^-— NA 400 din - Leto XLI - št. 35 r---- Kranj, petek 6. maja 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO /O Nanska banka ;erne'ina banka Gorenjske stran 3 NE GRE ZA KRIZO GRADENJ, TEMVEČ ZA KRIZO DENARJA stran 4 stran 8 NAJ MERITVE GOVORE ČE BI IMELA REZERVI S SEBOJ stran 10 UREJENO SREDIŠČE BEGUNJ IN NAJVEČJI USPEH: OBNOVLJENA KABELSKA TV DVORANA sredo, 4. maja Osem let po Titovi smrti Kranj, 5. maja — V sredo, 4. maja, |b 15.05 je minilo osem let od smrti J°sipa Broza-Tita. Sirene so Jugoslovane spomnile na trenutek slovesa evolucionarja, predsednika republiki11 partije, državnika svetovnega JSleda. Njegov grob v Hiši cvetja bo J *nesec obiskal osemmilijonti obiskovalec. To je kolona, dolga osem et» željna pokloniti se spominu na Vaditelja nove Jugoslavije. Na predalnikov grob so v sredo položili cve-i*e SoProga Jovanka in sinova Žarko n Mišo, najvišji predstavniki orga-federacije in JLA ter delegacije ^est, ki nosijo njegovo ime. Tito je zanesljivo osebnost, ki bo stala na rešetu zgodovine. V svojem lvljenju je potegnil mnogo potez, odločilnih za Jugoslavijo, za mednarodno delavsko in komunistično gibanje, za razmerje sil v svetu. Ko danes prebiramo njegove govore, in mnoge od njih je vredno prebrati zaradi aktualnosti in pomembnosti za današnje jugoslovanske razmere, spoznamo, da je Tito že za časa svojega življenja odgovoril na številna vprašanja in izzive stvarnosti, s katerimi se ubadamo danes, pa naj gre za razmerje med razrednim in nacionalnim, za razvoj in sodelovanje razvitejših in manj razvitih delov Jugoslavije, za vlogo republik in pokrajin, za vlogo Zveze komunistov in delavskega razreda. Naj nas ne bo sram obrisati prahu s teh papirjev... J. Košnjek Tito v Dražgošah 1976. leta. w Šestim Gorenjcem sindikalno zlato Kranj, 6. maja — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je, letos že štirinajstič po vrsti, podelil najvišja sindikalna priznanja prizadevnim sindikalnim aktivistom in osnovnim organizacijam. Med 37 dobitniki zlatega sindikalnega znaka je tudi šestero Gorenjcev, in sicer dve osnovni organizaciji zveze sindikatov in štirje posamezniki. Tako se s sindikalnim zlatom ponašata sindikalni organizaciji iz trži-škega Tria in Iskre Elektromotorji iz Železnikov. Od posameznikov pa so s sindikalnim priznanjem odlikovani Jože Mali iz Kranja, Marija Šeško in Janez Šmid iz Tržiča ter Marjan Vrabec iz Radovljice. D. Ž. priznanje švicarskim ^talcem 6^°. 4. maja - Precej Air, lJG bUo Potrebnih, da ifc f kem.u letalskemu cen" *0rn S° 'n ^Publiškim or- L^uVSpel° dobiti v Be°-fci ,7v°ljenje, da tuji le- fh i ko vzletajo na le-'etališ L SCU na in zajadrajo ■'jo dr;:avne meje v Av '^Ub-T šviearskega ae-s° Prvi izkoristili to ali so Alpski letalski dobesedno priga- >št0'naJ to uredi, in sedaj že ki* V;to redno prihajajo k ^ericha ima na švicarski 'Ospod Alfred Herbert strani največ zaslug za to. Zveza letalskih organizacij Slovenije je zato temu švicarskemu pilotu in aeroklu-bu iz Švice podelila v sredo v hotelu Kompas v Ribnem zlato plaketo Zveze letalskih organizacij Slovenije. Priznanje mu je izročil podpredsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije Leon Mesaric. Gostovanje tujih letalcev pri nas ni pomembno le za letalski šport, ampak ima tudi izreden turistični pomen. J. K. 13. sejem drobnega gospodarstva v Kranju Večjega odziva ni in ni Kranj, 4. maja — Štiridnevni sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva bodo na kranjskem sejmišču odprli v torek, 10. maja. Kljub prizadevanjem in številnim pozivom obseg sejma ostaja na lanski ravni, dva zanimiva seminarja pa bo tokrat pripravila novoustanovljena svetovalna organizacija Grad iz Ljubljane. veliko zanimanje za ščitnice pri nas Kr ^Ug0 ,ranJ> 4. maja — V večini Evropskih držav se počitnice v fističr, V1J' dobro prodajajo. Tako sporočajo predstavniki Tu-Chj>aVah2Veze Jugoslavije v tujini, ki ugotavljajo, da se v vseh naše J."