102. številka. Ljubljana, pet«'k 6. maja. XIV. I.lo. 1881. LOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan 7.a četrt leta 4 dom ae računa i, izvzemSi ponedrljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali m :i \ h t r o <> p c r s k ,» dežele za erlo letu M /..i p.il letu - irl., gl. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za celo leto 13 ^Id., za eetrt leta '.i gU\. 80 kr., m bo mesec 1 tfld. 10 kr. Za posipanje na 10 ki. za mesec, BQ kr. /.a četrt leta. — Za tuje de>.ele toliko več, kolikor poAri in.i .znaša. Z>i gospode nčitel j« na ljudskih šolali in 7,h dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 ki., po poŠti prejemali h «Vm let« 'i gold. — Za otnftSl Ih m pUčttje od četiristopne petit-vrsrc <; kr, če se oznanilo enkrat tiska, .r> kr., 6e se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej liiAi „gleđaUika stollui". Opravništvo, na katero naj se blngOTOl^t) posiljfiti i uroči.ine, i < klainaeije, o/tiniiila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej biSi. Gospodom trgovcem, obrtnikom in rudarjem na Kranjskem! Častiti rojaki! 17. dne tega meseca bodo po vsej našej deželi dopolnilne volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico kranjsko, in sicer volijo trgovci letos 6 odbornikov, obrtniki 7 in rudarji 1 odbornika. Mestni magistrat v Ljubljani, na deželi pa c. kr. okrajna glavarstva pošljejo, vsakemu volilcu glasovnico, katera je ob enem tudi izkaznica. Če bi kdo ne dobil, ki ima pravico voliti, naj se oglasi za njo na navedenem mostu. Na to glasovnico naj vsak zapiše imena in stanovalce tistih mož, katere on voli, in potem naj podpiše svoje ime. Kdor pa sam pisati ne zna, naj jo pod k riža, ob enem pa^iaj jo podpišeta dve priči; kdor je namesti njega pisal, naj se podpiše še s pristavkom „pisavec imena". Tako podpisana glasovnica in izkaznica pase ne da uradnemu slugi, ki jo prinese, ali kakemu domačemu uradniku, ampak naj se zapečatena ali nezapečatena pošlje naravnost v olit v ene j ko m i sij i trgovske in obrtnijske zbornice v J dubljano. Smejo se pa glasovnice v zavitku poslati tudi kakemu prijatelju ali pa uredništvom naših slovenskih časnikov v Ljubljani, ki bodo za to skrbela, da jih volitvena komisija gotovo dobi. Vse glasovnice pa naj se odpošljejo o pravem času, da do določenega 17. dne t. m. volitvenej komisiji gotovo tudi v roke pridejo. Dragi rojaki! Prejšnja leta je bila večina kupČijske zbornice narodna. Pri zadnjih dveh volitvah pa so si naši nasprotniki vedeli pridobiti večino. In vendar nij vse eno, kdo da ima večino na svojej strani. Kupčijska zbornica je namreč jako važna naprava; ona pretresa kupčijske in obrtnijske zadeve in svoje želje na prid domačemu trgovstvu in obrtni jstvu razodeva vladi, ki jo v takih zadevah tudi za svet poprašuje; ona razen tega voli tudi dva poslanca v deželni zbor kranjski, od katerih je dostikrat odvisna večina deželnega zbora in odbora. Ne bomo Vam obširno razkladali, kako so nam naši nasprotniki zadnja leta izvili to večino; saj Vam je to še vse v živem spominu; le toliko rečemo: varujte se, da se pri letošnjih volitvah enako ne bo godilo; zato udeležite ee vsi te volitve in volite vsi enoglasno Vašega zaupanja popolno vredne može, katere Vam tu priporočamo. Vedite pa, da vsak volilec sme voliti le za svoj stan, torej trgovec le 6 trgovcev, obrtnik (rokodelec) 7 obrtnikov, (z obrtniki volijo pa tudi kramarji in tisti trgovci, če brez poviška in priklad vsaj po 4 gld. 20 kr. patenta plačujejo.) Zato gospodje trgovci (kupci) zapišite si na svoje glasovnice sledeča imena: Gospod Vrane Hren, trgovec v Ljubljani, Josip It us;i r. trgovec v Ljubljani, Jane/ l*er> » Politični razgled, Iotnm>e ilE«*. V Ljubljani 5. maja. Gradivo se