pa nesreča prej ubije voljo, kot spodbuja k napredku. Rekli smo si: Prav je, da družba pomaga posamezniku v stiski, če se je Polajnar odločil, da bo tamkaj koristil družbi, potem mu je tre'ia pomagati, sedaj ko jc v težavah. In kako mu bomo pomagali? Postavil bo nov dom. In tako kot so se nekateri že odzvali, vabimo še druga podjetja. Dobrodošel bo gradbeni material (cement, železo, les, opeka .itd.) prevoz materiala, oprema in tako naprej. Sporazumno In v sodelovanju s Polajnarjem, občani, družbenimi organizacijami in občino bo akcijo: Pomoč Polajnarjevim v Kokri vodilo naše uredništvo. — Vabimo vas k sodelovanju. Ljudje in dogodki Tik pred drugim sestankom med zahodnonemškim kanclerjem Brandtom in predsednikom vzhodnonemške vlade Stophom je predsednik državnega sveta Nemške DR VValter Ulbricht nepričakovano odpotoval v Moskvo. In medtem ko se je v Kremlju pogovarjal s prvim sekretarjem KPSZ Brežnjevim, se je Brandtov odposlanec v Moskvi dr. Egon Bahr pogovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Pogovori so potemtakem postali pravilo v Evropi ne glede na vse, kar se dogaja v Indokini in na Srednjem vzhodu. Nenadni Ulbrichtov obisk v Moskvi spravljajo v zvezo s sestankom Brandt-Stoph v Kasslu v četrtek 21. maja. To pot je sestanek na zahodnonemškem ozemlju, medtem ko je bil erfurtski sestanek pred dvema mesecema, 19. marca 1970, na vzhod-nonemškem ozemlju. Tik pred kasselskim sestankom je vzbudil pozornost dogodek, ki je močno razburil duhove v vzhodnem Berlinu. Svetovna zdravstvena organizacija je na zasedanju v Ženevi za leto dni odložila sprejem NDR v članstvo te agencije OZN. Berlin je obtožil Bonn, da je preprečil spre- Kassel V poročni dvorani skupščine občine Skofja Loka je bila minulo soboto opoldan slovesnost, na kateri sta Malija in Janez Galičič iz Gorenje vasi potrdila svoj 50-letni zakonski stan. V imenu občinske skupščine jima je zaželel srečo podpredsednik Lojze Malovrh. Svečani poroki so prisostvovali tudi številni sorodniki, znanci in prijatelji. Janez, rojen leta 1896, je kljub številnim naporom, trpljenju in ranam, ki jih je dobil v I. svetovni vojni, kot vojak 17. pešpolka (»Kranjski Janezi«), še vedno krepak in trden, nič kaj podoben 74-letniku. On in njegovi tovariši so se borili v Galiciji, v Rusiji, na Poljskem, Madžarskem in nazadnje na Koroškem. Bil je eden izmed udeležencev slavnega upora v Judenburgu. In ko se je nazadnje živ in zdrav vrnil domov, sta z izvo-Ijenko Marijo stopila pred oltar. Mladi parček je zgrabil za delo in se družno začel prebijati skozi življenje. Časi so bili hudi, zaslužek majhen, in le s težavo sta premagovala revščino. Krepko je moral 'Janez pljuniti v roke, če je hotel nahraniti in obleči naglo rastočo družino; rodilo se jima je namreč petero otrok, šele proti koncu tridesetih let so prebrodili pomanjkanje. Potem je izbruhnila 2. svetovna vojna. GaličiČevima je ugrabila sina in dom. Vendar nista klonila. Postavila sta si novo domačijo, kjer preživljata lepše dneve in kamor ju radi prihajajo obiskovat njuni sorodniki. Uredništvo Glasa jima ob njunem jubileju iskreno čestita, (-ig) jem NDR v svetovni zdravstveno organizacijo. V Bonnu pa trdijo, da bi NDR lahko že prej sodelovala pri delu te organizacije, ko bi bila pred dvema letoma privolila v bonski predlog o skupni delegaciji. (ZRN je že od prej članica svetovne zdravstvene organizacije.) V Bonnu so kljub temu prepričani, da ta »praksa« ne bo resneje ogrozila sestanka v Kasslu. Vse kaže — piše »Frankfurter Rundschau« — da se NDR pripravlja na dolgo obdobje pogovorov in pogajanj. Po mnenju časopisa tudi ni izključeno, da bo Wil-li Stoph v Kasslu privolil v ustanovitev stalne delovne komisije, če bi bil Brandt pripravljen vključiti v dnevni red pogajanj tudi elemente osnutka meddržavne pogodbe med obema Nemci j ama. Ta osnutek je bil vsebovan v pismu VValterja Ulbrichta za-hodnonemškemu predsedniku dr. Heinemannu. Gospodarski krogi so celo prepričani, da Stoph ne bo trenutno nepopustljivo vztra- jal pri »de iure« priznanju NDR, ker bi s takim priznanjem NDR postala tudi uradno »tuja« država in bi Izgubila številne trgovinske in gospodarske ugodnosti, ki jih zdaj uživa predvsem zaradi liberaliziranega izvoza v ZRN. ZRN je članica Evropske gospodarske skupnosti, s katero NDR trguje preko ZRN. Vsekakor se pogovori nadaljujejo. Toda glavno gonilno silo za te pogovore je treba iskati predvsem v Moskvi in Bonnu. Očitno je v interesu Moskve, da se še naprej sporazumeva z Bonnom. Prav tako je za . nadaljevanje pogovorov z Bonom zainteresirana Varšava. Pred nekaj dnevi je govoril prvi sekretar PZDP Vladlslav Gomulka. Ob najbolj zanimivem vprašanju — Odri in Nisi — je nekoliko presenetil javnost, ko je dejal, da stališči Varšave in Bonna do priznanja meja na Odri in Nisi danes nista niti več tako daleč vsaksebi. Taka izjava iz ust Vladislava Gomulke bi bila pred letom dni še nepojmlji- Zlatih 50 let Janeza in Marije Galičič V ZDA se še ni poleglo razburjenje zaradi študentov na univerzi Kent — dveh fantov in dveh deklet —, ki so jih pokosile krogle nacionalne garde, ko je iz Avguste v državi Georgija prišla novica, da je nacionalna garda ustrelila dva črnca. Vse to je povezano s protestom proti Ni-xonovi politiki v Indokini. Za zdaj je težko reči, kdo je za Nbtona bolj nevaren: ali mladina oziroma študenti — ali kongres (parlament), številni senatorji trdijo, da si je predsednik Nixon prisvojil med drugim pravico, ki gre kongresu, pravico odločanja o vojni in miru. Težava je v tem, da se ZDA uradno v Južnem Vietnamu in Kam-, bodži sploh ne vojskujejo. »Uradno« samo »pomagajo« zaveznikom. Senat ima na voljo učinkovito orožje: lahko odreče finančna sredstva za nadaljnje vojskovanje v Indokini. Doslej si tega ni upal storiti iz bojazni, da ga ne bi obtožili da pušča »ameriške fante na cedilu«. Toda če bo Nixono-va politika postala še bolj nepriljubljena, si bodo senatorji morda upali storiti tudi ta korak. Velike ogle objave, obve razpise spr uprava Gla sredino šte do ponede do 14. ure i sobotno št do četrt do 14. u ise, stila, jema a za /i I ko Ijka n za Ivi I ko dy (vmes je presenetljivo veliko1 Jugoslovanov!) ne bila samo 30 let, ampak precej višja. I. Guzelj ISTITUTO Dl BELLEZZA Moram te zaznamovati, da te bom spoznal potem, ko te bodo tu notri polepšali. — Halo, Meta, hitro pridi! Sem že pregnal parček! — Izvolite, juho! Resnično je vroča.. Fantovščina v Preddvoru člani upravnega in nadzornega odbora turističnega društva Preddvor so v sredo zvečer podrobno razpravljali o pripravah na fantovščino, ki jo bo društvo v okviru letošnje mednarodne kmečke ohceti organiziralo v Preddvoru skupaj z gostinskim podjetjem Central Kranj. Celotna prireditev — fantovščina se bo začela 28. maja nekaj po dvanajsti uri v Hotemažah pri gostilni Gorjanc. Tod bo pripravljenih osem okrašenih kočij, na okrašenih kmečkih vozovih pa bodo člani folklornih skupin iz Preddvora in s Primskovega. Sprevod, ki bo krenil proti Preddvoru, pa bodo spremljali tudi fantje in dekleta v narodnih nošah, harmonikarji, pevci, jezdeci in drugi. Pri Alp pensionu v Tupali-čah bo kovačnica za popravljanje konjskih kopit. Od tod bo sprevod krenil do depandanse vila Danica v Preddvo- ru in od tam do hotela Grad in novega hotela Bor. Tu bo potem glavna slovesnost, kjer bo fantovski krst, tekmovanje ženinov pri domačih opravilih, fantovski likof, ženini pa si bodo sami postregli s klobasami, kruhom in soljo. Dekleta v narodnih nošah jim bodo razdelila darila. Vmes pa bodo ves čas nastopali: folklorni skupini, pevci z Bele, zraven pa seveda plesali itd. Sodeč po pripravah in dogovorih bo turistično društvo s podjetjem Central skušalo čimverneje prikazati, kakšne so bile prave fantovščine na vaseh pred sto in več leti. Zato bodo tudi kraj, kjer bo ! glavna prireditev in cesto, po j kateri se bo pomikal sprevod, ! primerno okrasili. Hkrati pa j turistično društvo vabi, da se ■ ta dan udeleži sprevoda v na-j rodnih nošah čimveč fantov I in deklet oziroma mož in žena iz Preddvora in okoliških ' vasi. Fantje, ki nimajo narod- nih noš, lahko oblečejo črne hlače, bele srajce in telovnike ter črne klobuke s krivci ali gorenjskimi nageljni, dekleta pa seveda nizke čevlje in dolga krila itd. Ko so na seji govorili o fantovščini, so ugotovili, da organizacija prireditve sicer ne bo ravno poceni, ker pa bodo na njej številni tuji turisti in časnikarji, tuje filmske ekipe in drugi, so prepričani, da bo to najboljša turistična reklama, ki se bo bogato obrestovala. Prav zato turistično društvo pričakuje, da bodo tudi vaščani ta dan primerno okrasili pročelja hiš in čimbolj verno običaju sprejeli in pozdravili ženine 16 različnih narodnosti. Skratka, če bo organizatorjem uspelo in jim ne bo po-nagajalo slabo vreme, lahko pričakujemo, da bo prireditev resnično veren prikaz fantovščine izpred sto let. A. žalar Po mrliških biljah, kot je bil star običaj družine Canterville, so služabniki ugasnili bakle, in ko so krsto spustili v grob, je pristopila Virginija in spustila nanjo velik križ iz belih in rožnatih mandljevih cvetov. Prav tedaj je skozi oblak pogledal mesec in z nemim srebrnim sijajem oblil majhno pokopališče, v oddaljenem gozdičku pa je zapel slavček. Virginija se je spomnila, kako ji je bil duh opisal Vrt smrti, oči so se ji zameglile od solz in domov grede skoraj ni spregovorila besede. Drugo jutro, preden se je lord Canterville odpeljal v mesto, je gospod Otis spregovoril z njim o dragotinah, ki jih je bil duh daroval Virginiji. Bile so izredno lope, zlasti starinska beneška ogrlica z rubini, čudovito umetniško delo iz 16. stoletja in tako dragocena, da je gospod Otis resno premišljal in bil v hudih škripcih, ali hčerki lahko dovoli, da si te dragocenosti obdrži. »Vem, milord,« je rekel lordu Canter-villu, »da v vaši deželi pravica dedovanja zajema tako različne dragotine kot zemljo, zato mi je docela jasno, da so ti biseri ali bi vsaj morali biti dedna lastnina vaše družine. Zatorej vas lepo prosim, da jih odnesete s seboj v London kot svojo pravno lastnino, ki vam je bila vrnjena v določenih, čeprav čudnih okoliščinah. Moja hčerka je tako rekoč še otrok in se, hvala bogu, še malo zmeni za tako odvečno razkošje. Mimo tega mi je povedala moja žena, o kateri že lahko rečem, da se precej spozna na umetnost — saj je kot dekle nekaj zim preživela v Bostonu — da imajo te dragotine veliko finančno vrednost in da bi pri prodaji dosegle presneto visoko ceno. Zatorej boste razumeli, milord, da spričo teh stvari res ne morem dovoliti, da bi dragocenosti ostale v lasti kakega člana moje družine. Sploh pa bi vsi taki nepotrebni okraski in lepo-tičje, čeprav zelo pristajajo angleški aristokraciji, nikakor ne bili na mestu pri ljudeh, ki so bili vzgojeni v pristnih in upam, da tudi nesmrtnih vrednotah republikanskih svoboščin. Morda bi omenil, da si Virginija nepopisno želi, da bi ji dovolili vzeti to skrinjico kot spomin na vašega nesrečnega, čeprav grešnega prednika. Ker pa je ta skrinjica grozno stara in tudi precej poškodovana, boste morda res ustregli Virginiji želji. Mene osebno, rad priznam, zelo preseneča, da moj otrok kaže zanimanje za kakršno koli obliko sredn jeveškosti, in vso stvar si lahko razlagam le s tem, da je bila Virginija rojena v enem vaših londonskih predmestij kmalu potem, ko se je moja žena vrnila s potovanja iz Aten.« Lord Canterville je zelo pozorno poslušal besede spoštovanega ameriškega poslanika in si kdaj pa kdaj zavihal brke, da bi skril nehoten nasmeh. Ko je gospod Otis končal, mu je lord prisrčno stisnil roko in rekel: »Spoštovani gospod, vaša plemenita hčerka je mojemu nesrečnemu siru Simonu naredila čudovito uslugo. Tako jaz kot vsa moja družina ji dolgujemo veliko hvaležnost za njeno plemenito dobroto in pogum. Te dragocenosti so brezpogojno njene, in bogme, če bi jaz bil tako trdosrčen in ji jih vzel, bi ta naš stari grešnik sir Simon čez štirinajst dni prišel iz groba in mi spremenil življenje v pekel. Ko pa že govorite o lastninski pravici, se podeduje le tista lastnina, ki je zapisana v oporoki ali drugem pravnem aktu, o teh dragotinah pa se živi dušu še sanjalo ni. Bodite prepričani, da imam do njih prav toliko pravice kot vaš stre-žaj. Mislim pa tudi, da bo gospodična Virginija prav vesela, če bo lahko obesila nase te prelepe stvarce. Ne smete pozabiti, gospod Otis, da ste kupili grad z vsem, torej tudi z opremo in strašilom, torej je vse, kar je imel cantervillski duh v lasti, avtomatično pripadlo vam, kajti čeprav je sir Simon po nočeh razgrajal po hodnikih, je bil po zakonu vendar mrtev, in ko ste grad plačali, je tudi njegova lastnina postala vaša last.« Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 1930. SOBOTA 23. MAJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo Stopnjo — 9.35 Z orkestrom Roger VVilliams — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pri čeških skladateljih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom bratov Avscnik — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Sopra-nistka Montserrat Caballe poje odlomke iz oper — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Z orkestrom Henrv Mancini — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Vedre melodije — 20.30 Prenos košarkarske tekme Jugoslavija : ZDA — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden Drugi program 14.05 Revija zabavne glasbe — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni va-riete — 17.35 Naš podlistek Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860 uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. - Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo — 17.50 Kitara y ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 1835 Pol ure ob lahki glasbi — 19.05 Prijeten večer ob popevkah in plesnih melodijah — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Okno v svet — 20.45 Minute za Bacha — 21.15 Operni koncert — 22.30 Romantične glasbene povesti — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA o 24. MAJA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce , — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim orkestrom — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Mandoline in godala — 15.05 Veseli ritmi in melodije — 16.00 Spoznavajmo svet in domovino — 17.30 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Pol ure s pevci zabavne glasbe — 20.30 Prenos košarkarske tekme Jugoslavija : SZ — 22.45 S pihalnim ansamblom bratov Avsenik — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Radi ste jih poslušali — 14.00 Z orkestrom GUn-ther Gollasch — 14.35 Za vsakogar nekaj — 16.35 Sem in tja po Parizu — 17.00 Ples ob petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Popevke za vas — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Z orkestrom in zborom Paul Mauriat — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Madame But-terfly — opera — 23.00 Nočni koncert jugoslovanske glasbe — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 25. MAJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — , 9.20 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.45 Z orkestrom Jack Dival — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turi- I stični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sedem balkanskih plesov — 12.30 Kmetijski nasve- ■ ti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S koncertnim orkestrom Andre Kostelanetz. — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Slovenski zbo-rovsl«* skladatelji od romantike do danes — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 1835 Mladinska oddaja Interna 4p9 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Kurt Edelhagcn Drugi program 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.,'0 Majhni ansambli v plesnem ritmu — 15.00 Melodije s pop ansambli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z revijskim orkestrom RiidJgcr Piesker — 18.00 Vaši pevci — vaše melodije — 18.35 Z orkestrom Arturo — 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Koncertni spevi Giu-seppa Verdija — 20.30 Svet in mi — 20.45 Trije Dvoi/a-kovi slovanski plesi — 21.15 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 26. MAJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 S pihalnim orkestrom Harry Mortimcr — 9.45 Slovenske narodne pesmi iz Koroške — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Medžimurske pesmi z našim; solisti — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Odlomki iz opere Iskalci biserov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba in čas — 19.15 Minute s slovenskim instrumentalnim kvintetom —- 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestri Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Jazz na drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.00 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Poslušajmo in primerjajmo — 21.15 Dirigenti na orkestralnih vajah — 22.15 Dubrovniške poletne igre 1969 -- 23.25 Minute do polnoč; — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 27. MAJA 8.04 Glasbena matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 četrt ure z orkestrom Percv Faith — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste.— 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz oper Jakoba Gotovca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetni odlomki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studia radia Beograd — 23.40 Plesni ritmi Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Igrajo vam majhni zabavni ansambli — 15.00 Priljubljene melodije -— 16.40 Rezervirano za mlade — 18.00 Radi ste jih poslušali •— 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30' i Mednarodna radijska univer-j za — 20.45 Vokalni kvintet Gorenjci — 21.15 Poljska fantazija za klavir — 21.40 Žive misli — 22<.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 28. MAJA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lepe melodije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje ^goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski orkestralni intermezzo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Klaus VVunder-lich —- 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke iz studia radia Zagreb Drugi program 14.05 Popevke za vas — 15.00 V ritmu današnjih dni — 17.35 Ob lahki glasbi — 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z orkestrom Tarta-glia — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Skladbe za čembalo — 21.15 Glasba za godala — 23.25 Sonata za flavto in klavir 00.05 Iz slovenske poezije PETEK 29. MAJA 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Deset minut s pihalnim orkestrom Lintock — 9.45 Narodne pesmi raznih narodov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Liscztov klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Amerikance v Parizu — Gershvvin — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Koncert zbora Smetana iz Češke — 20.30 Tops-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz klub Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Melodije iz filmov — 15.00 Sestanek z dobrimi znanci — 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke evropskih dežel — 18.35 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.15 Iz češke in slovaške glasbene literature — 22.00 Iz ženevskih koncertnih dvoran 00.05 Iz slovenske poezije Prešernovo gledališče v Kranju TOREK — 26. maja. ob 19.30 za red PREMIERSKI — Lope de Vega: PREBRISANA NORICA in VITEZ ČUDES, gostuje šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. SOBOTA , 23. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 15.00 Svetovno prvenstvo v košarki Urugvaj : Brazilija, 15.40 Propagandna oddaja, 1550 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Ljubljana) — 16.30 Motorne dirke v Preluki (RTV Zagreb) — 17.1 Obzornik, 17.25 Ohcet na kmetih, 17.50 Hodi de Bodi, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Prenos košarke Jugoslavija : ZDA, 21.10 Propagandna oddaja, 21.20 Nadaljevanje košarkarskega prenosa, 22.00 3-2-1, 22.05 Skrivnosti morja — film, 22.30 Močnejše od življenja — poljski serijski film, 23.20 TV kažipot, 32.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA 24. MAJA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pet minut po domače, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja,, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 13.00 Nogomet Sarajevo : Hajduk (RTV Sarajevo) — 13.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 14.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa (RTV Sarajevo) — 14.45 Motorne dirke v Preluki (RTV Zagreb) — 16.20 Sabrina — ameriški film, 18.00 Svetovno prvenstvo v košarki ZDA : Brazilija, 18.40 Propagandna oddaja, 18.50 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Ljubljana) — 19.30 Videofon (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Svetovno prvenstvo v košarki Jugoslavija : SZ, 21.10 Propagandna oddaja, 21.20 Nadaljevanje košarkarskega prenosa (RTV Ljubljana) — 22.00 Deset zapovedi — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 22.45 športni pregled (JRT) — 23.15 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 25. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10/5 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Lutkovna oddaja (RTV Zagreb) — 17.45 Obzornik, 18.00 Po sledeh napredka, 18.30 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.35 Diapazon (RTV Beograd) — 19.20 Cikcak, 19.30 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 19.55 Proslava dneva mladosti (RTV Beograd) — 21.00 3-2-1, 21.05 Trpinčenje — TV drama, 22.25 Poglej nazaj, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.55 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.15 Propagandna oddaja, 17.20 Lutkovna oddaja, 17.45 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.00 Znanost (RTV Sarajevo) — 18.30 Propagandna oddaja, 19.20 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.30 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 26. MAJA 9.35 T V v šoti, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd)14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.45 Jure-slon, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Toppops, 19.00 Mozaik, 19.05 Žive pobude, 19.30 Nepozabno poletje mladih raziskovalcev, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Vse je naprodaj — poljski film, 22.10 400 let slovenske glasbe, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet, 18.30 Nekaj o prometu, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 27. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izob-azbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.48 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Rastimo (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Va-riete (Rl/ Zagreb) — 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Teh naših petdeset let, 22.05 Mednarodni jazz festival v Ljubljani, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Rastimo, 18.30 Reportaža (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Varie-te, 19.20 Skrivnosti morja, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 28. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — ll.OO Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Zapojte z nami, 18.00 Kratek film — 18.15 Obzornik, 18.30 Risanke in še kaj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Ko sem bil vojak, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mali oglasi, 21.30 Kulturne diagonale, 22.00 Mannix — serijski film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Tehnični nasveti (RTV Zagreb) — 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK 29. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.50 Seba-stian in odrasli, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.00 Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Kovinska zvezda — ameriški film, 22.05 Malo. jaz, malo ti, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) Tržtii pregled v Kranfu Solata 5 do 6 din, radič 4 do 5 din, špinača 6 do 7 din, korenček 3 do 4 din, slive 3,50 do 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, pomaranče 4 do 5 din, limone 5 do 5,50 din, česen 12 do 15 din, čebula 3 do 4 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2,50 do 3 din, surovo maslo 14 do 15 din, orehi 22 do 24 din, klobase 5 din, sir-skuta 4 do 5 din, kislo zelje 3,50 din, paradižnik 5 do 6 din za kg; čc-bulček 10 do 12 din, kaša 4 do 5 din, ajdova moka 4,50 din, koruzna moka 2 do 2,50 din, smetana 6 din za liter; jajčka 0,50 do 0,55 din, motovileč 1,50 din merica. Kino Jesenice RADIO 1 23.-24. maja amer. barv. film SRCE JE SAMOTEN LOVEC 25. maja amer. barv. CS film ZGODBA O JESSI JAMESU 26. maja i tali j. barv. film P02AR RIMA Jesenice PLAVŽ 23.—24. maja italij. barv. film POŽAR RIMA 25.—26. maja amer. barv. film SRCE JE SAMOTEN LOVEC Dovje-Mojstrana 23. maja italij. barv. film TRIJE NEUSTRAŠNI 24. maja amer .-italij .-špan. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOS Kranjska gora 23. maja franc.-italij. barv. film NI ROŽ ZA AGENTA OSS 117. 24. maja franc. barv. CS film NEZVESTA ŽENA Javornik DELAVSKI DOM 23. maja amer .-italij .-špan. barv. CS film SAMOMORILSKI KOMANDOS 24. maja franc.-italij. barv. film NI ROŽ ZA AGENTA OSS 117 in amer. barv. CS film ZGODBA O JESSI JAMESU Radovljica 23. maja italij. barv. film TABU, II. DEL ob 18. uri, amer. barv. film BANDOLE-RGvob 20. uri 24. maja špan. barv. film SOJENJE NEKI ZVEZDI ob 16. uri, amer. barv. film BAN-DOLERO ob 18. uri, amer. barv. CS film KO PADE NOC ob 20. uri Bled 23. maja amer. barv. film PANCHO VILLA JASE ob 18. in 20.30 24. maja amer. barv. rim PANCHO VILLA JASE ob 15., 18. in 20.30 25. maja amer. barv. film UBIJALCI ob 18. in 20.30 26. maja amLT. barv. film UBIJALCI ob 18. in 20.30 Kamnik DUPLICA 23. maja amer. barv. fi'm MOST NA REKI KVAJ ob 20. uri 24. maja amer. barv. film MOST NA REKI KVAJ ob 15. in 18. uri skofja Loka SORA 23. maja franc. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRI-STA ob 18. in 20. uri 24. maja franc. barv. film V ZNAMENJU MONTE CRI-STA ob 17. in 20. uri 25; maja italij. barv. film TABU, I. DEL ob 19. uri 26. maja amer. barv. CS film ORLOVO GNEZDO ob 20. uri Kranj CENTER 23. maja zah. nem. barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma ORLOVO GNEZDO ob 22. uri 24. maja zah. nemški, barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 14. in 16. uri, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 18. uri, premiera amer. barv. CS filma PET MOŽ V PEKEL ob 21. uri 25. maja amer. barv. CS film PET MOŽ V PEKEL ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC > 23. maja amer. barv. VV film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film IMENUJEJO ME TUJEC ob 18. uri 24. maja amer. barv. VV film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 14. in 16. uri, zah. nem. barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 18. in 20. uri 25. maja zah. nem. barv. VV. film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 16. uri, amer. barv. VV film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 18. uri, premiera franc. barv. CS filma HO! ob 20. uri Tržič 23. maja amer. barv. film VODIČ ZA POROČENE MOŠKE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. VV filma NEVARNA SMER 7000 ob 22. uri 24. maja amer. barv. W film NEVARNA SMER 7000 ob 15., 17. in 19. uri 25. maja amer. barv. VV film NEVARNA SMER 7000 ob 18. uri, amer. barv. film VODIČ ZA POROČENE MOŠKE ob 20. uri li Cerklje KRVAVEC 23. maja amer. barv. film TOBRUK ob 20. uri 24. maja amer. barv. film TOBRUK ob 16. uri Kamnik DOM 23. maja premera amer. barv. fiima TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 18. in 20. uri, predpremiera amer. barv. CS filma PET MOŽ V PEKLU ob 22. uri 24. maja amer. barv. CS film TARZAN IN DEČEK IZ DŽUNGLE ob 15., 17. in 19. uri 25. maja amer, barv. CS film TARZAN IN DP.CEK IZ DŽUNGLE ob 18. uri ) Za večjo prometno varnost Kino Center Kranj vojnovohunski spcktakel, skupina ameriških koman-dosov prodre v srce nacistične postojanke v gradu — ne zamudite ORLOVO GNEZDO Film se predvaja po sistemu TODD-AO, SUPER-PANORAMA 70 mm. Kino Center je edini kino v Sloveniji, ki je opremljen s to novo filmsko tehniko. PREDSTAVE: 23. maja ob 22. uri — premiera 24. maja ob 18. uri 27. in 28. maja ob 16.40 in 19.30 29. maja ob 16.40 30. maja ob 15.40, 18.20 in 21. uri 31. maja ob 15.30 in 18.10 Vstopnice lahko rezervirate na telefon št. 21-122. Nagradna križanka VODORAVNO: L letos umrli kulturni delavec iz Kranja (•Janez), 7. veslaški klub iz Reke, ki je zmagal na XI. prvomajski regati 1970 na Bledu, 13. sovjetski biolog, direktor biokemijskega instituta akademije znanosti v Moskvi (Aleksander Ivanovlč), 14. antični vrči, 15. pevec v Ljubljani, hrvatskega porekla (Nino), 16. otrok, ki še nosi srajco, 17. levi Pritok Vljose v Albaniji, 18. pripadnik starodavnega nomadskega iranskega plemena, 19. ilovica, 20. ime češkega sklada telja Dvofaka, 23. eden in drugi, 26. partizansko ime narodnega heroja Franca Rojška, 27. židovsko moško me, 31. italijanski skladatelj in violinski virtuoz, po materi slov. porekla, ki ima spomenik v Piranu (Giuseppe, 1691—1770), 33. znamka Švicarskih ur, 34. vrvica ali žica, ki napenja lok, 35. zastava, 36. staro ime za poljedelca, 37. planina v severni Bosni, katere •judstvo je mnogo pretrpelo med NOB. 1 2 3 5 6 8 y 10 11 12 13 vt Ti -P 1? m ■ " 70 22 q M m BBBm j 38 29 30 32 m |0 ■ 36 11 NAVPIČNO: 1. ameriški inženir, pionir avtomobilske proizvodnje industrijalec (Henry, 1863—1947), 2. dvig proti nasilju, 3. ime zagrebške pevke Novak, 4 rusko žensko ime, 5. manj kot ena, 6. nemški predlog, 7. čez čer peneča se voda, 8. znana italij. družina graditeljev godalnih instrumentov. 