-.fazen na Dans kem in na Norveškem, zanimanje za *r"0glr°C'tn'ske zmogljivosti povečuje. Največ agencijskih Sednjj y°sti so do sedaj prodali v Veliki Britaniji, pa tudi v so-^Je v i j .atriji je veliko zanimanje predvsem za počitnikova ^ftnje' Dubrovniku in Črnogorskem primorju. Večje /ani t>a Se ,Za letovanje na Jadranu je tudi med Nemci, počitnice ^erja^Pešno prodajajo tudi SaPove^h kim let°m prod na Nizozemskem, kjer je v pri-prodaja večja kar za 50 odstotkov. Po pa lahko večje število gostov pričakujemo tudi iz vice, Belgije, Francije in še iz nekaterih držav. V. S. Prvomajska praznovanja — Ljudje so se zbirali na tradicionalnih krajih delavskih shodov. Na Joštu ni bilo veliko ljudi, bilo pa je kljub temu veselo. Ob morju pa je bilo primerneje za sprehode kot za sončenje. Več na zadnji strani. — Foto: G. Šinik Kranjski sejem drobnega gospodarstva ne more in ne more polno zaživeti, vsako leto znova se sprašujejo, sejem še ali nič več, tudi tokrat smo to premle-vali na časnikarski konferenci, ki so jo prireditelji sklicali minulo sredo. Navkljub naštetim pozivom in dogovorom obseg sejma ostaja na lanski ravni, prišlo bo 127 slovenskih razsta-vljalcev ter trije iz drugih republik. Klavrn je gorenjski odziv, saj iz Radovljice in Jesenic prihajata le po eden, iz Kranja jih je skupaj z Iskro pet, iz Škofje Loke in Tržiča pa ne bo nikogar. Najprej bi torej morali pomesti pred lastnim pragom in jasno povedati, zakaj gorenjska industrija ni navdušena nad kooperanti oziroma, zakaj je sejem zanjo nepomemben. Prireditelji skušajo vsled skromne sejemske bere poskr- *. SEJEM KOOPERACIJ ŽUSTRIJE, TRGOVINE IN SOBNEGA GOSPODARSTVA 10.-13.5.1988 • ODDAJA IN PONUDBA KOOPERACIJSKIH PROGRAMOV • ISKANJE UVOZNIH NADOMESTKOV • INOZEMSKA PONUDBA REPROMATERIALA IN OPREME INOVACIJE beti za zanimivosti, ki naj bi privabile obiskovalce. Prvič se bo predstavil Tržaški tehnični konzorcij, ki združuje 28 majhnih, predvsem mešanih podjetij. Kranjski Merkur bo pripravil srečanje poslovnih partnerjev z območja skupnosti Alpe-Jadran, štirje tuji razstavljalci se bodo predstavili tudi na sejmu. Novoustanovljena svetovalna organizacija Grad iz Ljubljane bo pripravila dva seminarja o ustanavljanju in informatiki za drobno gospodarstvo. Omeniti velja še celjsko Kovinotehno, ki bo predstavila računalniško podprto ko-operacijsko ponudbo, ki vsebuje že 250 podjetij. M. V. Javna obravnava zazidalnega načrta Poljane nad Škofje- Loko, 5. maja — Iz Krajevne skupnosti Poljane so sporočili, da bo javna obravnava osnutka zazidalnega načrta za območje 2/4 Dobenska Amerika-Poljane v torek, 10. maja, ob 18. uri v prostorih Kulturnega doma v Poljanah. V. S. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Obletnica osvoboditve Begunj - V sredo, 4. maja, prav na dan, ko so borci Kokrškega odreda pred 43 leti osvobodili begunjske zapornike, je bila na graščinskem vrtu manjša slovesnost. Tu so se zbrali nekdanji borci - osvoboditelji, zaporniki, svojci padlih in domačini iz Beeunj, ki so vsa leta vojne nemočno gledali trpljenje Slovencev za graščinskimi zidovi. Zbranim je spregovoril Janko Prezelj - Stane, komandant Kokrškega odreda v kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne šole iz Begunj. Skupaj so potem obiskali še grobišče v Dragi, v bližnjem gostišču pa je sledilo prijetno tovariško srečanje in obujanje spominov na ta enkratni in drzni podvig borcev Kokrškega odreda. - Foto: D. Dolenc KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 mMS&SSmOLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 6. majal JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Odgovornost z ramen na ramena Zdajšnje razprave o odgovornosti in neodgovornosti zveznega izvršnega sveta kažejo, kako težko je v Jugoslaviji ugotavljati odgovornost in se opredeljevati, kdo dela dobro in kdo ne. V razmerah neizostrenih meril tudi stvarne in argumentirane kritike zvo-denijo, začnejo se iskati najrazličnejši izgovori, odgovornost se začne prekladati z ramen na ramena. V končni fazi pa obvelja pregovor: tresla se je gora, rodila se je miš. Pri ocenjevanju dela zveznega izvršnega sveta smo sedaj prišli tako daleč, da je slišati predloge, naj vlada sama oceni, ali je delala dobro, in, ali je sposobna svojo funkcijo opravljati še na-sledni dve težki leti, ko bo morala vladati predvsem po receptu mednarodnega denarnega sklada in vedno bolj nepopustljivih upnikov. Igrati na struno samokritičnosti je iluzija, saj vlada v poročilu o dosedanjem dveletnem delu prav na to struno pozablja in išče razloge neuspešnosti povsod drugje, samo pri sebi