nam je v zadnjih dneh tako nakopičilo, da doslej še nijsmo mogli v člankih nadaljevati poročila o budgetnej debati v državnem zboru. Zakasnjeno hočemo v naslednjih dneh dopolniti, za denes naj zadostuje tesen naris položenja desnice v državnem zboru. To položenje se je po zadnjem govoru grofa Taafleja skoraj da popolnem sčistilo. Taaffe je mej posmehom levice izjavil, da ima tudi denes še oni program, katerega je na- znanil, ko je nastopil vlado, namreč ojačenje države in spravo mej narodi. Kakor preje, tako stoji še denes vlada na istem stališči, ona stoji namreč nad strankami a se naslanja na večino in na to da se oslanja s tem mirnejšo vestjo, ker si ona prizadeva obraniti eelo-kupnost države in doseči spravo mej narodi. O dispozieijskem fondu je dejal Taaffe, da ga vlada mora imeti, da more odbijati napade po sovražnih časopisih. — Na to ozirajoč se pravijo češki „Narodni listy", da pozicija desne stranke še nikdar nij bila tako ugodna, nego je zdaj in „Politik" meni, da se bode zdaj narodnostno vprašanje hitreje razvijalo. V ii»■» i«* «■ ■*&*• ve, IfiiHlie razmere se po nemških novinah jako Črno rišejo; zdaj je car v no vej nevarnosti, zdaj se je tukaj ljudstvo uprlo — vse pa je gotovo prazno klevetanje in ugibanje, iu poleg tudi nemSka jeza nad tem, ker se Rusija nij Se vrgla v nemško naročje in ker se vsi dogodki na Ruskem ne obesijo vsakemu prvemu judovskemu šmoku vPeterburgu na nos. Irski poslanec Dillon in vodja irske kmetske zveze je bil v zapor dejan vsled preklica irskega podkralja Habeas corpus aktov za mesto Dublin. t Josip Jurčič. Zopet je umrl jeden izmej kratke vrste narodrih naših boriteljev, katerih krog se krči leto za letom! In kadar jeden umrje, potem ga nij vojaka, da bi stopil na mesto, kjer je oni izdihnil svojo dušo. Melanholično zremo na svoje kar-delo, in s strahom štejemo veje, katere odpadajo od narodnega debla! Čas hiti, in ž njim koraka smrt, ter kosi na desno in levo provzročevaje grozne razvaline, novo življenje pa le nerado požene na razvalinah, in Bog zna, ali bode pri nas pognalo! Malo je nas, in kdor je mej nami hraber vojak, ta nam izda mnogo več, kakor pri družili razvitih narodih, kjer se pošiljajo v boj mogočne duševne armade. In če pade pri nas hraber vojak, tako je nam vsekana hujša rana, kakor drugim mi rodom, kjer se mesto duševnega velikana prej ali pozneje gotovo zopet zasede. Človek je kakor list na veji; piš potegne, ter ga odnese k tlam; ali pomlad požene novo zelenje! Tako uže poje Homer. V obče je morda resnica, da je človek listu jednak, kateri v jeseni odpade, v spomladi pa zopet dobi svojega naslednika. Ali ta primera ne velja za duševno življenje; duh, ki je slovo v/el od tega sveta, ne dobi jednakoga naslednika, in mesto njegovo ostane prazno in nobena spomlad ga ne izpolni več! — Najhujša zavest, ki nas navdaja pred odprtim grobom Josipa Jurčiča, je ta, da ne vemo, kdaj dobimo vrednega mu duševnega naslednika, in kdaj se zopet zasede prazno mesto, ki je ostalo za njim. — Kratko mu je bilo dano živeti, in mnogo prezgodaj so se mu odprla groba vrata ! In sedaj, ko nam je smrt odprla ključ do literaričnih njegovih skrivnosti j, ko smo s posvetno roko literarično njegovo zapuščino prebrodili, ko smo videli mnogobrojno slovstvenega semena, katero je uže zasejano bilo, a katero dosle pognati nij moglo, sedaj še le občutimo v polnej meri, koliko da smo izgubili v njem. in koliko da bi bili še prejeli duševnih sadov od njega, če bi ga smrt tako neusmiljeno hitro iz nase srede iztrgala ne bila. |je kmulu veliki tnlent jurjji5ev ter učil Z osodo se prepirati ne da, kar je, gaje: „beri to in to knjigo !" Imel je tudi pograbila z železnimi svojimi pestmi, to ; toliko zaupanja v mladega, a uže takrat ostaie za