9. nekdanja krat'ca za našo državo, 10. držaji pri vrčih, 11. veliko jezero v ZSSR, 12. kruti rimski cesar, 16. smuška disciplina, ki je vsako leto v Planici, 18. planšar, 21. obdelan kos zemlje, 22. namazanje, 23. Ime nekdanjega nemškega »železnega kanclerja« Bismarcka, 24. estonski zoolog, eden od osnovatcljev sodobne embriologije (Kari Ernst, 1792—1876), 25. mestece v Epiru (Grčija), 28. poljski pridelek, 29. jegulja, 30. nekdanja r:x: tolnica Japcnske, 32. eno izmed Imen prvega rimskega založnika (Pomponij), 33. makedonsko kolo, 35. kratica za »Prešernova knjižica«. 9 Rešitve pošljite do četrtka, 28. maja na naslov: Glas, Trg © revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Prejšnjo soboto smo na tej sirani objavili nagradno križanke z napačnim likom. Križanko irsunvljamn in se opravičujemo reševr.lcem. Tokrat bomo namesto treh izžrebali šest reševalcev. Loterija NEURADNO POROČILO o žrebanju 21. kola srečk Jugoslovanske loterije: Srečke s so zadele končnicami Din 0 6 27390 506 38430 506 71900 2.006 94840 506 376640 10.006 11 20 31 10 62971 1.000 378541 10.000 579301 10.000 | 52 20 82 10 7092 200 93482 510 3 6 15173 1.006 63833 506 317583 10.006 508703 10.006 54 10 566413 150.006 42574 500 95374 1.000 201134 10.000 15 10 75 10 96515 510 741865 10.000 466 50 26936 1.000 59156 500 144236 10.000 662616 10.000 27 30 04317 500 94647 2.000 107627 10.030 176327 10.030 218 100 4558 200 70068 1.000 106158 10.(K)0 506728 50.000 574558 10.000 9 6 66619 506 086569 10.006 138169 10.006 345819 10.006 Ustavljanje in parkiranje Kadar namerava voznik ustaviti vozilo, se mora pred tem prepričati, če ne ogroža drugih udeležencev v prometu. Svoj namen jim mora naznaniti z ustreznim znakom. Voznik vozila, ki ima smerne kazalce, daje znake s smernim kazalcem na tisto stran ceste, na kateri namerava ustaviti vozilo. Voznik vozila, ki nima smernih kazalcev, pa da znak z roko in to tako, da maha z odročeno roko gor in dol. Ustavljeno ali parkirano vozilo vzporedno z vzdolžno osjo ceste mora stati tako, da mu kolesa ob robu vozišča niso oddaljena več kot 0,30 m od roba. Če stoji vozilo z enim svojim delom na vozišču, z drugim pa na pločniku ali drugačnem tamkajšnjem zemljišču, se smatra, da je vozilo ustavljeno ali parkirano na vozišču. Na prometnih površinah, na katerih je določen prostor za vsako posamezno vozilo, namenjeno za ustavljanje ali parkiranje, sme voznik ustaviti oziroma parkirati vozilo samo na takem prostoru. Pri ustavljanju ali parkiranju mora pustiti voznik med svojim vozilom in vozilom, ki je bilo prej ustavljeno ali parkirano, dovolj prostora, da se lahko to vozilo brez večjih težav znova vključi v promet. Voznik mora skrbeti, da Se za vstopanje in izstopanje ne smejo odpirati vrata na tisti strani, na kateri leče promet vozil, če so s tem ovirani drugi udeleženci v prometu ali če je ogrožena promefna varnost. Športne prireditve SOBOTA KRANJ — Ob 15. uri v strelskem domu Iskre tekmovanje z zračno puško. Ob 19.30 na rokometnem igrišču v Stražišču tekma moške SRL Kranj : Piran Ljubljana — Ob 15. uri nadaljevanje svetovnega prvenstva v košarki s tekmo Urugvaj : Brazilija, ob 18. uri Italija : SZ, ob 20.30 Jugoslavija : ZDA. NEDELJA Kranj — Ob 8,. uri nadaljevanje strelskega tekmovanja z- zračno puško v domu Iskre. OBVESTILO Občinska konferenca SZDL Kranj obvešča vse aktiviste OF, ki se želijo 7. junija 1970 udeležiti zborovanja aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah, da se prijavijo do 25. maja, in sicer: — na krajevnih uradih Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur Trboje m Zabnica — v prostorih krajevnih skupnosti: Stražišče, Vodovodni stolp in Zlato polje — na Občinski konferenci SZDL v zgradbi Občinske skupščine Kranj, Trg revolucije 1, soba 199/11. Za udeležence bo organiziran prevoz z avtobusi. Čas odhoda bo objavljen kasneje. Vsak udeleženec prispeva za prevoz 12 din. Občinska konferenca SZDL Kranj Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma 7.CNL Triglav : Primorje Kamnik — Ob 9. uri tekma SOL ženske Kamnik : Fužina r Ob 10. uri tekma moške SOL Kamnik : Ljubljana Skofja Loka — Ob 10. uri na stadionu na Pušlalu tekma ženske LCRL Šešir : Kamnik Selca — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma ženske SRL Selca : Slovan Radovljica — Ob 10. uri na rokometnem igrašču tekma moške LCRL Radovljica : Zagorje Lesce — Ob 17. uri na nogometnem igrišče tekma moške LCRL Radovljica : Zagorje Duplje — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Duplje : Hrastnik Ljubljana — Zadnji dan svetovnega prvenstva v košarki ob 15. uri Urugvaj : CSSR, ob 18. uri ZDA : Brazilija in ob 20.30 Jugoslavija : SZ ROKOMET: J. gorenjska liga — šešir : Kamnik, Selca : Sava, Jesenice : Tržič B, II. gorenjska liga — Dijaški dom : Duplje B, šešir B : Kamnik B, Selca B : Storžič, Radovljica B : Križe B, Zabnica B : Krvavec -dh S SVOJIMI OBRATI BOHINJSKA BISTRICA, BLED, MOJSTRANA In PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode vrata vseh vrst furniran« notranja vrata stavbno pohištvo vezane ploščo za gradbeništvo oprema avtomatskih kegljišč žagan les iglavcev žagan les listavcev ladijski pod stropne in stenske obloge sredice za panel plošče lesno moko lesno ambalažo vseh vrst vse vrste transportnih naprav čelilnike in gradbiščne omarice Otroci so njena ljubezen Kramljanje s profesorico Vido Zupane Nikdar nisem preveč verjel trditvam, da so vsi profesorji čudaški. A tudi če imajo zlobni jeziki prav, je Vida Zupane izjema, ki potrjuje pravilo. Simpatični slavistki in dolgoletni mentorici dramskega in recitacijskega krožka na gimnaziji v škofjl Loki bi prej lahko očital; svetovljanstvo kot pa šolni-ško raztresenost. O tem priča že njeno okusno opremljeno stanovanje, za katerega se zdi, da ga je uredil najmanj kak tankočutni arhitekt. Vse v njem — od slik in risb Francija Novinca, Dore Plestemjak-Slana ter Iveta šubica, do skrbno izbranega pohištva in knjižnih polic, obteženih s svetovnimi in domačimi klasik] — deluje prikupno in nevsiljivo. »Poj diva v kuhinjo,« me je povabila Zupančeva. »V dnevni sobi mož (pisatelj Lojze Zupane, op. p.) sestavlja nekakšno humoresko. Mudi se mu, veste, še danes jo mora odposlali, zato ga ne bi rada motila.« Sedel sem torej za kuhinjsko mizo in pripravil papir in svinčnik. Gostiteljica je od nekod prinesla majoliko pristnega domačega cvička, da sva si z njim omočila grlo in iz-krčila pot besedam. Potem j o začela pripovedovati. »Rodila sem se leta 1918 v Ljubljani, kot šesti izmed osmih otrok. Oče, plinar po poklicu, jc bil proletarec v pravem pomenu te besede. Vzeajal nas je v naprednem duhu ter nam pomagal ločevati dobro od slabega, zdravo od nezdravega. Med zadnjo vojno smo vsi postali ilegalci. Dva brata sta padla v partizanih, mene pa so Nemci prijeli In vtaknili v begunjske zapore. Mnogo Iskrenih nrliateljlc sem spoznala tamkaj.« Vidina profesorsko kariera se je začela leta 1948, nekaj mesecev zatem. Ko je opravi- la zadnje izpite na filozofski fakulteti in postala slavist. Poslali so jo poučevat v Ptuj. »Zelo rada delam z otroki,« mi je priznala prijazna sobesednica. »Vzljubila sem jih že pred vojno kot sedemnajstletni deklic. Razmere doma so bile takrat dokaj težke. Primanjkovalo je denarja, oče ni mogel sam vzdrževati številne družine, zato sem se — poleg šole — honorarno zaposlila v ortopedskem oddelku ljubljanske bolnišnice. Mali pacienti so me imeli zelo radi. Pomagala sem jim pri opravljanju posebnih fizioterapevt-skih telovadnih vaj in vmes pripovedovala pravljice.« Spomini, davni spomini. Obraz profesorice Zupančeve se je ob njih razlezel v prijeten nasmeh Misel na »njene« malčke jo vedno spravi v zidano voljo. »V pisarni ne bi zdržala niti dneva,« pravi. »Edino med mladino sem sproščena, zadovoljna, le tedaj pozabim, kako bežijo leta, kako naglo teče čas.« Nato sva pogovor zasukala drugam in pričela kramljati o stvareh, ki so me najbolj zanimale in zaradi katerih sem pravzaprav prestopil prag stanovanja v hiši blizu škofjeloške osemletke — o gledališču. Njena življenjska pot je namreč tesno povezana z odrskimi deskami, čeprav ni sama nikdar stopila nanje, so ji vendarle vzele nešteto ur prostega časa. Več kakor dvajset let režira, več kakor dvajset generacij srednješolcev se je pod spretnimi Vidinimi rokami spremenilo v utečen igralski ansambel. Trenutno vodi dramski in recita-cijski krožek gimnazije v Škof j i Loki. Njuni člani so se pred dobrim mesecem dni občinstvu predstavili z Župančičevo Veroniko Descniško. »Začela sem leta 1948 v Ptuju. Tiste čase me jc kar razganjalo od energijo. Pomislite, ni se mi zdelo preveč prevzeti organizacijo vseh šolskih proslav in režijo Finžgarjeve ljudske igre Veriga. Poleg tega sem bila sindikalni funkcionar, sodelavec ptujskega gledališkega Usta in dopisnik mariborskega Večera. Najbolj zabavno pri vsej zadevi je, da so moje politične uvodnike tudi objavljali.« Še in še bi lahko govoril o »ptujskem« obdobju Vide Zupane. Nešteto drobcev, veselih in žalostnih epizod iz slikovitega štajerskega mesta je oživila v pogovoru. Zvedel sem na primer, da so jo nekoč, ko ni bilo pri roki nobenega primernega možakarja, našemili v dedka Miraza. Odlično je odigrala vlogo dostojanstvenega starčka. Nihče ni ničesar posumil. Toda prevelika vnema in prekomerno naprezanje sta kmalu terjala svoje; mlada profesorica je leta 1953 zbolela za tuberkulozo. Zdravniki so odločili, da mora težki nižinski zrak zamenjati z bolj svežim gorenjskim podnebjem. Zupančeva si je izbrala škof jo Loko. »Rada sem prišla semkaj,« pripoveduje. »Kraj je čudovit in zdelo se mi je, da ga bom zlahka vzljubila, da se bom hitro znašla. Res sem se znašla, čeprav ne toliko zaradi ljudi kot zaradi šole in gimnazijcev, ki jim posvečam večino svojih moči.« Vida Zupane jc kmalu po prihodu v mesto pod Lubnt-kom postala steber gimnazijske kulturno-umetniške dejavnosti. Pod njenim vodstvom so dijaki doslej izvedli celo vrsto proslav in svečanih akademij ter naštudirali sedem celovečernih gledaliških predstav (Finžgar: Veriga, Golja: Uboga Ančka, Timofejev: Gimnazijci, Hackett: Dnevnik Ane Frank, Klopčič: Mati, Lipah: Glavni dobitek, Zupančič: Veronika Deseniška). Velja omeniti še krajše dramske prizore iz najbolj znanih del Sha-kespearea, Molliera. Levstika, Cankarja in Klopčiča, s ka- > terimi je gimnazijska dramska družina popestrila nešteto velikih vseobčinskih prireditev. »Pred vsako predstavo Izdamo gledališki list. Sceno smo — razen pri Veroniki Desenl- ški in Dnevniku Ane Frank — vedno naredili sami. O kakih honorarjih ali nagradah seveda ni govora in jih tudi ne pričakujemo. Največje priznanje nam pomenita polna dvorana ter aplavz gledalcev, žal sem prisiljena reči, da je ravno Veronika Deseniška pokazala, kako malo se Ločani zanimajo za prizadevanja mladih. Omalovažujoč odnos do našega dela bržkone korenini v malomeščanski miselnosti, ki jim pravi, da ni vredno priti v gledališče, če igrajo gimnazijci. Po dolgih dneh prostovoljnega garanja človeka takšna ugotovitev kajpak navda s svojevrstno grenkobo, ga razočara in utrudi mnogo bolj kot ne vem kako naporno delo. Ljudje bi morali vedeti, da dijaki niso tujek v našem mestu, temveč sinovi in hčere staršev, ki v tem kraju žive. Obenem so tudi element, ki daje starim zidovom mladostno svežino, življenjski utrip In samosvojo barvitost,« je pristavila moja sobesednica. »In kaj vas potem sili, da vztrajate?« sem hotel vedeti. Malce je pomolčala ter — nemara želeč pridobiti na času — znova natočila že skoraj prazen kozarec, potlej pa začela: »Nadvse ljubko je opazovati gimnazijce, kako se vživljajo v posamezne vloge in kakšne pripombe imajo drug o drugem. Dostikrat so bolj duhoviti za odrom kot na njem, dostikrat jih pogum proti koncu, ko postajajo vaje intenzivnejše, naglo mineva. Toda nepozaben je občutek zmagoslavja, kadar stvari stečejo in ansambel preraste v neraz-družljiv tovariški kolektiv ... če bi premogla literarne ambicije, bi ob skušnjah lahko ustvarila dramo o drami, komedijo o tragediji... Vanjo bi vpletla tudi pripetljaj, ki se je nedavno zgodil enemu od nastopajočih: pozabil jc priti na sceno, ker je za odrom dvoril šepetalkl.« »Mar niste nikdar ničesar napisali?« mi radovednost ni dala miru. »Seveda sem. Kot petošolka In še kasneje sem kovala verze. Hm, kakšni da so? Same romantične otročarije, če Jih prebiram danes... Ne, ne pokažem jih, ni govora.« In jc še dodala, da vsak mlad človek z literarnimi nagnjenji kaj čečka. Presneto, jaz že nisem — razen tistega seveda, kar so mi ukazali v šoli in kar mi nalagajo v služb', sem nameraval reči. A zmotil naju je Lojze Zupane, ki j? medtem dokončal svojo humoresko in se preselil v kuhinjo. Družno smo popili lonček dišeče kave in sklenili, da je bilo dela za ta dan dovolj. I. Guzclj MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 100 In res prihajajo z ulice novi sli z vznemirljivimi novicami. Ne mestno redarstvo ne vojska — nihče ne razganja skvadristov, ki ne puste blizu gasilcev, slovenskih iz Skednja, Opčin, Barkovelj, seveda, ker je poveljstvo italijanske gasiilske čete v mestu na strani požigalcev. »Slišati je tudi vziklike, da pojdejo sedaj nad tiskarno 'Lavoratora' in 'Dela', nad delavske domove.