ne. Dejstvo je, da s sedanjo vlado ni nihče povsem zadovoljen. Razviti, predvsem Slovenija, očitajo, da je bila nesposobna, da ni uspela doseči premika pri obvladovanju inflacije, pri uveljavitvi tržnega gospodarstva, povečevanju izvoza. Manj razviti pa pravijo, da je bila do njih mečehovska, da jim pač ni dala toliko, kolikor bi potrebovali Vlada ima v svoji obrambi, da je bila pogosto nemočna, v rokah dva močna aduta: za vsa svoja ravnanja je dobivala blagoslov tako predsedstva države kot predsedstva partije. V vse] tej plohi takih ali drugačnih kritik, izgovorov in objektivnih razlogov je iluzorno pričakovati korenitih sprememb, od katerih bi bila ena tudi odstop vlade. Večini v Jugoslaviji takšna politika ustreza. Zagovorniki obstanka sedanje vlade imajo v rokah še dodaten argument: maja moramo začeti uresničevati dogovor z upniki in v tem času bi bilo nespametno menjati vlado in voliti novo. Vsak ima po svoje prav. Vendar s takšnim načinom obravnave problemov nismo daleč prišli. Predvsem dvoje bo treba najprej narediti, da bo vlada res vlada. Predvsem bo morala biti bolj odgovorna in samostojna pri svojih odločitvah. Nobeno pokroviteljstvo enega ali drugega predsedstva nad njo ne velja. Vlada je odgovorna ljudem in zvezni skupščini, kjer je bila izbrana. Druge poti ni. Če jo bomo še naprej iskali in prelagali odgovornost, ne bomo nikamor prišli. Čas nas na to neusmiljeno, kruto opozarja. Slovenci na Koroškem Popuščanje ali politična taktnost Kranj, 4. maja — Tako lahko ugibamo ob sedanjem ravnanju osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij, v odločilni fazi razprav o novem, ločevalnem modelu dvojezičnega šolstva na Koroškem. Ločevalni model, ki je zrastel na zelniku koroškega Heimatdiensta, svobodnjakov in končno vseh treh vodilnih strank, je sedaj osnova za razpravo v parlamentarnem pododboru, pričakovati pa je, da kaj dosti spremenjen ne bo prišel tudi pred avstrijske zvezne poslance na Dunaju. Narodni svet koroških Slovencev je poslal svoje predstavnike v parlamentarni šolski pododbor, Zveza slovenskih organizacij pa ne, tudi iz protesta, ker je bil v pododbor povabljen tudi predstavnik Heimantdiensta. Tajnik, Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je ob tem dejal, da se ob taki sestavi v pododboru nimamo kaj pogovarjati in da je smotrneje še naprej mobilizirati koroško, avstrijsko in evropsko javnost, da se ločevalni model umakne, ker je pač vse skupaj napeljano tako, da bo model sprejet, razprava v pododboru pa je le fasada. Narodni svet koroških Slovencev pa razpravo v pododboru zagovarja, ker vidi prav v tem organu priložnost prepričati parlamentarce o škodljivosti ločevanja. Svet gre v takšno razpravo tudi zaradi tega, ker je kancler Vranitzkv obljubil, da bo parlamentarna obravnava prinesla vzajemno rešitev šolskega vprašanja. Težko je biti v tem primeru razsodnik, kdo ubira pravo pot. Dejstvo pa je, da slovenski organizaciji ubirata različna pota do istega, življenjsko usodnega cilja, razen tega pa tudi dajeta povod za razmišljanje o skrhani enotnosti. Narodni svet je tudi že pristal na vstop v sosvet, ki naj ne bi pomenil priznanja manjšinske zakonodaje, bi pa pomagal pri pravičnem razreševanju šolskih in drugih vprašanj, pomembnih za Slovence, k enaki potezi pa poziva tudi Zvezo slovenskih organizacij. Le-ta vstop v sosvet za zdaj zavrača, ker je prepričana, da je to le vaba in priložnost, da bodo dobili Slovenci za svoje delovanje nekaj več denarja, vse ostale zahteve pa bodo ostale brez koristi. O vstopu v sosvet naj bi odločilo ta mesec članstvo Zveze slovenskih organizacij. Če gre v teh primerih za modro politično delovanje, je dobro, če pa je to popuščanje brez trdnih zagotovil druge strani, da polom za slovensko skupnost in učinkovit udarec njihovi enotnosti. J. Košnjek @@!MiS^U@lMGLAS Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel reci zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravita Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor,) Leopold i na Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Vole jak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (go renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), I>ea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofju Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sio-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN I)S, ekologija), Danica Zavrl - Zlehir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine BeŠter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnine za L polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Ob koncu javne razprave o osnutku ustavnih dopolnil Spremembe ne dajejo upanja na bolje Radovljica, 4. maja — Kot ocenjujejo v radovljiški SZDL, se je javnih razprav, na katerih so ustavne spremembe pojasnjevali dr. Marjan Rožič, predsednik zvezne skupščine, Ciril Zlobec, podpredsednik republiške konference SZDL, Janez Krnc, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS, in drugi, udeležilo blizu petsto ljudi. Njihove pripombe na osnutek ustavnih dopolnil so dokaj podobne tistim, ki jih je dal republiški »vrh«. Omenimo le nekatere! Če ustava ne bo pripomogla k premagovanju kriznih težav, potem je škoda, da zapravljamo čas in energijo in se raje lotimo pisanja sodobnejše pisave, v razumljivem jeziku in za vsakdanjo rabo. Določanje temeljev vzgoje in izobraževanja na zvezni ravni posega v suverenost narodov in narodnosti. Republike in občine naj samostojno urejajo davčni sistem. Vloga zveznega zakona nad republiškim ni sprejemljiva, prav tako ne obvezno navodilo višjega javnega tožilca nižjemu. Poenotenje »velikih sistemov« skriva v sebi tudi past, da bi v državi pristali na neko (slabo) povprečje. Določba o zemljiškem maksimumu ne sodi v ustavo, ampak morebiti le v republiški zakon. Pojem izjemnega dohodka bi morali opredeliti tako, da ne bi dopuščal dvoumnih razlag. Financiranje JLA naj bo odvisno od gospodarskih in političnih razmer. Del 31. dopolnila ni sprejemljiv, ker postavlja JLA v izjemen po- Janez Konc, predsednik krajevne konference SZDL Bled: »Na javni razpravi, na kateri je ustavne spremembe pojasnjeval Janez Krnc, namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS, nas je bilo tako malo, da nismo upali sprejemati nekih sklepov. Vsi pa smo bili enotnega mnenja, da dopolnila ne dajejo upanja, da bi se gospodarsko in družbeno življenje v državi kaj izboljšalo.« ložaj v primerjavi z ostalimi proračunskimi porabniki. V javni razpravi je bilo izrečenih tudi več pobud, da bi ukinili smrtno kazen in verbalni delikt, opredelili pravico do stavke, uveljavili neposredne volitve na vseh ravneh in zaostrili odgovornost, zagotovili pravno varnost državljana in nadaljevali demokratizacijo. C. Zaplotnik V nedeljo v Komendi Sejem rabljenih kmetijskih strojev Komenda, 3. maja — Aktiv mladih zadružnikov iz kamniške občine prireja v nedeljo, 8. maja, na konjeniškem hipodromu v Komendi drugi letošnji sejem rabljenih kmetijskih strojev. Sejem bi sicer moral biti že zadnjo aprilsko nedeljo, vendar so ga zaradi slabega vremena (sneg) odpovedali. Organizatorji so doslej prejeli prijave že za okrog trideset strojev, spremljali pa jih bodo (za plačilo 5000 dinarjev) še v nedeljo. Sejem se bo začel ob devetih dopoldne in bo trajal približno do enih. Delavci iz domače zadružne trgovine bodo na sejmu dajali pojasnila tudi o nabavi novih strojev in priključkov. C. Z. Svečanost na Davovcu Cerklje - V počastitev dneva zmage ter v spomin na maršala Tita in bojev II. grupe odredov ter Kokrškega odreda bo v nedeljo, 8. maja, pri spominskem obeležju na Davovcu spominska svečanost. Prirejajo jo mladinci krajevnih skupnosti Grada in Cerkelj in krajevna organizacija zveze združenj borcev NOV iz Cerkelj. Pohod, ki ga prirejajo, bo krenil ob 10. uri s Stefanje gore, svečanost na Davovcu pa bo ob 11. uri. Kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj. Dodatni stroški jeseniških gospodinjstev Jože Mali, dobitnik zlatega sindikalnega L znaka -1 Danes je sindikatu teže kot pred leti Jože Mali. tehnolog-J*j M lefonskih terminali« "J m elektro-akustičnih Pfjj 1 I vornikih v kranjski Vm 1 * matiki, dolgoletni si if kalni aktivist, je v p" čnih dneh pre)e\. l *» znak Zveze sindi**^ Slovenije. O zasWT zanj govori dolg J» nalog, ki jih od kon šestdesetih let opravo^. tej delavski organiza^ od predsednika osnov^ organizacije v časih, * r je Iskra imenovala -Elektromehanika, do V našnjih v občinskem dikalnem predsedstvu. Tudi v samoupravne organe