večno v njenej oblasti! i resnega in značaj nega gojenca svojega, Jedina tolažba so nam sedaj umr- j da mu nij ničeaa rekel, ako je videl pri lega dnevi pretekli in čini, ki jih je iz-' njem kakšno knjigo, ki je bila sicer za-vršil v teh dnevih! Kakor polje razkrito' pisana na alojzijt viškom iivleksu „Ubroje pred nami kratko njegovo življenje, rum prohibitorum". Življenje je dokončano, dela pa so večna, ln tako Jurčič nekega dne dobi v in v njih si je umrli zapustil spomenik, roke tudi Bleivveisove »Novice" letuik ki bode v jasnej luči stal še tedaj, ko 1858 in tam najde zgodovinsko - zna-bode truplo njegovo uže davno prah in menito razpravo Levstikovo „Napake pepel, ko bode uže davno razpadal spo- slovenskega jezika". Tiikrat je bral ta menik, ki mu ga brez dvombe hvaležno spis, a vselej mu je vroče prihajalo, tako slovensko ljudstvo postavi na gomilo. ga je razvnel. Nauk Levstikov: slo- Tolaži nas tudi, da mu je bilo dano umreti v časih, v katerih odjenjale so spone nas žuleče, v časih, v katerih se nam sveti zora boljše slovenske prihod-njosti. S poboj v grob vzel je zavest, da njegovo delovanje brez vspeha ostalo ne bode, zavest, da trud, s katerim se je pehal za narodne naše namere, požene v sadonosno steblo. Vse so ga vzele moči zemlje slovenske, katero je ljubil čez vse. Naj mu je lahka do konca vesoljnega sveta ! Ker bode g. prof. L e v e c življenje Jurčičevo v prihodnje) številki „Ljub ljanskega Zvona" obširneje opisal ter njegove ogromne zasluge za ves naš književni razvoj temeljito ocenil, podajemo denes čestitim bralcem samo ta kratki obris njegovega vnanfega življenja. Josip Jurčič je bil rojen 4. mar-cija 1844. leta na Muljavi poleg Krke v zatiškem okraji na Dolenjskem, Oče, ki še sedaj uže 801etui starček živi na domu pri svojem sinu Antonu, bil je „borcn kmet". Tudi mati, uže več let čisto slepa, preživela je svojega sina Josipa, kateri je svoje roditelje s pravo svetopisemsko ljubeznijo do smrti ljubil in dejanski podpiral. Prvi šolski pouk užival je Jurčič v far no j Šoli na Krki, od kodar ga roditelji jeseni leta 185"). pošljejo v III razred ljubljanske norinalke. Tu sta mu bila učitelja prvo leto Blaž Praprot-n i k, a drugo F r. Centri h. Z odliko dovrši vsi norma Iko prestopi jeseai 1857 1. v gimnazijo, kjer mu je učiteljeva 1 iz vrsten odgojevatelj in izborni latinec „stari" Pogorel ec. Ker je prvo latinsko šolo 1. 185S. z odliko dovršil, bd je na posebno priporočilo krškega župnika Pečarja v kuezoškofijsko Alojzi jevišče sprejet, za brezplačnega gojenca. In to je bila za našega Jurčiča, kakor je sum časi o zaupnih urah pravil svojim najintimnejšim prijateljem, „veliku sreča". Kajti s tem so bili najprej stro- 4. venskim pisateljem seje od p r i-prostega naroda učiti, a ne po avojej glavi pisati! — ta zlati nauk si je Jurčič globoko vtisnil v svojo dušo in po tem nauku pisal je vse svoje živ ljenje. Ta spis, potem Levstikov „Martin Krpan" in njegovo potovanje „Od Litije do Čateža" vplivali so ogromno na mladega dovzetnega gimnazijalca. četvrtošolec Jurčič začel je 1. 1861. uže pisateljevati. Imel je doma ljubega 80letnega deda, ki je za pečjo sede mlademu vnuku pripovedoval strašne dogodbe iz turških vojskd, o copernicah in strahovih, o hrvaških tihotapcih, kako so sol in tobak čez mejo na Kranjsko nosili, o Bošnjakih, kako so po Dolenjskem ropali, o Francozih, kako so vojake nabirali, lopove v strah prijemali, kako so se z graničarji okolo Višnje Gore bili in streljali i. t. d. Te pripovedi vnemale so živo fantazijo mlademu dečku in lete 1861. je nekoliko teh stvarij opisal v „Novieah" pod izmišljenim pisateljskim imenom „J. Z a v o j S č eku. V pete j šoli leta 1862. Jurčiču slučajno pridejo v roke W. Scottovi romani. Ti so imeli