« pripovedujejo sli. »Mobilizirati strankine člane! Mobilizirati delavstvo!« ukazuje sodrug Tuntar. »Skvadristom se je treba postaviti po robu!« Čez pol ure so delavske javne in kulturne ustanove že zavarovane z delavskimi oddelki. Drugi odhajajo proti Narodnemu domu, da bi faizgnali pož i galsko drhal, ki se ima za .nosilca dvatisočletne rimske kulture. Tudi štefi hoče z delavci, a ji sodruga Regent in Tuntar uika-žeta, naj ostane na sedežu uredništva 'Dela'. Kmalu potem je slišati strele. »Streljajo?« prebledi sodrug Tuntar in prisluškuje, kakor da ga vara sluh, v resnici pa ga muči temna slutnja, da so ti streli namenjeni delavcem, neoboroženim delavcem. »Vojska strelja v zrak in nas razganja,« kmalu potem potrdi sel Tuntarjevo slutnjo. Streljajo pa tudi skvadristi, člani tržaškega Tascia'. Od Narodnega doma sem že nosijo prve ranjence in mrtve. Koliko žrtev bo v tem vročem julijskem dnevu obležalo na tržaških ulicah in zgorelo v plamenih med razbeljenim zidov jem Narodnega doma, nihče ne ve ... šesto poglavje Že skoro dva meseca jc od požiga slovenskega narodnega doma v Trstu, pa je ta, divjaški podvig tržaških skvadristov še vedno predmet ogorčenih pogovorov med slovenskimi ljudmi. Stvari postajajo jasnejše. Gre za fašistično zaroto proti Slovencem, že pomladi je vodstvo fašija v Milanu, ki ga vodi socialistični izobčenec in odpadnik Benito Mussolini, ukazalo tržaškim somišljenikom, naj se organizirajo in opremijo po vojaško, da bodo lahko na razpolago .osvoboditelju' Reke D'Annunziu, če bi jih potreboval, obenem pa pripravljeni postaviti se po robu morebitnemu slovansko-komunističncmu udaru v Trstu, do katerega bi po mnenju milanskega fašija lahko prišlo ne samo zaradi boljševiškega razpoloženja med tržaškim delavstvom, marveč tudi zaradi splošnega sovraštva neitalijanskega prebivalstva do italijanskih zasedbenih oblasti na zasedenem področju Julijske Benečije. Baje se je voditelj fašistov Mussolini izrazil, da nehalijansko ljudstvo v novih severovzhodnih pokrajinah Italije in Italijanov ne bo nikoli ljubilo. To je spoznal že med vojno, ko se je kot caporale bojeval v teh krajih. Zato bo treba to ljudstvo pokoriti z nasiljem. Tak je bil ukaz, ki ga je na Tržaškem začel uresničevati fašistični voditelj Francesco Giunta in že maja organiziral oborožene fašistične enote ,Squadre volontarie di difessa cittadina', kot prostovoljne čete .meščanske obrambe', junija pa je iz mladih fašističnih pretepačev ustanovil fašistično skupino srednješolcev pod imenom .Avanguardia giovanile fascista'. Ti pretepači so konec junija napadli bivšega reškega poslanca v avstrijskem cesarskem parlamentu Zanello, ko se je mudil v Trstu. »Tu je treba iskati požigalce in morilce.« To je jasno vsem, le civilnemu komisarju Julijske Benečije Antoniu Mosconiju noče biti, ker je s svojo policijo in vojsko na strani požigalcev in morilcev. Tudi to ljudje vedno bolj čutijo. Ne samo Slovenci, kakršen je inženir Klaveda (ki meni, da bo požig slovenskega narodnega doma v Trstu in drugo nasilje nad Slovenci, skratka ,zlo, ki nas tepe', dalo adut beograjski vladi, da bo še bolj nepopustljiva v svojih zahtevah do slovenskega in hrvaškega ozemlja na tajnih pogajanjih z Rimom), marveč občutijo to tudi delavci, slovenski, hrvaški in italijanski delavci, ki že od tretjega septembra stavkajo proti neznosnemu položaju, v katerega je Julijsko krajino spravila italijanska meščanska oblast, ki noče obrzdati skvadrističnih razgrajačev, pretepačev, požigalcev in morilcev. Jutri, 9. septembra 1920, bo v Julijski Benečiji štirindvajseturna splošna stavka proti izzivanju in nasilju fašističnih skvadristov. Tudi v Idriji bodo stavkali. Zato je med rudarje prišel sodrug Godina. »Fašizem gre proti proletariatu ...« Taka ugotovitev nocojšnjega zborovanja, na katerem je večina rudarjev prvič slišala o socialističnem odpadniku in izobčencu Mussoliniju, sedanjemu voditelju fašistov. Radi bi vedeli kaj več o njem in ne samo to, da je silno stremuški tip malomeščanskega učitelja, ki nima zadostne izobrazbe, a hoče veljati za vseveda. Sicer pa taki stremuhi in vsevedi niso nekaj redkega, čeprav se le redki povzpno do imen, o katerih pišejo časniki in o katerih govore tisoči in tisoči. Zato bi radi vedeli, kako se je mogel odpadnik Mussolini zopet dvigniti iz stre-muške gneče. Le kako naj bi jim sodrug Godina odgovoril? O Mussoliniju ve samo to, kar jim je že povedal, oziroma kar je slišal od italijanskih sodrugov. V času italijansko-turške vojne je zaslovel med socialističnim delavstvom kot nasprotnik Giolitlije-vega osvajalnega pohoda, s katerim je kraljevina Italija porazila Turke in jim iztrgala Libijo in Tripolis. Takrat je socialist Mussolini v skladu s protivojnimi načeli Intcrnacionale dvignil svoj ogorčeni glas proti italijanskemu osvajalnemu pohodu in terjal, naj delavci ta pohod preprečijo. Velel jim je naj se mečejo na železniške tire pred vojaške vlake, namenjene za prevoz do morja, od koder so potem prevažali italijansko vojsko in vojni material z ladjami v Libijo. Kalan Franc, Zasavska 9, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Malenšek Silvo, Titov trg 21, Kranj Muren Lojzka, Golnik 47 Bogataj Franc, Stojče nh, Kropa Ovčak Franc, Tacen 52, Šentvid nad Ljubljano Zavrl Angela, Britof 112, Kranj Skilan Ivanka, Studor 25, Boh. Sr. vas Burger Jakob, Moše 7, Smlednik Rozman Stanko, Loka 3, Tržič Jerše Anton, Zg. Bitnje 14, Žabnica, je izžrebal naslednje naročnike: Kacin Boris, Šenčur 383 Veber Lovro, Zg. Sorica 19 Brlek Anton, Leše 2, Brezje Lokar Drago, C. Talcev 81, Kranj žvan Anton, Trg revolucije 9, Jesenice žakomeli Malka, žiri 87 Kokalj Stanko, Predoslje 7, Kranj pripravlja presenečenje Naročniki žrebajo naročnike Objavljamo tretje žrebanje, v katerem so naročniki izžrebali 24 naročnikov Žerjal Ciril, Kranj, Trg revolucije 1, je izžrebal naslednje naročnike: Sajovic Pavla, Luže 13, Šenčur žvegelj Rozka, čirče 10, Kranj Malovrh Franc, Hotavlje 35, Gor. vas Žvegelj Cilka, Ljubljanska 20, Bled Kuralt Stane, žabnica 49 žbontar Andrej, Ravne 11, Tržič Ravnik Martin, Koprivnlk 50, Boh. Blstr. Stare Johana, želeška c. 14, Bled Skupaj bomo izžrebali 80 naročnikov. V naslednjih številkah bomo objavili imena še ostalih izžrebancev. Za vse izžrebance pripravljamo presenečenje. Še imate čas, da se naročite na Glas in plačate vsa] polletno naročnino. Tudi vi ste lahko izžrebani TovariS Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se Jc nedolgo tega vrnil s 6-tcdenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več Številkah bomo priobčili njegov razgovor z našim) sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Ljudje žive brez strahu V Ljubljani smo v poletnem gledališču na prostem posetili večerno predstavo narodne opere Gorenjski slavček, katera je spojena z baletom. V tej operi pojejo lepe slovenske pesmi, ki so vsem mane in celotna operna predstava nudi posetni-kom obilo užitka. Le nekaj dni smo imele same zase in tako smo prebile en cel dan na blejskem jezeru. Sleherno minuto smo dobro uporabile. Najprvo smo obhodde vse Jezero, potem pa smo se z gondolo podale v majhno cerkvico na otoku jezera. Z vpreinim vozom smo šle v grad, ki stoji nad jezerom. Z zanimanjem smo s| ogledale lepote okrog gradu in v muzeju, nato pa smo se udeležile zabavne konjske dirke ob vznožju gradu. Do večera smo se tu mudile. Pri šetanju po glavni ulici smo zagledali lepotice v večernih oblekah in sledile smo jim v dvorano, kjer je bila velika mednarodna tekma med dekletl-plesalkami. Na poti domov smo se še enkrat ustavile za zadnji pogled na cerkvico na otoku in na grad. Vse je bilo čudovito lepo razsvetljeno, kar je ustvarilo sliko krasote, ki jo je mogoče videti le v pravljici. Zelo je opažati vpliv modernizacije in ameriškega načina življenja. Veletrgovine in supermarketi so po ameriškem vzorcu. Ameriška godba je najljubša. Na cestah je zelo veliko prometa, toda velikih ameriških aparatov smo videle le kakega pol ducata. Ceste so dobre; po večini se je veleceste zgradilo v Jugoslaviji z brezplačnim delom študentov. Vidi se tudi veliko taboriščnih letovišč zlasti po Jugoslaviji, ki je po naravi privlačna dežela za turiste, ki prihajajo semkaj od vsepovsod po Evropi, še posebno !z Avstrije In Nemčije, od koder pridejo na takozvane »vv^ekeuj':«. Na našem potovanju po Jugoslaviji nismo bile ped i tisom, da smo v k » - • i-st'čni deželi. 9vabc 't in lcovirano smo pptova'2 in ljudje žive brez strahu. Predsednika Tita visoko cenijo, ker je za ljudstvo. Ker smo imele le malo časa na razpolago, nam je zelo žal, da smo prebile tako malo časa pri sorodnikih. Upale smo, da bo nama mogoče srečati tudi več drugih domačih ter si ogledati še ostale kraje po Sloveniji. Prepričane smo, da je Slovenija ena najlepših krajev in da tamkaj prebivajo najbolj gostoljubni ljudje, ki jih je mogoče srečati. Zato srčno želimo in upamo, da se bova nekoč povrnili za ponovni obisk.« Kje so vzroki takšnim nenavadnim ocenam? Ne glede na sorazmerne ugodne možnosti, ki jih imamo, mi sami pogosto premalo skrbi posvečamo našim rojakom in sploh obveščanju drugih o nas. Evropa jc iz AmeriJke videti daleč, daleč je Jugoslavija in d?.!eč je to, kair navsezadnje tudi pri nas imamo in kar je za povprečnega Američana pojem dobrega: TV, avtomobile, demokracijo. No pripovedoval sem že, ljudje so pod vplivom vsakovrstne propagande ali pa so neobveščeni. KAJ JE TOREJ AMERIKA? To je ravno tisto vprašanje, ki si ga človek sam zastavi in nanj ne more odgovoriti. Ali je Amerika ravna ali gorata? Na to je ravno tako nemogoče odgovoriti kot bi bilo nemogoče odgovoriti na to, ali je Evropa ravna ali gorata — je eno in drugo. Kak-na je ameriška kuhinja? Tudi na to je nemogoče odgovorili kot na vprašanje, kakšna je evropska kuhinja. V Arizoni precej drugačna kot v Ohaju, in tu spet drugačna kot v Bostonu, podobno kot jc v Evropi na švedskem drugačna kot v Španiji. Skratka, Amerika je kontinent, podobno kot Evropa, kjer so kakršnekoli pO ploskve zelo problematične. Dunajski Slovenec — dr. Gvido Soklič — prevajalec Prešerna — umrl v. Za danes se kramljanja našega zaglavja tiho umikajo, da bi mogli z izbrano in spoštljivo besedo počastiti smrt doktorja Gvida Sokliča, predstojnika višjega deželnega sodišča, dvornega svetnika in nosilca reda jugoslovanske zastave z zlato zvezdo — nam pa ljubega predvsem kot zaslužnega prevajalca Prešernovih sonetov. GORENJSKI ROJAK Gotovo je kak pozoren bralec časnikov pred dnevi (16. t. m.) prebral osmrtnico, ki sporoča, da se je dr. Gvido Soklič za vedno poslovil od svojih sorodnikov in prijateljev. Ugasnil je v 76. letu starosti. Počival bo na Dunaju, že iz osmrtnice je bila vidna Sokličeva rodbinska vezanost na Gorenjsko: njegovo sorodstvo živi na Bledu, v Lescah in v Kranju. Sam mi je pisal (29. januarja 1969): »Kako zelo sem povezan z ljubljeno očetno deželo, priča to, da izvira moj oče Janez Soklič iz stare rodbine, ki jo omenjajo spisi blejske graščine že 1. 1550.« Dr. Gvido Soklič pa se je rodil 3. marca 1894 na Dunaju. Oče njegov, po rodu čvrst Blejec, je tačas služboval kot uradnik na finančnem ministrstvu. Mati Gvida Elizabeta roj. Mlekuž, je bila doma iz Kori t niče pri Bovcu. Mladi Gvido je bil deležen le dunajske šolske vzgoje: 1900-5 je obiskoval osnovno šolo, 1905-13 se je učil na klasični gimnaziji, 1913-8 pa je poslušal pravo na dunajski univerzi. Doktorat je napravil 1. 1920. Služboval je vseskod na sodiščih. Kot predstojnik višjega deželnega sodišča z naslovom dvornega svetnika je bil I. 1964 upokojen. Iz pisem, ki sem jih prejel od dr. Sokliča v teku lanskega leta — ko sem se zanimal za njegov rod — sem dobil podatek: »Tudi kanonik Jakob Soklič je moj ljubi, četudi le daljnji sorodnik. Cenim ga kot zgodovinarja in osnovate-Ija Sokličevega muzeja v Slovenj gradcu. — V Kranju še živi rodbina mojega strica Ceneta Sokliča, znanega ključavničarskega mojstra.« Morda ne bo odveč tudi misel na Prešernovega pisarja v Kranju — na Primoža Sokliča, ki mu jc pesnik podaril izvod Poezij (primerek je razstavljen v vitrini Prešernovega spominskega muzeja v Kranju). Seveda je bržčas le Gvidov soimenjak. Dne 17. oktobra 1967 je naš dunajski veleposlanik I.a/ar Mojsov podelil dr. Gvidu So-kliču red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo. To visoko odlikovanje je podelil predhodnik Tito dunajskemu sociniku za velike usluge, ki jih je ta v času fašistien?ga terorja izkazal našim rojakom in svo'i domovini. Soku'.; svojega rodu zatajil ni nikoli... PREVAJALEC PREŠERNA čeprav je dr. Gvido Soklič že v gimnazijskih letih poizkušal z vajami v leposlovju, se za objavljanje svojih čistih literarnih del ni nikoli odločil. Pač pa je s številnimi eseji in kritikami vrsto let (1928 — 1935) sodeloval pri dunajski reviji »Buhne«. — Že kot zrel mož se je lotil prevajanja Prešerna (pozneje tudi Alojza Gradnika). Bržčas pa je bilo Sokliču prevajanje Prešerna bolj v plemenito razvedrilo — brez kakih ambicij za objavljanje in uveljavljanje. Soklič je bil že izza mladih let vzgajan v nemškem okolju, zato so njegovi prevodi gladki in tudi pesniško dragoceni. Potrudil se je, da ni le ohranil duha in ritma pesnitve, pač pa se je potrudil, da so bili njegovi prevodi tudi rimani, kar predstavlja za slehernega prevajalca pesmi v drug jezik zares trd oreh. Naš prevajalec se je lotil najglobljih Prešernovih pesnitev (Sonetje nesreče, Sonetje ljubezni in Sonetni venec) in jih prelil v tekočo nemščino. Še glajše pa se bero Sokli-čevi prevodi Gradnikovih pesni — celih 70 jih je Soklič prevedel. Kod sodobnik je bil Gradnikovi pesmi gotovo bližji- Zal, da še ni prišlo do objave Sokličevih prevodov Prešerna — čeprav vemo, da je bil najboljši prevajalec Prešerna v nemščino — Prešeren sam. — Omenim še, da mi je pokojni dr. Gvido Soklič poklonil lično vezane tipkopi-se vseh svojih prevodov iz Prešerna. Zato mi bo mogoče v prihodnji številki Snovanj (junijski prilogi G'asa) o Sokličevih prevodih obsežnejše in strokovnejše spregovoriti. Naj velja ta zapis zgolj kot informacija o umrlem pesnikovem častilcu, ki je skoro vse življenje preživel, daleč od domovine, med tujci — a ohranil ljubezen do domovine in do Prešerna.' MED DUNAJSKIMI SLOVENCI Nekoč, ko še ni bilo v Ljubljani univerze, se je številna slovenska inteligenca morala šolati na Dunaju. Zdaj so se stvari resda predrugačile — a Slovenci še vedno poslušajo predavanja na dunajskih visokih Šolah. To so naši koroški rojaki, absolventi slovenske gimnazije! Samo v lanskem študijskem letu je bilo na Dunaju kar 65 slovenskih vi-sokošolcev! Velika večina stanuje v slovenskem visokošolskem domu »KuiutatiK (Dunaj, Albertgas:;e 48). Visokošolci slovenskega rodu imajo na Dunaju tudi svoje mecene. Eden teh jc bil dr. Gvido Soklič. Pa tudi njegova mati, ki je lansko jesen umrla v res visoki starosti 103 I ie bila dabrotnica »Koro-tana«. Avstrijski kancler dr. Klaus pozdravlja dunajske slovenske visokošolce Častitljiva starka popolnoma belih las, a do smrti bistrega razuma, gospa Elizabeta Soklič je dobro vedela, kaj je beda mladih ljudi. Sama se je kot šestnajstletnica podala iz Bovca peš v Trst — služil . . . Ko ji je bilo 28 let, ji je bilo laških šinjor zadosti in je odpotovala na Dunaj, s trebuhom za kruhom . . Tu se je poročila s Slovencem Sokličem. Svojih otrok pa ni le naučila le materinega jezika, pač pa jim je tudi vcepila ljubezen do slovenskega naroda in slovenske domovine. Ko je bilo gospe Sokličevi 103 leta, ji je prišel čestitat z velikim šopkom rož sam dunajski župan Bruno Marck. Saj gospa Elizabeta Sokličeva tačas ni bila le najstarejša živeča Slovenka, pač pa tudi najstarejša Dunajčanka! Ko so častitljivo gospo nekaj mesecev pred smrtjo obi skale gojehke šole za medicinske sestre iz Ljubljane, je vsa vesela in vzhičena vklikmi-la: »Toliko lepih, mladih Slo venk že davno nisem videla!