so 6^*%»| tegnili, da se je ukvarjal s problemi družbenega standan"^. kadrovskimi vprašanji, varstvom pri delu... j-kal^ Jože Mali je, kakor pravimo, star Iskraš in sm "L, maček. Ko besedujeva o sindikatu nekoč in danes, ne mimo ugotovitve, da je nekoč aktivistično delo v tej orga", ciji gladkeje teklo, saj so imeli tedaj na umu pretežno os«^ dohodke, družbeni standard, počitnikovanje, rekreacijo jn nes pa je sindikalist pogosto v dvomu, kako se ravnati. ^^ da mu je mesto ob delavcu, vendar je velikokrat razpet 3 delovne dolžnosti na eni strani in sindikalne na drugj« JB daš to dvoje na tehtnico, se največkrat prevesi v pri Jože Mali je trenutno brez funkcije v tovarniškenvsindi je pa vselej zraven, ko na sindikalni konferenci Tele01 premlevajo vsakdanja vprašanja. Brez tega bi najbrž \,e zastopal prava stališča v predsedstvu občinskega sindiK Ta hip je Mali še vedno pod vtisom problemske k° ^ renče, ki jo je sindikat Telematike pripravil zato, da f**PjB trenutni položaj tovarne, razvojne načrte in tehnolosk t ■ ekonomske presežke. Dotlej namreč niti delavci niti sjn listi od vodstva tovarne niso dobili pravih informaciji M je prihodnost tovarne in več sto njenih delavcev, zdaj Pj^i jih odločno terjali. Za delavce je najhujša negotovost, ^L^kli »odvečno« delovno silo. Dokler so se v sindikatih d** zgolj o številkah, še ni bilo hudega, zdaj pa se vsi zaveda te številke pomenijo ljudi. Jože Mali pravi, da bo potreb"V^g liko občutka in tenkočutnosti, ko bodo šli v prezaposl°v .j-delavcev, ki predstavljajo tako imenovane tehnološke Pr (l)^r ke; z vsakim posebej bo treba v dvogovor. Tu je meS'°j0A, sindikatu, ki bo moral bdeti nad dogodki, da se ne bodo jale krivice. Zdaj delavce obladuje nekakšna psihoza o1 1 ^ ga, v usodo vdanega prenašanja težav v Iskri. Nihče si n* Jkr, vzrojiti zoper mizerno nizke plače, zoper razlike, saj n pj^$. kljub težavnemu položaju tovarne zelo dobro zaslužijo- jj s je, meni Mali, da strokovnjake bolje plačamo, če hočem L ^ potegnejo voz iz blata, napak pa je, da se je »na ta naslov y ^ lepilo še nekaj drugih, ki neupravičeno uživajo visoke o L ke.« Vse te stvari ljudje na videz mirno prenašajo, kajtis jih je za delo in kruh. » Res, danes je v sindikatu teže delati kot pred leti, s od ^ že Mali. Teže tudi zato, ker izgublja zaupanje delavcev-pa je moč povrniti, če bi imel sindikat na skrbi zlasti deltf.L družbenoekonomski položaj, če se ne bi več toliko *Dr?oIffla| oblastjo, če bi posodobil svoje delo... Ko imaš v delavski nizaciji tolikšen staž kot Jože Mali, imaš tudi zamisli. ktf k < kaj. *,A D. Z- ^ fci Samoprispevek za čistilno napravo? Jesenice, 5. maja — Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so se člani le seznanili s predlogom Kovinarja, da bi občani od 1. aprila dalje plačevali samoprispevek za izgradnjo čistilne naprave. Kovinar nima denarja niti za obratovalne stroške čistilne naprave. Od kod denar? Komunalno podjetje Kovinar kot investitor gradi na .lavormku čistil no napravo v vrednosti 2 milijardi dinarjev. Nanjo naj hi priključili \m> kanalizacijo Jesenic, obratovati pa naj bi začela 1. avgusta leti is. /.a /bi rulni kolektor v vrednosti 435 milijonov dinarjev naj hi prispevali obmo Čna vodna skupnost (43 milijonov), delovne organizacije (35 milijonov) priključitcl ji (189 milijonov) in banka s kreditom (171 milijonov). Delo v ne organizacije pa imajo žal slabe gospodarske rezultate, /ato prispevajo manj denarja, tako da ga ni dovolj niti za izgradnjo prve laze ko lektorju. Kje dobiti denar'.' \'a minuli seji izvršnega sveta so se le seznanili s predlogom kovinarja za povečanje razširjena reprodukcije ta kanaliza- cijsko omrežje, ki bo priključeno na novo čistilno napravo. Z drugimi bc sedann: ohrani, ki bodo priključeni, naj bi od 1. aprila do 31. avgusta le tos plačevali dodatnih 214 dinarjev za kubični meter porabljene vode, ostali pa 471 dinarjev. Ta samoprispevek, ki kajpada ni bil izglasovan na referendumu vsi taki nujni prispevki občanov so pač razširjena reprodukcija utemeljujejo s tem, da 10 občani iskazali Izredni interen za čistilno napravo, in da nov i samopi i spevek ne bi predstavljal bistvene:;.i povišanja /iv Ijenjskih stroškov \Ii mogrede: gospodinjstva naj bi po približnem obračunu