nanj tak vpljiv, da so tako rekoč njegovo usodo odločili. Kar je bil Scott svojemu narodu, to bi bil „si parva lieet componere magnis!" tudi Jurčič rad svojim Slovencem. Odločil se je pisati samo prozo, povesti in romane. In da se je k temu poklicu vestno pri-pripravljal, to nam priča izvrstna njegova povest „Jurij Kozjak", za katero je leta 1864. od Mohorjeve družbe dobil častno nagrado 100 gld. in katera je slovenskemu narodu tako dopala, da se je morala dvakrat natisniti in da se je v več tisoč iztisih razširila mej Slovenci. A najimenitneje je, da ga je ta povest seznanila s tedanjim tajnikom Mohorjeve družbe, blagim Antonom Janežičem, ki je spoznavši izredni epični talent Jurčičev, začel mu pridno dopisovati, vzbu-jevati ga ter prositi, da naj še piše za Mohorjevo družbo in za „Glasnik sloven- ski in skrbi za mladega, studenta njego-jski". To je mlademu sedmošolcu delalo vim roditeljem izdatno olajšani, in potem j pogum, vsedel se je, ter spisal Jesenje mladi nadarjeni mladenič našel v Aloj-:sko noč med slovenskimi pol- zijevišci moža, katerega se je kmalu z vsem svojim globokocutecim srcem oklenil. Stari prefekt Jurij Grabnar, sam bivši pesnik „Kranjske Čebelice," prijatelj in čestitelj Preširnov, spoznal barji", in izvrstno svojo povest „I)o-men". Ves slovenski svet, kolikor se ga je takrat brigalo za beletristiko, čudil se je izrednemu novemu pripovednemu talentu, ki se je oglasil v Janežitievem „Glasniku". Povesti „Tihotapec", „Ver-ban S mukova ženi tevw, n£lošteraki žolnir", „Doktor Karbonarius" in drugi spisi v „Glasniku" objavljeni, pričali so kmalu, da se je slovenskemu svetu rodil nenadoma slaven pisatelj. Da bi prosteje dihal ter svet in živ ljenje bolj spoznaval, in nekoliko tudi zategadelj, ker nij hotel iti v bogoslovje, ostavil je Jurčič sedmo Solo dovršivši kuezoškofijsko Alojzijevišče. Stal je popolnem na svojih nogah in uže takrat se živil sam s svojim peresom, kaj ti Janežie mu je za razne razprave in povesti pisane »Slovenskemu Glasniku" ali Mohorjeve družbe knjigam vsak mesec toliko novcev pošiljal, da je Jurčič mogel skromno živeti. Osmošolec Jurčič začne 1. 18G5. s prijateljema in sošolcema Fr. Celestinom in Fr. Marnom izdavati „Slovensko Vilou, izvirne slovenske povesti, novele, balade, romane in pesni. A takoj prvi zvezek rodil mu je toliko britkih ur, da je nadaljno izdavanje opustil. V tej knjižici odlikuje se Jurčič s svojimi krasnimi baladami in s svojo povestjo „Dva prijatelja", katera nam kaže, da jo je pisal sicer mladenič po letih, a po svojih mislih in nazorih uže popolnem dozorel mož. Po prebitej maturi 1. 1865. odide Jurčič na Dunaj, kjer je poslušal klasično jezikoslovje. Kako je Jurčič živel na Dunaji, kako je stradal in prezebal, kako po vlažnih luknjah prebival, a poleg tega vendar neprenehoma delal in se za svoj pisateljski poklic učil, o tem bi se dala pisati dolga razprava. Mnogo je občeval tudi s Stritarjem. V tem času rodil se je njegov „Deseti brat", prvi roman slovenski, kateri — če tudi nij „omnibus numeris absolutus", vendar je postal prava narodna knjiga, vendar obseza nekatere prizore in ima narisane nekatere značaje tako dovršene, ki so pravi biseri našega slovstva in bodo večno združeni z Jurčičevo slavo. Tu je Jurčič v družbi s Stritarjem ukrenil izdati „Mladi k o", v katerej je priobčil najlepšo, najdovršenejšo povest svojo, klasičnega „So-Bedovega sina". Tu je pod Stritarjevim vplivom začel pisati drugi roman svoj „Cvet in Sad", katerega je stoprav deset let pozneje dovršil (1878.) V tem so štajerski rodoljubje v Mariboru osnovali „Slovenski Narod" in leta 1868. preseli se Jurčič v Maribor k svojemu prijatelju Ivan Tomšiču ter začne sourednik novemu listu pridno pisati kratke povesti, uvodne članke