« Prav blizu, komaj 200 m daleč od doma »Korotana«, je vzidana na pročelje ene od palač, spominska plošča, ki govori, da sta tu živela in prijateljevala naš Prešeren in avstrijski svobodoljubni pesnik Anastazij Griin. V dokaz, da je bila in jc še slovenska beseda navzoča na nemškem Dunaju, naj slu ži slika, ki predstavlja avstrijskega kanclerja dr. Klausa, ko govori ob otvoritvi »Korotana«. Ob njem pa žare svetle misli iz Prešernove Zdraviccl Črtomir Zoreč Rešitev nagradne uganke Vidim, da to pot niste imeli težkega dela; vseh 52 rešitev je bilo namreč pravilnih. Da, fotografija prikazuje Škofjo Loko. Mesto slovi po svoji gostoljubnosti 'n po številnih prireditvah, ki vsako leto privabijo trume obiskovalcev. Naj naštejemo samo nekaj največjih: mednarodne moto dirke za veliko nagrado Loke, izseljenski piknik, mala in velika Groharjeva slikarska kolonija ter likovne razstave v galeriji na loškem gradu. Najbolj znane so očitno dirke in izseljenski piknik, pa tudi obe slikarski koloniji sta dobili precej glasov. Kaže, da dokaj dobro poznate ta slikoviti kraj ob sotočju dveh Sor, saj je več kot pol dopisnic priromalo iz predelov, ki ne pripadajo škofjeloški občini. Le tako naprej, dragi ugankarji! Vedno manj napačnih odgovorov dobivam^ Upam, da ne zaradi prelahkih vprašanj, ampak predvsem zaradi vaše pridnosti in znanja. Žreb smo tokrat zaupal] novinarki Lei Mencinger. Iz šopa dopisov je potegnila pisanje Silve Hafner, Dor-farje 13, p. žabnica. Čestitamo, Silva. Nagrado ti bo v našem imenu izročil pismonoša. In zdaj poglejmo zanko za prihodnji teden. Prepričan sem, da jo boste zlahka razvozljali. V naši košarkarski reprezentanc] igrajo tudi trije igralci ljubljanske Olimpije. Kateri? Odgovore pošljite najkasneje do srede, 27. maja, in sicer na naslov: Uredništvo lista Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Opremljeni morajo biti s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Hloja domovina domovina! Mislim, da se ft krat ne zavedamo pravega Jelena te besede. Vem, da j^-i v isto skupimo kot iz-J*zi »mati«, »življenje«, »Iju-r^n«, a ne razglabljam, za-Slišim jo vsak dan in r$ se mi običajna. Toda ko bledim v dnevnem časopus-I ; kako tuji politiki obreku-£ '0 in napadajo Jugoslavijo, .'ačutim jezo in ponos hkrati n hipoma spoznam, kaj mi limeni domovima. V trenut-n se zavem, da domovina ' le dom, šola, prijateljice, lek Je domovina nekaj več, aJ svetlejšega, in vselej se l1' zdi, da je njen pomen ^-končen. oVsak dan slišim o NOB in . Življenjih, ki so ugasnila, s]a vbi prižgala svobodo. Po-^.Usam tovariša Tita, ki pra-. ■ »Vi mladi imate sveto l^žnost, da branite našo svojto in neodvisnost, da kre-f*** temelje naše države, ki 0 J'ih zgradili boroi . . .« Takrat si v mislih rečem: Bomo, bomo! Potem pa slišim: »Joj, spet to samoupravljanje!« . . . »Moram dobiti po-ny kolo, vsi ga že imajo.« ... »Imate kolekcijo mairgaret astor?« .. . »Kako čudovit maksi plašč!« . .. »Vsaj en dan bi bil rad hippie.« Nenadoma spoznam, da sama nisem nič boljša, V takih primerih se oče smehlja: »Seveda, udarna, zlata mladina.« Smehiltja se, a meni se zdi, da mu prikrita skrb po-gliablja gube. Morda smo res malo razvajeni, a mladi smo vendar. Toda za domovino bi se prav gotovo borili, če bi bilo treba. Da, prepričana sem, da bi se. Kajti kdor samo enkrat občuti svobodo, je noče več izgubiti. In mi smo jo občutili. Nevenka Bura, 7. razred os. š. Simon Jenko, Kranj , Mama mi je pripovedovala, nemško šolo. Nemški uči-h *j jih je nekega dne peljal jT* Sutno, k Orlu. Prav ta- at so. se v Rovtu borili : ^izani in okupatorjevi vo- tel >• Učitelj otrokom ni ho- ^- povedati, kaj se dogaja. le doma so zvedela, da je ^ri§]0 ^0 obračuna. Kmete Žabnici so takrat Nemci ^Snali, da so morali z vo-1 in konji po mrtve in Mama •Hi je pripovedovala ranjene vojake ter jih z bojišča pripeljati v vas. Krtov ata je peljal ranjenega Nemca, ki mu je med potjo umrl. Padle partizane so pokopali kar v Rovtu. Zagrebsti so jih morali prebivalci šutne in Zabnice. Vera Porenta, 3. razred os. š. Jože Jeruc, Žabnica Potovanje z vlakom Tr, tr, trr. Kolesa vlaka enakomerno igrajo svojo jekleno melodijo. Sedim v vagonu in gledam skozi okno. Mimo mene beže hiše, polja, gozdovi . . . Vse skupaj tvori neprekinjeno, pisano črto. Kdaj pa kdaj vlak zmanjša hitrost in takrat si lahko natančneje oglodam okolico. Polja, nežno obarvana z zeleno barvo, vabijo v svoj objem; trave spogledljivo šepe-čejo vetrovom; rože se smehljajo soncu in mu nagajivo prikimavajo s svojimi glavicami . Tr, tr, tr. Mimo zdrkne skromna vasica. Domačije, krite z rdečo opeko, so kakor igračke v peskovniku. Ob pogledu nanje se mi zdi vse nekam domače, znano. Iz hiš diha gostoljubnost. Kako prijetno je človeku pri srcu, ko ti s praga pomaha ženica. Da, čudovita si, Gorenjska! Omamljaš m,e s svojo podobo. Tako neprisiljeno lepa si, da se mi ob pogledu nate za-iskri oko in da postanem ponosna, ker sem delček tebe. V svojih gozdovih čuvaš bajke, ki jih pripovedujejo babice radovednim vnučkom. Na vsakem tvojem koščku najde umetnik snov za umetnino. Zdi se mi kakor da vlak poje: čudovita si, čudovita si ... )' Ob tej prijetni glasbi se mi zapre oko in nehote utonem v spanec. Tatjana Jereb, 7. razred os. š. Stane Žagar, Kranj Gozd, svežina in zdravje Nekega pomladnega dne sem se napotila v gozd. Z menoj sta šla bratec Jani in naša prijateljica Tatjanca. Izlet v Celje Bil je lep spomladanski dan. Sonce je že navsezgodaj pošiljalo svoje žarke na zemljo. Domenili smo se, da prvomajske praznike in lepo vreme izkoristimo za izlet v Celje. Nekaj ur kasneje smo že hiteli po lepi avto cesti proti Domžalam. Pot nas je vodila skozi Žalec, kjer imajo veliko tovarno za predelavo hmelja. Okoli poldneva smo prispeli v Celje. Ustavili smo se in si mesto malo ogledali, šli smo tudi v vojašnico, kjer služi vojaški rok moj bratranec. Nismo ga dobili. Njegovi prijatelji so rekli, da je najbrž odpotoval domov, na dopust. Krenili smo dalje in si najprej oglodali veliko cerkev, potem pa še več drugih zanimivosti. Nazadnje srno se odpeljali tudi proti celjskemu gradu, od katerega so ostade samo še razvaline. Edino razgledni stolp je toliko popravljen, da se lahko po stopnicah povzpneš na vrh. Od tam je čudovit razgled na mesto in okolico. V eni izmed grajskih stavb je tudi restavracija, ki je starinsko opremljena in se v njej počutiš čisto domače. Kmalu smo sedli v avto in se odpeljali nazaj proti domu. Vmes smo nekoliko postali v Šempetru, kjer so razstavljene rimske izkopanine iz 2. stoletja. Erika Novak, 5. razred os. š. Stanko Mlakar, Šenčur Dan mladosti V ponedeljek praznujemo 78. rojstni dan našega maršala Tita. Njegov rojstni dan, dan mladosti, je praznik vse mladine širom po naši domovini. Po vsej državi bodo proslave, ki jih je pripravila mladina ob svojem prazniku. Ko se po petindvajsetih letih svobode veselimo svoje mladosti, ne smemo pozabiti dni, ko so preživljali svojo mladost naši starši. To so bili dnevi, ko je vsenaokrog divjala vojna vihra, ko so bila namesto pomladanskega sonca na nebu sovražna letala, ki so grozeče sejala smrt in kosila mlada življenja. Nikoli ne smemo pozabiti žrtev in krvi, ki je bila prelita za to, da živimo v svobodni domovini, da sije nad nami toplo pomladansko sonce in da lahko v miru razvijamo svoje telesne in umske sposobnost!. Vendar pa za to ni dovolj le svoboda. Vse naše misli morajo biti usmerjene k napredku, zato pa potrebujemo nove šole, nove vzgojno-varstvene ustanove, kajti nimajo še vsi učenci ustreznih šol, vzgojno-varstvene ustanove pa ne zadoščajo potrebam, še vedno je premalo prostora za vse, ki so potrebni varstva in so medtem, ko so starši zaposleni, prepuščeni sami sebi. Z nami praznuje mnogo staršev. V imenu svojih vrstnikov j.) prosim, da nam za naš praznik na referendumu podarijo svoj glas. Smolkovič Mihela, 8.a raz. osnovne šole Stane Žagar, Kranj Vsi smo bili željni izleta. Komaj smo se premaknili, že priskakija za nami Matejka. Vprašala nas je, če se nam lahko pridruži. Dovolili smo ji. Pot nas je vodila proti gozdu. Tekli smo. Kmalu nas je sprejel hlad goščave. Začeli smo nabirati cvetje in se loviti. Ob tem sem začutila, kako sveže, zdravo je med drevesi. Naše roke so bile polne cvetja. Zal se je sonce kar prekmalu pomaknilo za gore in morali smo domov. Vsi veseli in razigrani smo si ob slovesu voščiiM sladko spanje in lepe sanje. i Maruška Prevodnik, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata Slovenska beseda ; Spominjam se, kako me je mati nekoč še kot otroka položila v zibelko, se sklonila nadme in dejala: »Slovenec si.« Cesto mi je pripovedovala zanimive povesti in pela pesmi o lepoti naših planin in gozdov. Mati mi je vlila ljubezen do domače zemlje, do slovenske besede. Neizmerne zaklade slovenskega jezika sem potem odkril v knjigah. Ni ga dela, ki ga ne bi z veseljem prijeli v roke. Knjige so ml največje razvedrilo, iz njilj črpam življenske modrosti. Naj je človek še tako reven, dokler lahko bere, je neizmerno bogat. Kaj pomaga nekaterim denar, če pa nimajo ljubezni do slovenske besede, do slovenske grude. Naša zemlja je zaklad, ki ga bom zvesto čuval in oboževal. Kondl Pižorn, 5. -razred os. š. Matija Valjavec,, Preddvor - S ŠOLSKIH KLOPI ŽIVIL-/X KRANJ V SVOJIH PRODAJALNAH PO VSEJ GORENJSKI VAM NUDIMO BOGATO IZBIRO PREHRAMBENEGA BLAGA IN GALANTERIJE 2IVIL-A KRANJ ČUDOVITA AROMA JE V KAVI ŽIVIL./V KRANJ IMEJTE JO VEDNO PRI ROKI, DA NE BOSTE V ZADREGI, ČE DOBITE NEPRIČAKOVANE GOSTE Marta odgovarja Maja iz Poljan — Sem učenka 8. razreda in prosim za model obleke, ki bi jo nosila za valeto. Visoka sem 168 cm in tehtam 63 kg. Svetujte mi, prosim, kakšno blago naj kupim. Imam sivo zelene oči in rdeče lase. Marta — Priporočam vam belo obleko iz svile v karo vzorcu. Pristajala bi vam mo-dro-zelena barva vzorca. Obleka se zapenja zadaj na zadrgo. Obrobe pri rokavih ovratnik in gumbi so bele barve. Obleka je od pasu rezana v pole. Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? V osnovni šoli se posebno veliko deklet odloča za zdravstvene šole. Dekleta, ki se tako odločajo, imajo navadno le razvit čut za soljudi, razumejo bolečino in se morda le tudi ukvarjajo z bolnimi ljudmi. Pravimo, da imajo razvit socialni čut. Taka osebnostna poteza pa je potrebna ne samo v zdravstvu, pač pa tudi v šolstvu, pri vzgoji itd. Vsaka grupa, skupina, uradna ali ne, ima običajno svojega voditelja. Tudi med Šolskimi skupinami to vedno opažamo. Ljudje, ki jih sredina izbere za voditelje, imajo določene lastnosti, ki jih dvigujejo nad ostale. Pravimo, da so rojeni vodje, lastnost pa imenujemo dominan-tnost-gospodovalnost, sposobnost vodenja. Taki ljudje so navadno uspešni na'vodilnih del&vnih mestih, kot organizatorji, skratka, kot osebe, ki odločajo. Starši bi morali vedeti, ali se njihov otrok da vodili ali pa vodi druge? Otroci, ki so le od nekdaj radi sami zase, se v poklicih, ki zahtevajo delo z.ljudmi, ne počutijo preveč dobro. Niso zadovoljni s poklicem, pa tudi ljudje, s katerimi imajo opravka, niso zadovoljni z njimi. Zanje so primernejši poklici, ki niso vezani na delo z ljudmi. Poklic naj si poiščejo v kovmskl stroki, v zdravstvu je za njih mesto v laboratoriju, v industriji prav tako, potem so taka mesta v knjilnicah itd. I A. Križaj Kot i če It za ljubitelje cvetja Bolezni okrasnih rastlin PIŠE INŽ. ANKA BERNARD škodljivce na rastlini opazimo (na primer uši) alt pa nam rastlina sama pove z različnimi znaki, da je napadena: — Rastlina ima zgrbančene, zakrnele poganjke in liste. Opazimo medeno roso in sajasto plesen. Uši zatiramo s škropljenjem z lindanom, eliolom in podobno. — Če so robovi listov objedeni, potem različne gosenice uničimo podobno kot uši. — če mladi listi pelargonij ostanejo majhni in izobličeni in če na spodnji strani listov opazimo nežne pajčevine z rdečkastim nadihom, potem so rastlino napadle pršice in rdeči pajek. Škodljivce uničimo z aerofleur spravem. Najpogostejši škodljivec so listne uši, ki se običajno preveč razmnože zaradi velike toplote in suhega zraka. Ena sama listna uš ima lahko tudi 160 in več potomcev, ki se lahko že razmnožujejo po 7 do 10 dneh. Virusne bolezni opazimo kot rumene pege, listi se kodrajo. Med neugodnimi pogoji za rast, to je pozimi in pomladi, se pege močno opazijo, kasneje ob ugodnejših pogojih, pa tega večkrat niti ne opazimo. Rastline, ki imajo rumene pege/ sežgemo. Za razmnoževanje s podtaknjenci uporabljamo le povsem zdrave rastline. Špinača z rižem ŽIVIL./\ Potrebujemo: 250 g riža, pol litra juhe, 1 kg Špinače, Čebula, 50 g mastne slanine, 10 g jedilnega škroba, 125 g nemastne prekajene slanine, sol, muškat, drobtine, kosmiči masla in nastrgan sir. Riž skuhamo v juhi, vendar ne preveč, tako da so zrna v sredi še malo trda. Špinačo operemo in dušimo v soku, nato jo odcedimo in sesekljamo. Na popeceni mastni slanini zlatorumeno pre-pražimo na kocke zrezano čebulo, dodamo Špinačo, zgostimo jed z jedilnim Škrobom (maidino), ki smo ga prej zmešali z mrzlo vodo. Vse skupaj prevremo in odstavimo. Nato tanko narežemo pusto z mesom mešano slanino ter jo primešamo Špinači, so limo in naribamo malo ore- ščka. Namaščcn model za na-rastek napolnimo s polovico riža, položimo nanj plast Špinače in pokrijemo s preostalim rižem. čez jed poli-'jemo jagee, pTežvrkljamo v mleku ali smetani in potre-*semo z drobtinami in sirom, ter dodamo kosmiče masla. Denemo v segreto pečico in pečemo pri srednji vročini, da postane zlatorumeno. Zdravnik svetuje Srčni infarkt (1) Domači izraz, ki bi povedal isto kot infarkt, je srčna kap. Kaj se dogaja v srcu, kadar gre za h1' farkt? Srčna mišica j* skoraj neutrudljiva in *e od 60- do 80-krat v minuti skrči in ohlapne. To sc ponavlja od rojstva do smrti, pri otrocih in ne-katerih boleznih hitreje, pri ostarelih ljudeh Pa počasneje. Srce potrebuj« hrano, da sploh zmore delati tako vztrajno. Hran0 mu prinaša kri, kl dotek* po žilah v srčno mišico« če se zaradi kakršnega koli vzroka te žile skrčijo« dobi srce premalo krvi ifl to občutimo kot tiščanje ob srcu, strah, da bi srce obstalo, in bolečine, ki ^ širijo v levo roko. Takemu stanju, ki je prehodno in samo Izgine, rečemo srčni napad ali angi' na pektoris. Zgodi pa s«» da ob podobnem napad*1 ne gre za krčenje srčnU1 žil, ampak je eno od važnih žil zamašil drobafl strdek krvi, ki je sem prf' plaval iz srčne votline ot> nekem naporu. Tisti del srca, ki ga zamašena žila oskrbuje s krvjo, ne mor* živeti in odmre. Tedaj rečemo, da je nastop'' srčni infarkt ali kap. če je odmrtl del srčne ml*J" ce majhen, se stanje lahko popravi ob vztrajne!