obremenili s približno 30.000 dinarjev za polovico letu. Pri gradnji čistilne naprave m ftlo brei zapletov m podražitev Od pr \otne milijarde m pol dinarjev se je investicija tudi zaradi nekaj projektantskih napak pri pregledu terenu in zaradi menjave opreme podražila nu 2 milijardi dinarjev. Ko DO avgusta začela čistilna naprava obratovati, komunalno podjetje Kovinar ne bo imelo denarja za obratovalne stroške, zu enostavno reprodukcijo, ki znaša 504 milijonov dinarjev letno. Stroške nove komu nalne storitve bodo plačevali priključitelji, občani, z novo obremenitvijo kubičnega metra porabljene vode. Kubični meter vode naj bi se za gospodinjstva podražil za 214 dinarjev in za ostale za 471 dinarjev. To po meni, da bodo Jeseničani, ki so priključeni na kanalizacijsko omie/je (vse mesto), šest mesecev plačevali približno 30.000 dinarjev kot samoprispevek /a izgradnjo čistilne naprave, za enak znesek jim bodo po vsej verjetnosti obremenili družinski proračun tudi tedaj, ko bo naprava začela delati, saj Kovinar nima de narju za obratovalne stroške. i). Sedej VEČ KOT th*° Na Planino jjj pod Golico L Kranj - Sekcija zfjjk. stvo in planinske P^ilj Društvu upokojencev !pj pralvja v sredo, 18. maj^j P ski izlet na Planino P0:^ nad Jesenicami. Udde bodo z rednim avtobu5' prej peljali skozi JeS*WL Planine pod Golico, Pji',fij( krenili peš od Doma P (mimo groba Joža Č°?%t venski planinski poti jUc^ ški rovt do Hrušice. V,yJ M do z rednim avtobusom J Dve do tri ure trajajo^ p >bjt vodil planinski vodmK^ * £ Feldin. Če bo vreme s]*jji*L let naslednjo sredo, 25- i ^ ___A Člani jeseniškega izvršnega sveta zaskrbljeno ugotavljajo Na Gorenjskem ima največ izgub jeseniško gospodarstvo Jesenice, 5, maja — Na četrtkovi seji jeseniškega izvršnega sveta so razpravljali o slabih gospodarskih rezultatih jeseniškega gospodarstva. Na Železarno odpade kar 46 odstotkov vse gorenjske izgube, jeseniško gospodarstvo pa ima 67 odstotkov vse izgube v regiji. Ko so nu minuli seji jeseniškega i/v ranega sveta razpravljali o poro Čilu Cl uresničevanju srednjeročnega planu ODČine ■ Jesenice v minulem letu, so /. zaskrbljenostjo Ugotovili, da je jeseniško gospodarstvo zabele /ilo slabe rezultate V primerjavi z lesohici jsk i m i cilji finančni poslovni rezultati izkazujejo le negativne v rednosti, z izjemo izvoza. Jeseniški) železarna je /lasti v drugi polovici lanskega leta zašla v hude finančne težave, predvsem zaradi administrativnega določanja cen Kazen tega BO bili pred zaključkom dveh naložb, jeklai ne in namen ske proizvodnje, upadlo je povpraševanje DO skoi ij v seli izdelkih, kupci pa so bih plačilno nesposobni. Izgubi jeseniškega gospodarstvu predstavlja (»7 odstotkov vseh i/, gub gorenjskega gospodarstva, Izgubi Železarne, na katero odpade kar 4(i odstotkov v se izgube v regiji, je treba prišteti še IggubO v Sedmih delovnih organizacijah: Elektrarni Moste, Elektro Žirovnici, Izolirki, Kovi nu, Gradbincu, LeenOgeiafJterij.skeniu obratu in Iskri Telemuliki na lilejski Dobravi Od vseh le Iskra ITN Blejska Dobrava | celotnim pn- in je hodkom ni v celoti nadomestila porabljenih sredste gubo na substanci. jfllf Jeseniški predelovalni industriji gre slabo, saj je imel'1 J zamrznjene cene končnih izdelkov, ima pa tudi zastarel'' Pr.f, premalo strokovnega kadra. Tudi položaj gostinstva in turizmu/' prej slabša, saj upada turistični promet. Beležijo za 7 <)tlst%f(t nočitev, krajša pa je tudi povprečna doba bivanja domačih telske zmogljivosti največje turistične delovne organizacij«^^] so bile slabo zasedene Kranjski gori le 40 odstotno, P1'1'^^ kei so bih zelo slabo obiskani apartmaji Razor, le 18 odst"1' nost. Zaposlovanje v združenem delu se je zmanjšalo, medte"! ___o, meo**- .fpi negospodarstvu povečalo za 2 odstotka, kar je v nasprotju ^ usmeritvami, /a lani je bila značilna velika i i .esticijska , so poleg jeklarne uradili le u» velikih objektoi ^ Člani izvršnegu sveta so sprejeli sklep, da morajo vse Organizacije, ki so poslovno leto zaključile z izgubo, prip'^^^' programe, tudi za prestrukturiranje proizvodnje. Skupaj s KlnK<\, gospodarstvo m družbeno planiranje pa bodo priprav ili s,'"U'st'l", vornimi delavci po posameznih delovnih organizacijah, k-|t'l„',(t-i:;' govorih o težavah in problemih ter možnostih boljšega gc>sr P 5? 