in feuilletone. A 1, 1870. povrne se spet na Dunaj, kjer je pridno sodeloval pri prvem Stritarjevem „Zvonu". Toda ker nij imel rednih dohodkov, sprejme ponudbo hrvatskega patri jota Ivana Vončine ter odide v Sisek, kjer je hrvatska narodna opozicija zoper Itaucha izdavala dva lista, hrvatski „Zatočnik" in „Slid-slavischo Correspondenz". Zadnjemu listu je bil Jurčič sodelavec in naposled o Prausovej bolezni taktični urednik. Ko 24. maja 1871. leta umrje v Mariboru „Slovenskoga Naroda" prvi urednik Ivan Tomšič, pokličejo ga štajerski rodoljubi spet v Maribor, od koder se s „Slovenskim Narodom" jeseni 1872. leta preseli v Ljubljano. Od tega časa je bilo njegovo življenje in mišljenje nerazrušno združeno in zvezano s tem listom in z vsakim pravim napredkom v našem javnem političnem, soeijnlnem in literarnem delovanji. Kaj je bil Jurčič „Slovenskemu Narodu" zadnjih deset let, to je do dobra znano vsakemu paznemu bralcu tega lista. Njemu je posvetil svoje najboljše moči, a ne vseh svojih močij. Kajti, ko se je list v Ljubljani do cela ukoreninil, takoj je začel Jurčič spet misliti na literarno delovanje. Uže 1873. leta priobčil je v „Slovenskem Narodu" nekoliko ponesrečeni roman „Ivan Erazem Tateubak", začel je izdavati „Listke", osnoval je 1876. leta „Slovensko knjižnico", v katerej je objavil svoje izvirne tri romane „Doktor Zober", „Mej dvema stoloma" in „Cvet in Sad" ter naposled tudi svojo prekrasno tragedijo „ T u g o m e r ". Poleg tega snoval je načrte in delal studije za veselo igro „ 01 i -kani Slovenec", za tendencijozni roman „Nemški naseljenec", zbiral je gradivo za roman „BaronParavič" ter pisal je zgodovinsko povest n Ciril in Metod", katere jako obširno osnovane in na tri debele zvezke preračunjene, mora vsaj tretjino dovršene biti. Sploh se je Jurčič od 1. 1876. dalje neizmerno oživil in našel je tisto zadovoljnost in tist notranji mir, katerega potrebuje vsak človek, ki hoče kaj izbornega pisati. Bil je preverjen, da svojega poklica nij izgrešil in večkrat je v prijateljskej veselej družbi rekel, da ne gre menjati z nobednim profesorjem. Dasiravno je uže šestnajst let delal na slovenskem literarnem polji in dasiravno nam je toliko in tako lepega spisal, kakor pred njim nobeden pisatelj slovenski, vendar Jurčič svojega pisateljskega vrhunca nij še dospel. Vsak, kdor ga je osobno poznal ter ž njim prijateljski in zaupno občeval, moral bode pritrjevati, da najlepše osnove ponese pokojni nedovršene v grob s soboj, kajti v najlepšem razvijanji njegovega pisateljskega življenja zgrabila ga je leta 1879. jeseni za vratna bolezen, od katere je sicer neko liko okreval, dokler se nij povrnila s ponovljeno močjo. A tudi v tej dobi žalosti in bolezni pisal je še neprenehoma, ustanovil je „Ljubljanski Zvon", veselil se njegovega nepričakovanega uspeha ter pravil prijateljem kaj in kako vse bode delal za novi svoj list. In še, ko je britka smrt slonela uže ob njegovem fotelji, pisal je z veseljem in poln najlepše nade svoje izvrstne „Rokovnjače" in ko ga je bolezen uže položila na smrtno posteljo, še se je do zadnjega trenutka vestno brigal za „Slovenski Narod", ki je v nedeljo 1. maja prinesel zadnjo notico iz njegovega peresa ,,Vredna napi t niča". In še zadnjo uro pravil je svojemu zdravniku, da je sicer „na vse pripravljen", a da mora baš sedaj umreti in s soboj v grob nesti toliko nedovršenih in nedodelanih osnov in načrtov, to je hudo ! In kdor ve, kako je čutil pokojni, kako je ljubil svoj narod, kako sveta mu je bila naloga bogatiti slovstvo naše, ta tudi ve, kako neizre ceno mu je moralo biti hudo ! To je res tragična usoda! "V Ljubljani dne 5- maja. Kakor smo uže povedali, sklical je župan ljubljanski včeraj izvanredno sejo, pri katerej se je