Politični ogled. Državni zbor. V Setrtek dne 7. jnaija se je predstavilo bovo miaistrstvo poslanski zbornici, drogi dan pa gosposki zboraici. Tri glavne točke najdemo v programn nove vlade: 1. nreditev zdravega razmerja z ogrsko državno polovieo; 2. sprememba volilnega reda ia 3. sporazamljenje med narodi. Jagoslovanski poslanci aiso bili zadovoljai z govorom aovega miaistrskega predsednika. Že ko je sestavljal gvoje ministrstvo, ni se aiti pobrigal za Jngoslovane ifl jih ai vprasal za ajihove želje. A tndi v govoru samem se ai dotaknil nobenega jugoslovaaskega vprašaaja, ampak je omeojnl le razmere severaih narodov, kakor da bi aas n ti ne bilo na svetu. Po nagovoru ministrovem se je začela razprava o novem zakouu zaradi vojaakih taks. Skleuil se je zakoa, da bodo sele isti začeli pla^evati vojaike takse, ki iuiajo letflih dohodkov vsaj 12G0 E. Zravea pa se bodo tndi premožaejsi starisi prisilili plačevati za siBove-Bevojake takso. Novi zakoB ho zelo razbremenil ubožaejie ljudi ia Z.to ai bilo aasprotovaaja. Ko se je razprava o vojaških taksah končala, priiel je na vrsto predložeai načrt obrtnega zakona. V seji v torek dae 12. t. m. se je ta razprava nadaljevala. Izmed Sloveacev sta se oglasila k besedi tndi dr. Žitflik ia dr. Korosec. Državni poslanec dr. Korošec je zadaji četrtek dae 7. jnnija prišel v državm zboraico ter storil obljnbo v slovenskem jezikn. Avstrijske delegate, ki se bodo pogajali z ogrskimi zaradi skupmh doaeskov k državnemn gospodarstvu, je cesar dae 10. t. m. sprejel v avdijeace. Kakor aavadao je tndi tokrat cesar aagovoril po8amezae gospode. Tako je cesar dejal českemu delegatn Kramafu z izredaim pjvdarkom: sVolilaa preosaova se mcra aarediti. Pj sterem volilnem redu se ae more ve5 voliti. Ko je cenar zagledal dr. Š asteršiča, je pristopil k ajemn » mu prijazno dejal: BVeseli me, da vas zopet vidim. Vi ste bili ža večkrat v delegaciji. Letos so aove delegacije ia prav je, da 80 aavzoči že izknseai delegati." Dalmatiaskemu delegatn Biankiflijn je dejalcesar: nVi ste bili že večkrat v delegaciji?" Bfaakiai: BSedaj tretjič." Cesar: rKako je v Dalmaciji?" Biankiai: nPo starem, Veliiiaastvo. Dalmacija še vedao čaka na rešitev." Cesar: nTo ji more priaesti direktua železniška zveza!" Biankini: nDa, tudi tol" Gesar: nTaka zveza bo kmalu aapravljeaa. Gotorol" Skupni proračnn. Delegacijam predloženi skupai proračna izkazaje: Skupnih potrebsčia 346 720.262 K (- 4,651.471 v pr. z 1. 1905). Od teh odpade aa znaaaje Duaiatrsvo 12,151.536 (- 500.000), aa vojao 299,049.261 (— 2,146.866), od katere vsote je izredna potrebščiaa 13,265 261 (—1,274.991), aamornarico 30,897.410 (—1,950.000), od česar izredao 1.291.790. Sknpaa potrebsčiaa za B )sao ia Hercegovino je 7,853.000, kot lani. Pri carini je proraČBBJeaih preostaakov 116,446.799 K (— 1,730 050). Vojao miiistrstvo zahteva 49,000.000 kot enkratni delni znesek za topnistvo in oboroženje, za moraarico intotako 26,300.000 K. Od te vsote pride b* gradajo lsdij 6,970.000 K, za torpedovke 8,820.000 K, za podmorske čolae 1,000.000 K, za topove z mnnicijo 7,520.000 K, za puljsko pristaaisče 2,000.000 K. Naš cesar odstopi? Zadaji čas se sirijo po časop<Rih \esti, da nameraia aas cesar cdstopiti. Nemski cesar je bil dae 7. ia 8. t. m. pri aašem cesarjn aa Daaajn na obisku. Visoki gost se ai pokazal ljudstvu, ia Danaj je komaj iz časnikov vedel, da je aemški cesar na obiskih pri aasem cesarjn. Prejšnji ministrski predsednik princ Hohenlohe je zopet nastopil svojo prejšajo službo kot aamestaik v Trstu. Rusija. Sedaj zboruje na Rnskem gosndar»tvenaja dnma (državai zbor). Kljub temn še v državi ai mirao. Hujskači se vedno rovajo med ljadstvom ter ga mnogokrat speljajo k nemirom, pri katerih teče kri. Francoska. Krasaa bodočaost se obljublja Fraacoski pod apravo brezveraih socijalistov ia prostozidarjev. To leto so tako gospodarili, da ima državai proračna 230 milijonov primaajkljaja, katero vsoto ae vedo 8 čem pokriti. Vso njihovo delovaaje je obstalo dosedaj t preganjanju sv. cerkve. V svoji slepi strasti so pozabili aa vse drugo, posebao na ajih glavao aalogo, skrbeti za blagostaaje države. Ljudem se bodo že oči odprle, toda tokrat bo prepozao, ko bode država že v grozao velikih dolgovih.