*1 ležanju. Vedeti pa je t1*" ba,» da vsak napor ob taki situaciji lahko sproži novo srčno kap, ki pa je že prizadeto srce ne more več prenesti, če je že ob prvem infarktu prizadet dovolj velik del srčne mi-šice, sledi napadu takojšnja smrt, ki je tudi zdravniška pomoč ne more preprečiti. Podobne znake najdemo pri »poapnenju žil«, ko se na stene žil na' bira posebna maščoba i" s tem manjša njmo svetilno. Taka žila dovaja v srčno mišico manj krvi, zaradi tega oMutimo bolečine v prede'u srca P0' sebno ob naporih. Poap-nele žile so še posebno nagnjene k zamašitvam, ker se na teh mestih kf' kaj rada »trdi v žili sam' in ta strdek žilo zama*' dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENK1 HOTEL OBIŠČITE HOTEL BOR V PREDDVORU. VSAK VEČER, RAZEN TORKA GLASBA. PLES. V HOTELU JE NA VOLJO TUDI SAVNA. BOR Pekarna Kranj Dražgoška ulica 8 ZAPOSLIMO TAKOJ MLADEGA DELAVCA za priučitev v pekovski stroki Pogoj: odslužena vojaščina, stanovanje v Kranju ali bližnji okolici, končana osemletka. Poskusna doba je 2 meseca. OD pj pravilniku. Grafično podjetje Celjski tisk, Celje odslej grafično podjetje cetis GKaD,! trg V. kongresa 5. tel. 23-72 Kvaliieino tiska: knjige, revije, časopise; kataloge in prospekte ekonomsku propagandnega značaja v eni ali večbarvni izvedbi; neskončne obrazce za elektronske računalnike; zloženke (snap-out) za racionalizirano poslovanj* v različnih izvedbah in barvali. Opravlja: karlona/.orske, knjigoveške, galanterijske in klišarske storitve. Nudi: brezplačne strokovne nasvete pri oblikovanju tiskovin in obrazcev. Svet delovne skupnosti upravnega organa SKUPŠČINE OBČINE TRŽlC r ".suje prosto delovno mesto ekonomista \ oddelku za gospodarstvo in finance Skupščine občine Tržič Pogoj: diploma II. stopnje ekonomske fakultete. Kandidati naj svoje ponudbe in dokazila o strokovnosti vlože na svet delovne skupnosti upravnega organa SO Tržič v 8 dneh po objavi razpisa. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksei; obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra SE N TA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-05? vam nudi: £ najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko testenine bačvanka Q vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Kmetovalci! Prikazovali bomo delo s traktorskimi škropilnicami jessernigg in z rablja! niki v ponedeljek, 25. 5., ob 14. uri v Predosljah, v torek, 26. 5. ob 8. uri v Žabnici. Vabljeni! KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ Samopostrežna restavracija Kranj Stritarjeva ulica 5 razpisuje delovno mesto kvalificirane kuharice Pogoji: kvalifikacija in 2 leti prakse v gostinstvu. Pismene ponudbe je treba poslati na gornji naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Upravni odbor Kovinskega podjetja Kranj Jezerska cesta 40 razpisuje delovno mesto vodje računovodsko-finančnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — višja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj v fmančno-ručunovodskem poslovanju — srednja strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj v finančno-računovodskem poslovanju Nastop službe takoj. Podjetje s stanovanj; ne razpolaga, pač pa lahko kandidat po uspešnem enoletnem stažu pridobi del posojila za gradnjo ali nakup stanovanja. Prijavljenim kandidatom jc zagotovljena diskretnost prijav. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo Upravnemu odboru podjetja, z oznako »razpis« do 8. junija 1970. Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine OBČINE RADOVLJICA razpisuje na podlagi 34. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerij prosto delovno mesto: 1. administrativno moč na odseku za gradbene in komunalne zadeve Za delovno mesto se zahteva nižja administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj. Za razpisano delovno mesto velja trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek bo določen po pravilniku o delitvi sredstev upravnega organa skupščine občine Radovljica. Pismene ponudbe z overjenim prepisom o strokovni izobrazbi, s kratkim življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in s potrdilom o nekaznova-nju je treba poslati na naslov »Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica« — v roku 15 dni od dneva objave. Tovarna izolacijskega materiala Izolirka Ljubljana razpisuje prosto delovno mesto vodje obrata za izdelavo mineralne volne na Jesenicah Pogoj: dipl. ing. metalurgije, kemije ali sorodne tehnične smeri z nekajletnimi delovnimi izkušnjami. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba podjetja, Ljubljana, Ob železnici 18, kjer lahko dobijo interesenti vse potrebne informacije. Potniki, pow>r! Kranjska avtobusna postaja odslej na cesti JLA Zaradi rušenja sedanje avtobusne postaje v Kranju je začela danes zjutraj obratovati nova avtobusna postaja, seveda začasno, in sicer na cesti JLA, na odseku med križiščem s cesto Staneta Žagarja (postaja milice) in se-malorji (križišče z Oldliam-sko cesto). Ob strani, kjer je nebotičnik, bodo postajališča za avtobuse, ki vozijo proti Gorenjski (Bled, Bohinj, Jezersko, Golnik, Cerklje, Šenčur, Preddvor), na nasprotni strani, ob vrtcu Tugo Vid mar pa avtobusna postajališča za smer Ljubljana. Ta del ceste JLA je zato zaprt za ves ostali promet. Ta pa bo tekel takole. V Preddvor, Cerklje, na Jezersko ali v Šenčur bomo lahko peljali po cesti Staneta Žagarja (proti Primskovem). Iz teh krajev pa bomo lahko prišli v Kranj na dva načina: po Oldhamski, mimo sodišča na Cesti Moša Pijade in naprej po Gregorčičevi ali po Oldhamski mimo semaforjev na cesto Borisa Kidriča (Zlato polje) do Koroške ceste, kjer lahko zavijemo levo proti Kranju in Ljubljani ter desno proti Gorenjski. še ena olajšava za voznike ob zapori ceste JLA. Odsek ceste Staneta Žagarja od križišča pri milici do ceste Moša Pijade (sodišče) je spet dvosmeren in jc zato pri sodišču dovoljeno zavijanje levo na cesto Mošc Pijade. Prosimo potnike in voznike, da upoštevajo napisana navodila! -jk Posvetovanje turističnih delavcev jeseniške občine Pred kratkim je Gorenjska turistična zveza pripravila na Jesenicah posvetovanje o stanju in razvoju turizma v jeseniški občini. Udeležili so se ga predsedniki in tajniki turističnih društev, predstavniki SZDL, krajevnih skupnosti in skupščine občine Jesenice. Govoriili so predvsem o pripravah na letošnjo turistično sezono. Ugotovili so, da je prenočišč v glavnem dovolj, tudi trgovska podjetja so dobro pripravljena, težave bodo le v preskrbi z mesom. Precej kritike pa je bilo na račun cest. Zelo slabe so ceste v Tamar, na Planino pod Go lico ter od Lesc do Žirovnice. B. Blenkuš ELEKTRO KRANJ, Kranj RAZGLAŠA 13 UČNIH MEST ZA POKLIC ELEKTROMONTERJA ZA NASLEDNJA PODROČJA: Distribtitivna enota Kranj: — nadzorništvo Kranj — 1 vajenec, — montažna skupina Kranj — 2 vajenca, — nadzorništvo Strazišče — 1 vajenec, — nadzorništvo Cerklje — 1 vajenec, — nadzorništvo skofja Loka — 2 vajenca — nadzornišvo Železniki — 1 vajenec, — nadzorništvo Medvode — 2 vajenca. Distributivna enota Žirovnica: — nadzorništvo Jesenice — 1 vajenec, — nadzorništvo Bled — 1 vajenec, — nadzorništvo Radovljica — 1 vajenec. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo na navedenih področjih. Pogoj je uspešno dokončana osemletka. POSREDUJEMO PRODAJO HBHHl KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. audi — 72 leto izdelave 1966 s prevoženimi 62.000 km. Začetna cena 12.000 din. 2. zastava 750 leto izdelave 1969, s prevoženimi 21.000 km. Začetna cena 7.000 din. 3. zastava 1300 leto izdelave 1969 s prevoženimi 4.000 km. Začetna cena 17.000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe sprejemamo do srede 27. maja 1970 do 12. ure z 10 % kavaijo od začetne cene. Zavarovalnica Sava PE Kranj Delavska univerza Tomo Brejc Kranj razpisuje prosta delovna mesta a) HIŠNIK — KURIR za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: najmanj polkvalificiran delavec in izpit za kurjača centralnih kurjav b) POMOŽNI KNJIGOVODJA za določen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoji: ekonomska srednja šola Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Ugodno prodam motorno KOSILNICO reform. Zg. So-rica 2 2204 Prodam 5 let staro KOBILO. Bled, Pod Kuhovnico 17 2309 Prodam nekaj HRASTOVIH PLOHOV. Prebačevo42, Kranj 2310 Prodam nov 14-colski GUMI VOZ in KOSILNICO iros. Gole, Višelnica 15, Gorje 2311 Prodam vprežni OBRAČALNIK na 6 vil in originalni fergusonov dvobrazdni PLUG. Soklič, Selo 22, Bled 2312 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje na premog. Oprešni-kova 1, Kranj 2313 Prodam 70 kg težkega PRAŠIČA in SLAMOREZMICO. Sp. Otok 1, Radovljica 2314 Prodani globok otroški VOZIČEK. Gregorc, Savska cesta 2, Kranj 2315 Prodam originalno KOSILNICO ferguson. Sp. Bitnje 19, Žabnica 2316 Prodam GUMI VOZ. Zasavska 41, Kranj 2317 Ugodno prodam cikcak ŠIVALNI STROJ desta, dobro ohranjen, desni ŠTEDILNIK tobi na drva, moško rogovo KOLO in ROČNI VOZIČEK. Rupar, Stara Loka 48, skofja Loka 2318 Prodam otroški športni VOZIČEK za dvojčke. Raj-ner, Gosposvetska 13, Kranj 2319 Zelo ugodno prodam por-tabl MAGNETOFON - TRANZISTOR, tudi za avto. Pelrič Janez, Gosposvetska 19, Kranj, telefon 21-257 2320 Prodam novo DNEVNO SOBO florida. Naslov v oglasnem oddelku 2321 Prodam motorno prevozno žago za žaganje drv, 8 KM. Pristave Ana, Kranj, šorli jeva 17 2322 Prodam 200 kg drobnega KROMPIRJA. Poizve se v gostilni Zaje, Lahovče 2323 Prodam samovozno diesel ŽAGO za žaganje drv z rezervnim diesel motorjem v odličnem stanju. Švab Jakob, Bistrica 14, Tržič 2324 Ugodno prodam orehovo masivno PISALNO MIZO in KNJIŽNO OMARO. Pevc Lenčka, škoija Loka, Cesta talcev 6 2325 Prodam vprežno KOSILNICO, MOPED »skuter« na tri prestave in vprežni dvobrazdni PLUG obračalnik. Zg. Brnik 7, Cerklje 2326 Prodam 5 15-colskih OBRO-ČEV za gumi voz in KUPIM lahek do srednje težki GUMI VOZ. Šenčur 266 2327 Prodam dobro ohranjen bel globok OTROŠKI VOZIČEK. Benulič, Cesta talcev 16, Kranj 2328 Prodam dobro ohranjeno BANJO 170 cm ter PEČ s podstavkom. Planina 38", Kranj 2329 Prodam OSTREŠJE 13 X X10m, strešno OPEKO bo-brovec in rabljena OKNA s polkni 120 X 90, vse še v dobrem stanju. Konc, Gorice 31, Golnik 2330 Prodam TRAVNIK v Dola pri Sori in 200 kosov OPEKE monta 16. Gorenja vas 42, Retečc 2331 Prodam 7 let starega KONJA. Suha 22, skofja Loka 2332 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO sivko, dobro mleka-rico. Zg. Bitnje 44, žabnica 2333 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Vestcr, Sp. Otok 19, Radovljica 2334 Prodam nove prevleke za avto taunus M 17, za 60 do 64 letnik in 600 keramičnih PLOŠČIC 10 x 10 cm za tla v kopalnicah. Jcrše Rozalija. Zg. Bitnje 14, žabnica 2335 Prodam sobni KAMIN. Sp-Besnica 47 2336 Prodam tri PRAŠIČE, težke po 30 kg. Sp. Duplje 29 ' 2337 Ugodno prodam moderen poliran desni vzidan ŠTEDILNIK, kombiniran z električnimi ploščami in bojler-jem. Brezar, Britof 123. Kranj 2338 Po ugodni ceni prodam dva OLEANDRA visoka 1,30 m i» OBLEKE za fanta od 10 do 15 let starosti. Tupaliče 61. Preddvor 2339 Poceni prodam italijanski otroški VOZIČEK. Bcnedik, Seljakova 10, Stražišče 2340 Prodam SLAMOREZNICO S puhalnikom in verigo. Vogljo 85, Šenčur 2341 Prodam plemenskega VOLA. Mavčiče 10. Ogled v nedeljo 2342 Zaradi selitve ugodno prodam manjšo montažno GARAŽO (salonit elementi) i" 2 kubična metra suhih SMREKOVIH DESK. Naslov v oglasnem oddelku 2343 Prodam motorno KOSILNICO avstrijske znamke rotosh v dobrem stanju. Valentin Ažman, Brda 2, Radovljica , 2344 Prodam KRMILNI KROMPIR, LATE za kozolec in rabljen cementni »FOLČAR«. Sp; Brnik 54, Cerklje 234? Prodam šest tednov stat'6 PUJSKE. Zg. Brnik 69, Cer; kije 2340 Prodam PRAŠIČKE. LahoV-če 61, Cerklje 2347 Prodam 1000-Iitrski SOD za gnojnico in vprežni OBRAČALNIK za seno. češnjevek 3, Cerklje 2349 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Sp. Brnik 16. Cerklje 2349 Prodam PRAŠIČA za zakol-Dvorje 40, Cerklje 2350 Prodam 24 basno KLAVIRSKO HARMONIKO. Glin je 8, Cerklje 2351 Prodam tri PRAŠIČE, težke po 50 kg. Pšata 12, Cerklje 2352 Prodam KRAVO po izbiri in sedem mesecev starega BIKCA. Scnturska gora 5. Cerklje 2353 Prodam PESO za krmo-Velesovo 9, Cerklje 23454 Prodam vprežne GRABLJE. VILE in MOPED. Dvorje 39. Cerklje 2355 Prodam PRAŠIČKE. Po**! nik 34, Cerklje 235° Prodam več PRAŠIČKOV. Cerklje 97 2357 sobota — 23. maja 1970 glas -* 21 stran Zelo poceni prodam TELEVIZIJO Rudi Cajevcc s stabilizatorjem in anteno. Predo-slje 27, Kranj 