sklepalo o deputaciji, ki naj bi se podala na Dunaj. Takoj po pričetku zborovanja vstane gospod Župan ter govori nekako takole: Gospodje! objaviti imam vam britko vest, da je včeraj zvečer umrl mestni svetovalec Jurčič. Mestni za stop zgubil je v njem pridnega uda, katerega je zadnji čas samo bolezen zadrževela, da se nij ml »leževa! naših posvetovanj. V /nak sočutja vas prosim, da se vzdignete iz svojih sedežev! Ta opominj bil pa je uže nepotreben, ker takoj, ko je bil -gospod župan pričel svoj ogo-vor, vzdignila se je bila zbornica. V sredo popoludne in včeraj dopoludne prihajale so jednomer množice skazovat mrtvemu zadnjo čast. Firma Doberletova se je zelo potrudila, tako da napravlja mrtvaški oder gin-1 i i v vtis! Umrli razpostavljen je v svojej de-lavnej sobi, katero so z modrimi preprogami drapirali, in z zelenjem napolnili. Sredi tega žalostnega kinča leži mrtvo pisateljevo truplo, mirno kakor da bi spalo. Smrt mu nij spremenila lica in videti nij, da bi bil premočno trpel tedaj, ko se mu je hipoma končalo življenje. Očesi sta zatisneni; prvi hip pa se opazi ve- iko in široko čelo, s katerim mu jo bila obla-godarila stvarnica drobno glavo. V sredo proti dva naj s tej uri zavihrala je tudi na ljubljanskej čitalnici črna zastava. Od vseh stranij slovenske naše zemlje pa so dohajali telegrami na „Narodno tiskarno", s katerimi se je izraževalo sočutje, ah so se pa naročali venci. V istini po celem Slovenskem se žaluje in povsod je vest o pisateljevej smrti napolnil srca s tugo in sočutjem. Dalje so bili v teku včerajšnjega in de-našnjega dne na rakev položeni ti venci: 13. Fran Erjavec svojemu prijatelju. 14. Nesebičnemu narodnemu boritelju — hvaležni Slovenci. 15. Mestni zbor ljubljaniki. 16. Narodnemu boritelju, novomeška Čitalnica. 17. Josipu Jurčiču, pevcu Tugomera, deželni uradniki. 18« Ljubljanski bogoslovci, slovenskemu pisatelju. 19. NajodliČnejšemu pisatelju, vzornemu domoljubu, uradništvo banke „Slavi>e". 20. Celjska Čitalnica, blagemu rodoljubu. 21. Rodoljubi iz Brežic. 22. Tukajšnje Slovenke zvestemu sinu naroda. 23. Kranjska čitalnica vernemu sinu, slovenskega naroda. 24. Žalujoči „Sokol" svojemu zvestemu članu, vrlemu sinu majke Slave. 25. Velezasluženemu pisatelju narodni petošolci. 26. Narodni mestni odborniki, svojemu pogumnemu tovarišu v mili spomin. 27. Slavnemu pisatelju slovenski dijaki velike realke. 28. Zagrebški Slovenci svojemu ljubljencu. 29. Slovenski tretješolci velezasluž-nemu pisatelju. 30. Neutrudljivemu delavcu, bralno društvo v Borovnici. 31. Svojemu zvestemu prijatelju dr. Karel Koceli. 32. Tržaška čitalnica. 33. Graški „Triglav" rodoljubu in pisatelju. 34. Slavnemu slovenskemu pisatelju, neumornemu boritelju za narodne pravice, dijaki višje gimnazije ljubljanske. 35. Čitalnica ljubljanska neutrudljivemu pisatelju Josipu Jurčiču. 36. Svojemu prijatelju Franja Ravnikar. 37. Narodni drugošolci slovenskemu pisatelju. 38. Vrlemu pisatelju, narodni četr-tošolci. 30. Čitalnica v spodnjej Šiški svojemu članu. 40. Vrhniška čialnica blagemu sinu slovenskega naroda. 41. Rodovina L. Tavčarjeva staremu prijatelju. 42. Prijatelji z Brda. Telegram „Slovenskemu Narodu". Dunaj 5. maja. Cesar je podelil dr. Janezu U J e i w e i s s n rod železne krone tretjega razreda, A p tal trem u isti red dražega razjeda. Domače stvari« (Kranjska hranilnica) je v občnem zboru 3. t. in. sklenila vsled poroke česa rjovičeve darovati sto tisoč goldinarjev za zidanje rove-;, deželnega muzeja, kateremu bode ime „Rudolphinum". Dalje se je znižala obrestna mera pri posojilih na posestva, ako posojila ne znašajo več ko 300 gold. na 4°/0, in se bodo v zastavnici vložene zastave (obleke), ki so zastavljene za 1 gld., brezplačno strankam izročile. — (Na predvečer