2^.6. maja 1988 ^gjte mi, kakšno je vaše gradbeništvo, pa vam povem, kakšno je vaše gospodarstvo Ne gre za krizo gradenj, temveč za krizo denarja 3. stran ^mmmmmGLAS bore za delo, na gradbeniki jih gledajo po- tnice, aprila - Gradbeniška lakota je vse večja, gradbeniki se vse bolj ^enjsko prihajajo gradbene firme.ki jih poprej ni bilo, domači gradbeniL. 6— Jfni in pikro pripomnijo: kaj pa je tebe treba bilo! Vse pogosteje slišimo, da je gradbem-XV„krili.da bodo nekatere firme propadle. Po odgovore na ta in podobna vprašanja smo 2k Božidarju Lukaču, direktorju Gradisovega tozda na Jesenicah, ki ze petintrideset let iT V gradbeništvu in dobro pozna dobre in slabe gradbeniške čase in torej najbolje ve, at 1 Se 2daj dogaja v gradbeništvu. ™■™™"^^^™""™—"™ '.i >Pred leti ste veliko gradili na Primor-!*^m ^dnja velika gradnja je bila nova je-T^a jeklarna, kako je zdaj?« 'ilot adili smo cementarno v Anhovem, po ,!q^Su v Posočju smo bili, lahko to rečem, «* " Vi 01 obnove. v Tolminu smo zgradili solita °enter- dve tovarni, sanirali žičnice na "Tjutu, zgradili carinski prehod Predil. Ko °ila popotresna izgradnja končana, smo gorsko zapustili, tja se je namreč spet J*llla stara miselnost preživetja. Mislim, JJJe bo drugače, dokler Primorska, bolje Tolminska, saj Tolmincem ni všeč, LJ'm Pravimo Primorci, ne bo s predorom £ »T?na z Gorenjsko.« j *£a kakšen predor mislite?« jI bo povezal savsko dolino z dolino So-■i.'^jni projekti so narejeni, nikoli pa 3 ^ } *e ni bilo denarja.« °tem vas je zaposlila jeseniška jeklar- \v »s An PreJ pa Rudnik urana Žirovski vrh. if*imUtn° gradirno trgovski center na Bledu, ^ .ar*j zasedene pa pmamo zmogljivosti v jjjli Js*i občini, kjer smo včasih veliko gra-'^stvarili 60 odstotkov celotnega prihod-« dograditvijo Planine je tam usahnila * °vanjska gradnja, čakamo, kaj bo s 1 » ln°-jug« ^ii*9radbeno operativo imate na Jeseni-. večje konkurence?« ^šlr yt>stotorji so že včasih razpisovali ze n'^uJ '°' ie C*ela dovo1'' dru£' nisc je DUo dela dovolj, drugi niso ^a'| n*a Gorenjsko, Slovenijaceste so ■ i j, -nimo zelo angažirane v arabskih de-™k • Predvsem v Iraku. Zdaj pa je kot vse lVr>8radbena lakota drugod še večja kot V °renjskem, saj bi sicer mi silili dru-j|. • Moram reči, da osebno to ocenjujem ^riegativno kot pozitivno, kajti če gle-), h UzDeno, če imamo družbeno lastni-/j_C}ri.^m me ne more nihče prepričati, da l/^ko eno Podjetje Grosuplje v Kranju tat CeneJše kot Gradbinec ali Gradiš, ki |ftacam inštalirane zmogljivosti. Če Slove-/Wte VOziJ° beton iz Ljubljane na Bled, l^p je 'ogično, da je dražji, potem je vse llljj 'e igra številk, ki ne more koristiti "Nik"" St toreJ odločajo zanje?« ne pravim, da smo povsem či- Gradis gradi na Bledu, na izjemni lokaciji tik ob jezeru, trgovski center, ki bo nared do svetovnega prvenstva v veslanju. Gradnja je prav tako izjemna, saj ima prednost kakovost, trajni materiali, na površinski meter poslovnega prostora pa bosta prišla dva površinska metra zunanje ureditve. Bled bo torej dobil izjemno lep objekt, v katerem bo, kot pravijo, tudi ponudba vrhunska. Foto: A. Ž. sti, da smo bili vselej korektni. Poglejte, s Savo imamo dobre poslovne odnose, kar je bilo zgrajeno na Laborah, je Gradisovo delo, torej le nismo bili tako slabi. Toda navkljub temu so se pri nebistveni razliki v ceni odločili za Grosupeljčane. Morda je to tako kot v zakonu, morda tudi med poslovnimi partnerji postane dolgočasno, pa mislijo, da bodo kaj prebrali, na koncu pa ugotove, da niso.« »Vabljiva je torej možnost izbiranja, ki je prej praktično ni bilo, napočila je zdaj, ko gradbeništvo doživlja krizo?« »Mislim, da je neumnost govoriti o krizi gradbeništva, saj gre vendar za krizo celotnega gospodarstva, za preživetje, v takšnih časih pač nihče ne razmišlja o novogradnji, temveč, kako bo preživel. Ce bi se vsaj delno uresničile napovedi Mikulićeve vlade o gradnji stanovanj, pa gorenjske napovedi o gradnji avtoceste, drugega tira, hitre železnice, bi bila gradbena žetev večja. Povezana je seveda z denarjem, ne gre za krizo gradenj, temveč za krizo denarja.« »Kaj za gospodarstvo, za družbo pomeni, če se gradbeništvo ustavlja?