2358 Prodam BUTARE in MOŠT. Cerklje 112 2358 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Dobnikar, Sp. Brnik 49 2359 Po ugodni ceni prodam Knjižno omaro, kredenco, masivno visoko OMARO iz češnjevega lesa, sobni OREH in TRAME za barako. Kranj, Partizanska 33 2360 ŠOLA LESCE razprodaja OKNA, VRATA, PODE, PECI in drugo 2361 mm mm Kupim VOLA, sposobnega 2a vsako vožnjo. Cezar Ana, Gorica, Radovljica 2362 Kupim OVES. Naslov v Oglasnem oddelku 2363 Kupim rabljen 15-colski GUMI VOZ. Petrič, Pšenična Polica 13, Cerklje 2364 Kupim ELEKTROMOTOR od 1 do 1,5 KM. Bernard, Zg. Senica 16, Medvode 2365 MOTORNA VOZILA Ugodno prodam dobro ohranjen osebni AVTOMOBIL DKW 1000 S, letnik 1962, tudi na ček. Ogled vsak dan. Šimenc, Smledniška cesta 54, Kranj 2291 Prodam FIAT 750, letnik 1%6. Hrastje 68 (za trgovino), Kranj 2294 Prodam dobro ohranjen FIAT 1100, letnik 1963. Sna-fcovo 86, Križe 2289 Poceni prodam PRIMO 150, tl»di po delih. Jelenčeva 23, Kranj 2292 Poceni prodam dobro ohranjeno PRIKOLICO za zastavo 750 s priključkom. Rov-*&f Marjan, Cankarjeva 20, Tržič 2366 Zelo poceni prodam MOPED tomos. Srednje Bitnje 57, žabnica 2367 Prodam osebni AVTO BMW J600, letnik 1968 in poltovor-6i AVTO FIAT 615 v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 2368 Prodam FIAT ballila, letnik 1934, tehnično pregledan. Drešar Jože, Mavčiče 45, Kranj 2369 Prodam MOTORNO KOLO iavva, prevoženih 800 km. Zlatnarjeva 9, Stražišče, Kranj 2370 Prodam FIAT 600. Ogled v Nedeljo 24. maja na Kokrici 156, Kranj 2371 Prodam dobro ohranjen MOTOR javva, letnik 1969. Voklo 21, Šenčur 2372 Prodam AUSTINA 1100. Križaj, Zg. Jesenice 10 2373 Poceni prodam MOPED, Šenčur 217 2374 Kupim MOTORNO KOLO BMW. Naslov v oglasnem oddelku 2375 Prodam dobro ohranjen Motor tomaks 250 ccm. Ogled v Kranju, Jenkova 10 v popoldanskih urah pri Kol-manku 2376 Prodam nov MOPED tomos avtomatik. Ladja 25, Medvode 2377 j Prodam dobro ohranjen j osebni AVTO ford cortina. Markelj, Lesce, Gorenjska ce- j sta 48 2378 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Zvokelj Milan, Begunjska 14, Kranj 2379 Prodam dobro ohranjen dvosedežni MOPED. Slednja vas 12, Golnik 2380 STANOVANJA Zakonca iščeta SOBO ali STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod »junij« 2381 Oddam SOBO dvema fantoma najraje dijakoma. Zlato polje 15 a, Kranj 2382 Iščem SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Tatjana Šli-bar, Turistična poslovalnica Creina, Kranj 2383 Večjo nagiado dajem tistemu, ki mi preskrbi enosob-no STANOVANJE na območju mesta Kranj za dve leti. Ponudbe oddati pod »takoj« 2384 POSEST? Zaradi izselitve ugodno prodam POSESTVO s HIŠO, gospodarskim poslopjem, vinogradom, sadnim vrtom, njivo in vrtom okrog 1,35 ha na lepem kraju v okolici Brežic. Informacije pri Hočevarju Rudiju, Kranj, Oprešniko-va 12 2385 V okolici škofje Loke kupim ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijskim dovoljenjem ali nedograjeno stanovanjsko HIŠO. Ponudbe oddati na upravo pod »plačam v gotovini« KOČO, SENIK ali malo ZEMLJE na mirnem razglednem kraju kupim. Ponudbe oddati pod »dolhia-planina« Manjše kmečko POSESTVO v radovljiški občini oddam v najem ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2387 Prodam NJIVO v bližini Cešnjevka. Naslov v oglasnem oddelku 2389 kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2395 Iščemo OSKRBNIKA za kočo na Kriški gori. Koča se lahko vzame v zakup. Vse informacije pri tov. Zaplotniku Marjanu Pristava. Planinsko društvo Križe 2409 Na STANOVANJE k tričlanski družini sprejmem takoj pošteno in marljivo ŽENSKO. Naslov v oglasnem oddelku 2390 Takoj zaposlim KLJUČAVNIČARJA ali ELEKTROVA-RILCA. Porenta Viktor, Sr. Bitnje 110, žabnica 2391 Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Stanko Šimenc, Kranj, Valjavče-va 4/1 2392 Iščemo VARUHINJO za dve 15 mesecev stari punčki od 9. do 13. ure dopoldne, do konca junija 1970. Orehar Peter, Predoslje 4, Kranj 2393 Iščemo PASTIRJA za Bled grad. Mežan Vinko, Rikli jeva 7, Bled 2394 Nudimo celotno oskrbo in stanovanje OSEBI, ki bi po službi pomagala na manjši GTP Central Kranj zaposli takoj delavko ki ima veselje za delo v strežbi Nastop službe takoj. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, Kranj — Maistrov trg 11 cedesom. Slika zaželena. Na- ) slov v oglasnem oddelku j 2399 Kmečki fant, srednjih let, J s srednje velikim posestvom na lepem kraju v samoti, želi spoznati kmečko dekle staro od 20 do 30 let. Ponudbe oddati pod »lepa bodočnost« 2400 iH OSiAlO Od Inteksa do Zlatega polja izgubljena OČALA vrnite proti nagradi na upravo Glasa 2396 18. maja izgubljeno DENARNICO z dokumenti vrnite proti nagradi na naslov, ki je v dokumentih 2397 Dne 15. maja izgubljena dva DALJNOGLEDA od Struževe-ga do Zlatega polja v Kranju vrnite proti nagradi na upravo Glasa 2398 V inozemstvu začasno zaposlen tehnik, srednjih let, z dobrim temperamentom se želi spoznati z dekletom do 27. leta. Prednost ima dekle, ki nosi dolge lase in mini krilo. Zainteresirana tudi lahko računa na mesec dni skupnega letovanja z belim mer- Nujno potrebujem 2000 din posojila za tri mesece ali naredim zidarska dela takoj. Ponudbe oddati pod »20%« 2401 Menjam gotovino za ček. Naslov v oglasnem oddelku 2402 CANDY SERVIS - nova telefonska številka 23-782. Naročila popoldne. Se priporoča Knific Rajko, Nartnikova 7, Kranj 2302 ROLETE lesene, plastične žaluzije naročite zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1761 KOTLE za ŽGANJE KUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že prek 40 let KAPELJ VILJEM, bakrokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4- Šiška 1956 POZOR! Turisti, ki potujete v Pulj, se oglasite v GOSTILNI TURIST v VALTU-RI blizu aerodroma, kjer vam nudijo domači pršut, klobase in prenočišče po zelo ugodni ceni. Vabljeni! 2403 NOVO! Ekspres izdelava (stranka lahko počaka) KLJUČEV in popravil KLJUČAVNIC vseh vrst v Kranju, Jahačev prehod .1, za trgovino Merkur. Se priporoča Radikovič 2408 TAPETNIŠTVO KRANJ Titov trg 22 izdelujemo in popravljamo vse tapetniške izdelke. Dela opravljamo tudi na domu. Cene konkurenčne. Priporočamo se za cenjena naročila. ZAHVALE V nedeljo, 10. maja 1970, je v Preddvoru pri Kranju še ne dveletni Tomaž Erjavec nesrečno padel v Kokro. Iz mrzle in deroče vode ga je rešil tov. RESMAN ANTON, Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik). Za požrtvovalno in človekoljubno dejanje se mu iskreno zahvaljujejo Erjavčevi 2404 PRIREDITVE j GASILSKO DRUŠTVO BREG ob Savi priredi v nedeljo, 24. maja, ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO. Igrajo VESELI RETEČANI. V primeru slabega vremena bo veselica 31. maja. Vsi vljudno vabljeni! 2405 GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO S PLESOM. Igra trio FRENKY. Vabljeni! 2406 DOM RADE KONCAR — GAMSOV RAJ v Bašlju prireja v nedeljo, 24. maja, VRTNI PLES ob 16. uri. Igra ansambel »TURISTI«. V primeru slabega vremena ples odpade. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. Vabljeni! 2407 Zahvala Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Janeza Trilarja iz Čirč se vsem lepo zahvaljujemo, ki ste nam v tako težkem trenutku pomagali. Posebno zahvalo smo dolžni Matiju Nagliču ter družini Jurjevi, Dolinaijevi in Vidmarjevi. Prav tako se zahvaljujemo tovarni Iskra, veletrgovini Živila, dijaškemu domu in trg. podjetju Kokra Kranj za darovane vence. Veliko zahvalo smo dolžni č. duhovniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družina Trilarjeva Kranj, 14. maja 1970 Zahvala Ob boleči izgubi naše drage nepozabne mame, stare mame, sestre in tete Ivanke Alič upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa srno dolžni vsem sosedom, kj so nam tako nesebično pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala pevcem in g. župniku za vsa tolažila, za spremstvo na njeni zadnji poti in za izrečene ganljive besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: hčerki Ivanka in Marjanca z družinama ter sestra Pavla Kokrica, skofja Loka, Javorje, 17. maja 1970 Nesreče tega tedna Krvna sled je vodila v mesto V torek, 19. maja. dopoldne se je na cesti tretjega reda v vasi Zminec pri Skot j i Loki pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik mopeda Jože Tavčar iz Sopotnice je prehiteval vprežni voz prav tedaj, ko je nasproti pripeljal tovorni avtomobil, voznik Vinko Oblak iz Gorenje vasi. Mopedistu ni uspelo pravočasno prehiteti vprege, zapeljal je pred tovornjak, padel, pri tem pa ga le zadelo zadnje levo kolo tovornjaka. Voznika mopeda in sopotnika Franca Cankarja iz Dobrave so hudo ranjena odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Na Cest] maršala Tita na Jesenicah je v sredo, 20. maja, popoldne voznik kolesa s pomožnim motorjem Andrej Jelen iz Hlebe zadel na prehodu za pešce 77-letnega Ivana Filipiča iz Žirovnice. Filipiča so z večjo rano na glavi odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zaradi neprimerne hitrosti je istega dne v nepreglednem ovinku na cesti med Potoki in Jesenicami zaneslo v levo voznika osebnega avtomobila Nenada Marinoviča iz Zagreba. Pri tem je trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Marjan Mrak z Jesenic. Pri trčenju je Mrakovo vozilo odbilo še v desno v varovalno ograjo. Pri tem je dobil voznik Mrak lažji pretres možganov in odrgnine, lažje ranjena je bila tudi njegova sopotnica Karolina Zorko. Škode na avtomobilih je za 15.500 din. L. M. Sporočamo žalostno vest, da je v 87 letu | dragi oče, stari oče umrl naš Janez Likozai iz Voklega Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, •j ob 15. uri iz hiše žalosti v Voklem št. 45 pališče v Šenčur. 24. maja, na poko- , Žalujoči: sinovi z družinami in hčerke Voklo, 22. maja 1970 Tiho kol je bilo njegovo življenje, jc odšel od nas naš ljubljeni dragi oče, star; oče, brat Peter Razpet upokojenec Pogreb našega nepozabnega očeta bo v soboto, 23. maja ob 16. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Globoko žalujoči: hčerka Marica Kanalec z družino, hčerki Angelca in Milka, sinova Peter z ženo Mici in Franc z družino, sestra Ana in drugo sorodstvo Kranj, Jesenice, Cerkno, 22. maja 1970 V prav kratkem času je bil v nedeljo razkrit vlom v samopostrežno trgovino P-mar-keta v Stražišču pri Kranju ter poskus vloma v mesnico KZK, ki je v Isti stavbi. Nekaj pred polnočjo je bila v nedeljo, 17. maja, postaja milice v Kranju obveščena, da so razbita steklena vrata na mesnici v Stražišču. Pred vrati je bilo tudi več krvavih sledov, ki so vodili proti mestu na Ljubljansko cesto. Nekako v istem času sta prišla na postajo milice dva fanta, ki sta prosila, naj bi delavci milice nasilno odvedli 16 letnega P. B. iz Škofje Loke k zdravniku, ker močno krvavi. Mladoletnika so njegovi znanci zadržali pri Park restavraciji v Kranju. Miličnik si je res šel ogledat, kako je s tem, če nekdo noče sam k zdravniku. Ko pa ga je ranjeni P. B. zagledal, je skočil in hotel pobegniti. Vendar pa so ga hitro ujeli in odpeljali v kranjski zdravstveni dom ter kasneje na ljubljansko polikliniko. Vse je kazalo na to, da je P. B. dobil rano na nogi prav pri razbijanju steklenih vrat na mesariji v Stražišču. Sledni pes, ki so ga peljali v Strazišče, je povlekel po krvni sledi vse do restavracije Park, do mesta, kjer je prej mladoletnik krvavel. P. B. je skupaj s prijateljem D. T. pobegnil iz Dijaškega doma že dva dni prej. Mudila sta se v Ljubljani pri znancu Branku C. Zmenili so se za vlom, ker so potrebovali denar. Odpeljali so se v Stražišče In ponoči razbili kletno okno ter se skozi klet splazili v samopostrežno trgovino. Našli so le nekaj starih tisočakov, zato so si v trgovini postregli s hrano. Nato so se vrnili v Kranj. Kasneje se je P. B. sam vrnil in poskusil srečo pri mesnici. Steklena vrata, ki jih je razbil, pa so mu napravila grdo Zahvala Ob bridki in boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre in tete Justine Snedlc roj. jegiie Vaznkarjeve mame iz Dupelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in cvetje in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so počastili njen spomin in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Bajžlju in dr. Francu Leskovicu, ki sta v zadnjih urah stala ob strani in med njeno boleznijo lajšala bolečine. Iskrena hvala vsem sosedom, ki so nam tako nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala španovi teti. Hvala tudi č. gospodu župniku za vsa tolažila, za spremstvo na njeni zadnji poti in za izrečene ganljive besede ob odprtem grobu. Iskreno smo hvaležni tudi pevcem za lepo petje, gasilcem za njihovo spremstvo in zvonarjem. Zahvaljujemo se za darovane vence in spremstvo kolektivom: veletrgovina Živila Kranj, Porodnišnici Kranj in tovarni Sava Kranj, še enkrat zahvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in stali ob stram, ter prav vsem, kateri so se poklonili spominu pokojnice in jo spremili v taku velikem številu na njeni zadnji poti. žalujoči: mož Francelj, sinova Franci in Luči ter hčerka Milica z družinami in sestra Pavla z družino Duplje, 20. maja 1970 rano na nogi, tako da je huje ranjen odnehal in odšel nazaj v mesto do Parka. Znancem, ki jih je tam našel, je pravil, da ga je zabodel ne- ki »južnjak«, k zdravniku pa ni hotel. Ker je izgubil že veliko krvi, sta znanca poiskala pomoč na milici. L. M. Miličnik spoznal vlomilca V nedeljo, 17. maja, okoli desete ure zvečer je stal pred razsvetljeno izložbo prodajalne Ura trgovskega podjetja Kokra v Kranju mlad fant. Po vsej verjetnosti si je ogledoval ure ali pa zlatnino, kdo bi vedel. Mimo sta prav takrat prišla na službenem obhodu mesta dva miličnika. Videla sta fanta pred izložbo in odšla naprej. Že čez nekaj časa pa je zažvenketalo steklo, fant pred izložbo pa je segel po urah ln zlatnini. S plenom je pobegnil v Tavčarjevo ulico. V sredo, 20. maja, pa se je miličniku Ivanu Bizjaku, ko je bil spet na službenem ob- hodu v mestu, zazdelo, da jc fant, ki mu je prihajal na proti, zelo podoben vlomilcu v Uro. Ustavil ga je in zahteval dokumente, nato pa ga je povabil na upravo javne varnosti. Tam so fanta preiskali-Sum miličnika je bil utemeljen. V spodnjem perilu je imel 18-letni K. D. iz Bosanske Gradiške skrito zlatnino iz prodajalne Ura. Fant je bil v Kranju komaj mesec dni. Zaposlil se je v Tekstilindusu, pravega prebivališča pa ni mogel najti-Potikal se je sem in tja, spoznal se je s slabo druščino, denarja ni imel. Stopnica do kriminala v nepoznanem okolju ni bila visoka ... L. M* Prihodnje leto bodo na Plavžu na Jesenicah odprli nov vrtec Znano je, da sedanji prostori varstvene ustanove Angele Ocepek na Plavžu na Jesenicah ne ustrezajo več. Zato se občinska skupščina in temeljna skupnost otroškega varstva prizadevata, da bi čimprej uredili nove. Obiskali smo upravnico vrtca Hildo Zgonc, ki nam je povedala, da se z vso resnostjo pripravljajo na gradnjo. »Načrte že imamo, lokacija je odobrena, čakamo le še na gradbeno dovoljenje,« jc dejala. »Nova zgradba bo stala jugovzhodno od sedanjega doma, ki ga bomo preuredili v jasli. V novi pritlični stavbi bo osem prostorov, sodobno urejenih igralnic, kjer bo našlo prostor 160 otrok, medtem ko jih stari vrtec lahko sprejme le 140. »Kako je z denarjem?