česarjevičeve poroke ) dne 9. maja priredi ljubljanski „Sokol" baklado sko/.i mesto pred stanovanje deželnega predsednika. — (O priliki poroke cesarjeviča Rudolfa) gre visokima zaročencema čestitat tudi deputacija ljubija nskega mestnega zbora. V deputacijo, katero vodi župan g. Lase h a n, voljena sta gg. Aleksander Dreo in Franc Potočnik. — (Ljubljanski strelci) napravijo v nedeljo 15. t. m., da poslave poroko cesarjeviča nastolnika Rudolfa, slovesno streljanje, — na atreliSči, katero bode trajalo celi dan. Dobitki so jako lepi in bode s kratkim prestankom popoludne igrala pri strelanji vojaška godba tukajšnega pešpolka. — (Župani ljubljanske okolice) bodo čestitali o priliki poroke cesarja nastol-nika njemu in njegovej visokej nevesti s posebno adreso, katero bode deputacija izročila g. deželnemu predsedniku, s prožnjo, da jo izroči na visokem mestu. — (G. A. Nedved,) priljubljeni naš glasbenik, je uglasbil za slavnost poroke Nj. visokosti cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo himno, katero bode čitalniški pevski zbor pel pred Btanovanjem g. deželnega predsednika VVinklerja na predvečer cesar-jevičeve poroke. — (Literarno-zabavno društvo Triglav v Gradci) ima v petek 6. t. m. zborovanje z naslednjim dnevnim redom: 1.) Čita se zapisnik. 2) Kritika gg. Flis i Seidlo predavanji „Ženska emancipacija iz anatomskega i fisijologičkega stališča. 3.) Volitev a) predsednika, b) 5 odbornikov. 4.) Posameznosti. Gostilna: zum Bierjackl, Sackgasse 10. Začetek ob 8. uri zvečer. Dunajska borza 5 maja. Enotni drž. dol^r v bankovcih . . 78 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „ 65 , Zlata renta.........96 „ 30 „ 1860 drž. posojilo.....132 „ 25 Akcije narodne banke..... 854 „ „ Kreditne akcije.......340 „70 „ London..........117 „ 95 „ Srebro.......... „ Napol...........9 „ 32'/, , C. kr. cekini........5 „ 55 „ Državno umike.......57-50 Zdravljenje po zimi. ISl 11 il>IBI 1\ vEO\ antiuilriliški anlirevmatiiiki kri čistilni čaj od Franc VVilhelm-a. lekar v Neuenkirchenu (Dolenje-Avstr.), je najboljšim vspehom rabil se zoper protili, trganje po ndili, zastarele hudo bolezni, ziniroin guoječe so rune, spol-8ko in bolezni tia polti, izrastke na životu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, napihnenje jeter in vranice, zlato žilo, zlatčnicoj bolečino v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretjo, čo človek no gre lehko na vodo, zoper po-lucije, moško slabost, žonaki tok, bra-morje, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavalnih pisem. Spričevala na zahtevanjo zastonj. Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr. Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje in gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke. Zaloge imajo: V Ljubljani : l*eter Lassuik. V Brodu Evgen Schrepel, lekar. V (Iradci J. Purgleitner, bratje Ober-auzmever, Wend. Trnkoczv, le-karji. V Kranja Karal Savnik, lekar. V Mariboru Alojzij Quandest, lekar. V Metliki Fr. VVacha, lekar. V Novem mesta Dom. Kizzoli, lekar. V Postojni Anton beban, lekar. V Zagrebu BI«. Mitlbach, lekar. (18-111; 4? C« «-f O Pk o. 2: oj o —■ i N i a 11 «fl « "2 ^ o p. o, =P g O m > O I 00 9 * O 3 s a c5 j „ ■ a • — 9 J 1 -H k. O - S rt s 5?* I P m m 9 5 '3 v »mM _ ge H ea E .2 & " *i >- Pm so t . rtv O 1 p i i P. n. gg. članom banke „Slavije". V hiSi banke „Slavije" št 484 v Karlovih Varih (Karlsbad), katere pročelje je obrneno v Panoramastrasse, zadnji del pav mestni perivoj se spomenikom Karla IV., in ll katere je jako krasen razgled po mestu in njegovej romantičnej okolici, upravile ho se po sklepu upravnega svetovalstva za ćlane lepe sobe. Ob enem ee je poskrbelo za dostojno slovansko postrežbo in dobro ceno hrano v gostilni BElysiuiu'. katera je oddaljena le nekoliko korakov od hiSe. Vse to pa za mnogo niže cene. kakor so navadne v tem kopališčnem mestu, kamor prihaja vsako leto več ko dvajset tisoč I j u d i j iz vseh delov sveta Iskat si zdravja, izmej katerih masikdo — naj si bode tudi iz domaćega kraja — piača svojo pribežališče nerazmerno drago vsled neznanja lokalnih razmer. Vsi stroški znašajo namreč za jedno osobo: 1. za lepo sobico v 1. nadstropji, 2. za celo hrano (dogomjenn Škrat nn Jun), v mesecih: maj — avgust za jeden teden . . 25— 30 gld. za dva tedna. . . 55— 60 „ za štiri tedne . . 100—120 „ 3. za kopelično in godbeno takso, 4. za postrežbo in perilo, v mesecih: september — april za jeden teden . . 22— 25 gld. za dva tedna. . . 50— 55 „ štiri tedne . . 90—100 Po Buštehradskej železnici plača se iz Prage do Karlovih Varov zajedno osobo v II. razredu 6 gld. 98 kr., v III razredu pa 4 gld. 66 kr. Najemsčino za stanovanje treba je plačati naprej iti sicer neposredno pri glavni i blagajnici banke „Slavlje'1 v Pragi. Oglasiti se je treba naravnost pri glavnem ravnateljstvu, katero podaja tudi vsa natančnejša pojasnila. Ako sob ostaja, oddajajo se tudi nečlanom bank inim; prednost pa imajo člani, ki so zavarovani na življenje ali pa za pokojnine, dalje člani, ki so zavarovani zoper požar v razmeri trajanja njihovega članstva in končno zastopniki banke. Gg. zastopniki, gg. člani in drugi oglašujoči se gostje naj v tej zadevi ravnateljstvu blagovolč dopisovati s posebnimi listi, vrhu katerih naj razločno zapišejo: Karlovi Vari. (257) Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banko ,,SLAVIJE" v Pragi. vzajemno zavarovalne banko ..SLAVIJE" v Pragi. SLAVIJA". vzajemno zavarovalna banka v Pragi. VABILO ki se bodo vršili dne 15. maja 1881 po 10. uri dopoludne v lastnej hiši banke „Slavije", na Senovažnem trgu h. št. 978-11. • Zdravljenje spomladi. I3 rojrra m ; Odd. I.—II. Zavarovanje istin in dohodkov do neke dobe življenja in za slučaj smrti. 1. Dopolnilna volitev pregledovalnih odborov in namestnikov. 2. Dopolnilne volitve pregledovalnih odborov in namestnikov v samoupravne odbore za zavarovanje dohodkov in pokojnin: a) odd. I.b—A. (zavarovanje kmetskih užitkov); b) odd. I.b—B. (zavarovanje pokojnin rokodelcem in obrtnikom; c) odd. I.b—C. (zavarovanje pokojnin oskrbniškim in gozdarskim uradnikom in služabnikom). Odd. III. (Vzajemno podedovanjska društva.) Dopolnilna volitev pregledo-valnih odborov in namestnikov. y^ Odd. IV. (Zavarovanje za ogenj.) 1. Dopolnilna volitev pregledovalnih od- [||| borov in namestnikov. *\\ 2. Dopolnilna volitev pregledovaluih odborov in namestnikov za samoupravni j£ oddelek mlinarski v oddelku IV. , Odd. V. (Zavarovanje proti toči.) Dopolnilna volitev pregledovalnih odborov jI J in namestnikov. J ' Legitimaoni listi dobivajo se pred zborom v prostorih glavnega ravnateljstva h. št. 978—11. (Senovažnf trg). Mi Upravilni svet „SLAVIJE", # Z oddelnih pravil: Na podlagi § 8 pravil odd. L—II., § 10 pravil odd. III. in § 3 splošnih pravil za odbore zavarovanja proti škodam na imetji, morejo se l||| udeležiti na oddelnem zborovanji člani ne glede na visokost zavarovanih istin, kakor r.JJ tudi trajanje članstva. (258) [L Oast imamo javljati, da pričnemo z dnem 2. maj» točiti »voje vleiano pivo ter dajemo za zdaj hektoliter po «1*1. la.SO netto kasa od pivovarne, sode banko rja nazaj, gld. 18.80 hektoliter netto kasa od naše zaloge - gospod F. S«lie«liwy, Gradec, Annen«tra»w 35 — sode trunko Gradec nazaj. Za naročila na ta izvrstni pridelek prosi ter ac sč spoštovanjem priporoča m meščanska pivovarna v Plznu, ustanovljena 1849. (Ponatisk se ne plača.)_ (254—3) Izdatelj in urednik Makao Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". 702929