« nas je še zanimalo. »Kar dobro kaže,« je odgovorila prijazna upravnica, »zbranega imamo že skoraj polovico. Najeti pa mislimo tudi posojilo. Predvidevamo, da bo novi vrtec veljal okrog dva milijona dinarjev.« »In kdaj računate, da se boste preselili v nove prostore?« »Verjetno v jeseni prihodnje leto. če se bo naša želja uresničila, bodo otroci ne samo v varnih rokah, temveč tudi v lepih, sodobno opremljenih prostorih.« B, Blenkuš Cesta na Golico bo Na Jesenicah že dalj čas^ ugotavljajo, da se turizeif1 pod Golico ne razvija predvsem zaradi slabe ceste. 'I gradnjo nove so začeli že deta 1964, vendar ni b:Jo veliko narejenega. Letos pa nameravajo zgraditi pivi del, in sicer do Križa. Projekt je že narejen, tudi drevje so zC posekali. Cesta bo široka šest metrov in jo bodo gi'a" d ili pa etapah. Vsako leto So za gradnjo namaniJ.i pfi" bližino mtiuijcn dinarjev. B. Blenkuš Gorje — V petek, 15. maja, so priredili učenci osnovne šole v Gorjah lep sprejem Kurirčkovi pošti. Na svečanosti je govoril ravnatelj, šolski pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi, učenci pa so tudi recitirali. Vsi so zaželeli srečno pot Kurirčkovi pošti. J. A. Poljščica — Prejšnji teden so po širni poglejski gmajni spet zacingljali kravji zvonci. Začela se je paša po bližnji gmajni ob vasi Poljščica. V vaseh, ki nimajo svojih gmajn, čaka živina v hlevih. Na pašo jo bodo odgnali v planine v sredini julija. J. A. Gorje — Kmetje so že končali poljsko sajenje. Dokaj slabo in hladno vreme v tem letnem času močno zadržuje rast trave in poljščin. Črni ribez, ki ga tod okoli precej roje, Z* sedaj dobro kaže. Sadno drevje močno cveti. J. A. Pogovor tedna Rudi Gros: slabe priprave Danes in jutri bo v Novi Gorici že sedmi turnir pionirskih podzveznih nogometnih reprezentanc, na katerem bo nastopila tudi reprezentanca Gorenjske. Poleg tega pa bodo nastopile še naslednje ekipe: Maribor, Celje, Ljubljana, Koper in Nova Gorica. Nogometaši Gorenjske, ki bodo igrali na tem turnirju pod imenom Kranja, so doslej osvojili že dvakrat prvo mesto. Tudi na ostalih prvenstvih so sc dobro odrezali. Letos so odšli na imenovano tekmovanje s skromnimi željami. Pred odhodom v Novo Gorico nam je o nastopu kranjske reprezentance povedal dolgoletni selektor Rudi Gros naslednje: »Na letošnjem pregledu najboljših mladih nogometašev Slovenije ne pričakujemo visoke uvrstitve. Letošnje priprave so bile skromne. Kljub vsemu pa je naša želja, da bi se uvrstili nekje v sredino. Imeli smo namreč le tri skupne treninge, odigrali pa smo tudi samo dve tekmi. Brez denarja ne more biti ustreznih priprav, zato tudi ne moremo pričakovati boljših rezultatov.« % Kdo bo nastopil v reprezentanci Kranja? »Na letošnjem prvenstvu pionirskih reprezentanc bodo za ekipo Kranja nastopili naslednji igralci: Jereb, Klajič, Jesenovec, Kordež, Marčun, Melik, Mrak, Pompe, štagar, Tivold (vsi Triglav), Belančlč In Križaj (oba Kranj), Beton in Kotnik (oba Predoslje), IUč in Rako-vič (oba Jesenice), Cačič (Lesce), Pavlin (Podbrezje) In Medved (Trboje). P. Didič Turk in Česen v državni reprezentanci Od 24. do 30. maja bo v Bolzanu v Italiji osmo svetovno prvenstvo v kegljanju. V reprezentanci Jugoslavije bosta nastopila tudi Kranjčana Jože Turk in Anton Česen. Mladi reprezentant Jože Turk pa bo na letošnjem svetovnem prvenstvu branil »srebrno medaljo«, ki jo je osvojil na lanskem prvenstvu skupaj z Mirom Steržajem. P. Didič Ljubljanska conska rokometna liga — moški Spet poraz Dupelj Rokometaši iz Dupelj so v minulem kolu morali položiti orožje v Zagorju. S tem pa so praktično izgubi H vse možnosti, da bi zasedli prvo mesto. Za presenečenje so poskrbeli Veterani, ki so premagali Križe, ki iz kola v kolo igrajo slabše. Rezultati: Usnjar : Radovljica 12:12, Križe : Veterani 9:10, Zagorje : Duplje 16:14; zaostale tekme — Šentvid : Duplje 8:9, Radovljica : Šentvid i4:13, Veterani : Krmolj 20:23. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so v tej Ligi pre-nehatli tekmovati rokometaši Grosupljega. J. Kuhar Jesenice : Podbrezje 20 : 1 V pionirski ligi Gorenjske so miladi Jeseničani katastrofalno premagali Podbrezje z 20:1. Naslov prvaka pa je že nekaj kol znan. Triglav je krepko v vodstvu brez poraza. Rezultati: Šenčur : Podbrezje 1:6, Trboje : Predoslje 1:2, Naklo : LTH 7:3, Triglav : Kranj 4:2. Pred dnevi je bilo odigrano zaostalo kolo, kjer so bili zabeleženi naslednji rezultati: Jesenice : Podbrezje 20:1, LTH : Kranj 0:4, Šenčur : Trboje 1:0, Triglav : Predoslje 1:0. P. Didič Novi sodniki rokometa Zbor rokometnih sodnikov Gorenjske, organizira tečaj za nove sodnike rokometa. Pričel se bo I. 6. 1970 ob 18. uri, ko bo v prostorih Občinske zveze za telesno kulturo Kranj, stavba Skupščine občine Kranj, soba 188 (drugo nadstropje), prvo predavanje. Na tečaj so povabljeni vsi starejši igralci rokometa, ki imajo veselje do sojenja. Prijave sprejemajo tik pred pričetkom tečaja. F. P. Gorenjska rokometna liga — I. razred Kamnik izgubil v Žabnici V 15. kolu GRL-I. razred je največje presenečenje napravilo moštvo Žabnice, ki je na svojem novem asfaltiranem igrišču premagalo vodečega na lestvici ekipo Kamnika. V tej tekmi so domačini popolnoma nadigrali goste, ki so skoraj doživeli katastrofo. Kljub ostrosti je bila to ena najlepših tekem v Žabnici. Tudi ostali tekmi sta bili zelo zanimivi, predvsem pa izenačeni. Igralci Save so komaj premagali borbene Jeseničane, Kranj B pa je samo z enim golom razlike premagal ekipo Šeširja iz Šk. Loke. Rezultata tekme v Kr. gori nismo prejeli. Rezultati: Sava : Jesenice 18.15 (9:7), žabnica : Kamnik 30:24 (19:10), Kranj B : šešir 18:17 (10:6). Lestvica: Kamnik 14 12 0 2 353:227 24 žabnica 15 11 0 4 267:257 22 šešir 15 9 2 4 229:178 20 Selca 14 8 2 4 240:193 17 Kranj B 14 7 0 7 265:250 14 Sava 13 5 0 8 247:252 10 Kr. gora 12 4 0 8 167:252 6 Jesenice 14 3 0 11 195:235 4 Tržič B 13 1 1 12 137:255 0 V drugi gorenjski rokometni ligi so rokometaši Storilca osvojili prvi dve točki z zmago nad Radovljico B. Rezultati 15. kola so naslednji- Duplje : Križe B 17:19, Storžič : Radovljica B 13:10, Žabnica B : Kamnik B 8:16, Dij. dom : Šešir B 18:15, Krvavec : Selca B 5:0 b. b. Zaostala tekma Storžič : Dij. dom 11:24. Vrstni red jc naslednji: Dij. dom 27 točk (tekma manj), Kamnik B 27, Križe B 25, Radovljica B 20, Žabnica B 12 (tekma manj), Krvavec 12 točk itd. F. Porenta Gorenjska nogometna liga Visoka, zmaga Tržiča v Železnikih Vodeče ekipe v gorenjski nogometni ligi še nadalje dosegajo visoke zmage. Najpomembnejšo zmago je v minulem kolu zabeležil Tržič, ki je v Železnikih zmagal kar z 8:1. Rezultati: Šenčur : Podbrezje 2:1 (2:1), Trboje : Predoslje 8:0 (1:0), Jesenice : Preddvor 3:0 (2:0), Naklo : Kropa 0:0, Železniki : Tržič 1:8 (0:4), Lesce B : Kranj 1:4 (1:1). Tržič 17 15 1 1 91:25 31 Jesenice 18 16 0 2 99:20 30 Kranj 17 13 0 4 67:27 26 Trboje 18 8 2 8 49:65 18 Železniki 17 5 6 6 55:46 16 Šenčur 17 6 4 7 38:46 16 Kropa 16 5 3 8 45:51 10 Predoslje 18 4 2 12 24:74 10 Naklo 17 2 5 10 26:52 9 Podbrezje 16 4 2 10 33:72 8 Preddvor 17 3 1 13 15:64 5 izven konkurence Lesce B 19 6 2 11 41:80 P. Didič 14 Ljubljanska conska rokometna liga ženske Kranj : Kr. gora 6 : 21 V minulem kolu ljubljanske conske rokometne lige so rokometašice iz Kranjske gore presenetljivo kar z 21:6 premagale kranjske rokometašice. Zaradi tega so se igralke iz Kranjske gore povzpele na lestvici na peto mesto. Vedno bolje pa igrajo tudi mlade rokometašice iz Kamnika. REZULTATI: Kamnik : Sava 8:8, Slovan B : Šešir 14:0, Kranj : Kranjska gora 6:21; zaostali tekmi — Sava : Slovan B 4:11, Kranjska gora : Kamnik 14.14. Slovan "B 11 10 1 0 199: 74 21 Kranj 11 6 8 5 132:132 12 Borec 9 5 0 4 86:106 9 Sava 10 3 2 5 98:106 8 Kr. gora 9 3 2 4 111:129 8 šešir 10 3 0 7 59:117 6 Kamnik 10 2 3 5 107:164 J. Kuhar 5 G Iv AS SOBOTA — 23. MAJA 1970 SK/ck PsomrNE UkiDirvc in parkirnih prostorov P-A P-OA PD BBI a f/okus/ Osebni avtomobili rezerv/rano za rozila I nc.'epkarni PM. P prireoi/rcni prot/or OBJAVA Organizacijski odbor letalske razstave na Brniku in uprava javne varnosti v Kranju sporočata javnosti, da bo v dnevih od 21. do 25/5-1970 veljala na cestah okrog letališča Ljubljana—Brnik posebna prometna ureditev, in sicer: ZAPORA PROMETA IN OBVOZ ZA TRANZITNI PROMET Cesta 11/322 bo na odseku od Sp. Brnika do Šenčurja pri Kranju zaprta za promet vozil v tranzitnem prometu vsak dan od 06.00 do 18.00 ure. Obvoz za ta vozila je določen po cesti III/4014 Sp. Brnik—Cerklje—Trata in po cesti IV. reda Trata—Šenčur tor po odseku stare ceste H/322 Šenčur — priključek na novo cesto 11/322. Za vsa vozila, namenjena na prireditev v okviru zapore prometa, bo veljala posebna prometna ureditev, ki jo bodo odrejali prometni organi. PARKIRNI PROSTORI Vozila obiskovalcev bodo na parkirne prostore usmerjali prometni miličniki po v naprej določenem razporedu. Le službena vozila prireditelja in povabljenih gostov, ki bodo posebej označena, bodo parkirala na parkirnih prostorih v okolici letališke stavbe. AVTOBUSI LOKALNEGA PROMETA Avtobusi v lokalnem prometu (Ljubljana-Transport, Crei-na), ki bodo v dneh prireditve vozili obiskovalce na Brnik, se bodo morali podrejati krožnemu prometu in sicer: — avtobusi iz Ljubljane skozi Kranj do odcepa na letališče, kjer potnike odložijo (naložijo) in nadaljujejo vožnjo v Ljubljano akozi Mengeš in Trzin; — avtobusi iz Kranja do odcepa na letališče, kjer potnike odložijo (naložijo) in nadaljujejo vožnjo do križića v Sp. Brniku, kjer se vključijo v promet na obvozno cesto za vozila v tranzitnem prometu. Prireditelj in uprava javne varnosti opozarjata obiskovalce prireditve, da dosledno upoštevajo odredbe miličnikov in redarjev, ker jc le ob sodelovanju obiskovalcev mogoče pričakovati optimalni prometni red na cestah in parkirnih prostorih in disciplino na prireditvenem prostoru. Uprava javne varnosti v Kranju pa si pridržuje pravico sproščati ali zaostrevati predvideno prometno ureditev, kar je v skladu z odločbo republiškega cestnega inšpektorata. Upravnj odbor sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje pri skupščini občine Kranj RAZPISUJE pogoje za najemanje kreditov za razvoj zasebne kmetijske proizvodnje na območju občine Kranj 1. Pravico do kredita iz sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje ima vsak zasebni kmetovalec — kooperant zadruge pod pogojem, da porabi sredstva za razvoj zasebne tržne kmetijske proizvodnje. 2. Kredit se daje za: — nakup molznih naprav in opreme v mlekarnicah, — nakup rodovniške plemenske živine. 3. Kredite do vrednosti 20.000 din se daje za dobo 5 let s 3 % obrestno mero in s pogojem 50 % lastne udeležbe predračunske vrednosti. 4. Interesenti, ki žele najeti kredit iz sklada, morajo prošnji priložiti naslednjo dokumentacijo: — za nakup molznih naprav in opreme v mlekarnicah: predvideno predračunsko vrednost po lastni presoji; — za nakup rodovniške plemenske živine pa navesti števdo glav, pasmo in pasemsko področje nabave. 5. Prednost pri najemanju kreditov imajo večji tržni proizvajalci mleka. 6. Prošnjo in dokumentacijo morajo interesenti vložiti na oddelku za gospodarstvo skupščine občine Kranj V 30 DNEH PO TEM RAZPISU. 7. Krediti se bodo obravnavali in odobravali po predloženi dokumentaciji, srodstva pa izplačevala po predloženih fakturah nabave. 8. Podrobnejša navodila o pogojih daje kmetijski referent oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj. Predsednik upravnega odbora sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje CIRIL DOLENC, 1. r. Četrtek, 28. maja Občinski odbor rdečega križa Kranj pripravlja drugo akcijo zbiranja oblačil, obutve, perila, posteljnine in tokrat tudi postelj. * V zadnji zbiralni akciji leta 1968 smo v Kranju in v nekaterih krajih zunaj Kranja zbrali 10 ton blaga. Že skoraj vse, kar smo zbrali 1968. leta, smo porabili za socialno ogrožene osebe. Vse zbrano blago bomo tudi tokrat sortirali in zložili v skladišče. Letošnja akcija, ki bo v četrtek, 28. maja, od 17. do 19. ure, bo istočasno za vse občine. Mnogi občani še vedno cenijo in so jim šc zmeraj ljuba stara oblačila, ker so pač del njihove lastnine. Mnoga oblačila so prešla iz mode ali pa so otroci odrasli in oblačila in obutev leže doma in jemljejo prostor v domači garderobi. V tem pomladnem času, ko prezračujemo in preurejamo svoja stanovanja, vidimo, da marsikatera stvar ne bo več potrebna. Mnogo je ljudi, ki bi del našega imetja z veseljem in s hvaležnostjo sprejeli. Zato darujmo rdečemu križu, česar sami ne potrebujemo več in je Še dobro in uporabno. Mnogi primeri katastrof so pokazali, da so ljudje ob potresih, povodnjih in požarih ostali brez vsega. Vemo tudi, da bomo ob elementarnih nesrečah med prvimi, ki bomo ponesrečenim pomagali prebresti težave. To bomo lahko storili tudi z vašo pomočjo. Vse, kar bomo darovali, nova in rabljena oblačila, dobijo tedaj novo vrednost. Želimo, da bi tudi ta solidarnostna in humana akcija nadvse lepo uspela. Geslo človek — človeku naj dobi polno veljavo in vsestransko spoštovanje. Vsi občani, ki bodo darovali blago, naj darujejo čisto, zlikano in lepo zavito v paket. J. Čehovin «EBTWESS V torek, 19. maja, okoli 13. ure popoldne se je pod Lenardi-čevlm klancem v Kranju prevrnil tovornjak naložen s peskom. Voznik Jože Zabret iz Bobovka je potem, ko nI več mogel obvladati vozila, pod klancem zavil v desno, pri tem pa se je tovornjak prevrnil in obstal na strehi v vrtu Ravnikarjeve hiše. Voznik nj bil ranjen. — Foto: F. Perdan