« »Angleži pravijo, povejte mi, kakšno je vase gradbeništvo, pa vam povemo, kakšno je vaše gospodarstvo. Če bo propadlo gradbeništvo, bo propadlo gospodarstvo, seveda ne ve, prav gotovo pa smiselne povezave. Poglejte, skoraj vsi gorenjski lesarji so odvisni od razvoja gradbeništva, predvsem blejski LIP, ki svoj razvoj celo gradi na opa- žarski tehnologiji, pa Jelovica, tudi izdelovalci pohištva. Od gradbeništva je odvisna črna metalurgija, kemična, keramična industrija, tovarne cementa, z eno besedo, skoraj vse branže, razen osebne porabe. Zato je po mojem mnenju igranje s krizo v gradbeništvu zelo slaba praksa.« »Ali pričakujete, da bo kakšno gorenjsko gradbeno podjetje propadlo?« »Težko je to reči, mislim, da bi bilo pametneje, če bi prišlo do integracij.« »Toda štrajki so bili prav v velikih gradbenih firmah?« »Nekaj resnice je v tem, da imajo manjše pač manjšo režijo, del, da so si v konjunkturi pomagale s privatnimi skupinami, ki so se jih zdaj znebile. Lažje pa se seveda tudi prilagajajo manjšim gradnjam, raznim adaptacijam, ki jim omogočajo preživetje. Mislim, da so najbolj ogrožene srednje velike gradbene firme. Koliko jih bo propadlo, je težko oceniti, verjetno bodo, če se bo kriza nadaljevala, saj se trenutno projektira zelo malo. Na Gorenjskem pa bo seveda odvisna od velikih gradenj, ki sem jih že omenil.« »Vsepovsod se zdaj pri gradnjah pojavlja ljubljanski Smelt, kako gledate na to?« »To občutimo kot protekcionizem, če žele v Sloveniji postaviti na noge inženiring organizacijo, ki bo iskala posle v tujini, potem naj to povedo, mislim, da bodo gospodarstveniki to razumeli. Ker nam ne povedo, lahko le ugibamo, zakaj je Smelt favoriziran. Mislim, da si žele pridobiti reference, da se zato pojavlja tudi pri gradnji verige savskih elektrarn.« »Na Bledu gradite trgovski center, zanimivo je predvsem to, da je to gradnja za trg?« »Gradnja za trg je po svetu običajna, saj je malo takšnih, ki imajo denar pripravljen na kupu. Mislim, da gradnje drugače sploh ne bi mogli izpeljati, le kdo je pri našem zapletenem dogovarjanju sposoben nastopati v imenu vseh investitorjev. Gre namreč za drag objekt, vrednost celotne naložbe je zdaj ocenjena na 12,8 milijard dinarjev, nekatere enote v tem trgovskem centru bodo vredne več kot milijardo dinarjev. Ideja c trgovskem centru, ki ga gradimo na izjemni lokaciji sredi Bleda, ni zrasla na našem zelniku, temveč v radovljiškem Planumu, za Gradiš pa predstavlja veliki finančni in strokovni izziv. Tudi projekt je namreč izjemen, v bistvu se držimo načela, da nič ni dovolj dobro, da bi ustrezalo temu prostoru. Mislim, da bo v vsej povojni izgradnji Bleda to največja pridobitev, da je to objekt, ki ga Bled kot moderni turistični kraj, če tako rečem, resnično potrebuje.« »Ali kupce že imate?« »Evidentirane imamo, iz družbenega sektorja so nosilci znani, to je Kompas z restavracijo in turistično poslovalnico, kranjska Živila s samopostrežno, tržiški Peko s trgovino, ljubljanski Mercator, kranjska Kokra, razni založniki itd. Tretjina površin pa bo namenjena zasebnim lokalom, mislim, da jih ne bo težko prodati, zatikalo se bo verjetno pri vsebini, saj so v Radovljici ustanovili poseben odbor, ki bo skrbel za to, da bo ponudba v tem trgovskem centru res najboljša.« M. Volčjak zič bo gradil na Deteljici otreba po razširjeni in boljši ponudbi A ift^ter ' ttPrila — Tržiška Deteljica je vedno bolj znan nakupovalni tfj^, i^i ■ ,/-a Tržičane in Gorenjce, temveč tudi za Ljubljančane, J* e- Si! ° Prek° meJe nu Ljubelju in seveda za naše sosede, Av-ff'trg0v. raj ni dneva, ko ne bi bilo parkirišče na Deteljici zasedeni* 'ne 'n frizerski salon pa polni. :. dli >h. toL S() so posamezni- prihaja več ko 70 odstotkov kup-■tt\ i2varne zanimale pri trži- cev iz drugih krajev, posebno i/. 'Hi nr rsnem svetu, če je moč sosednje Avstrije, so sklenili, da bete°Stor za Prodajo in obrti je treba Deteljico razširiti in ta-Ker na Deteljico ko ponuditi več vrst uslug, naj- l°fja ^ka. aprila — Škofjeloški LTH je v kooperaciji /. itali- sskini doi^Jv^e^valcem sladolednih aparatov Carpigiani ponu- lV PretjZ"e,nu trKu sladoledne in druge tovrstne aparate. Prhi' S,«di| v,tev so pripravili v hotelu Transturist v Skofji Lo-v 'i«, s .'"do v obmorskih mestih Istre, Kvurnerja in Dal-J. Pjp** Je za sladoledne aparate pri nas dosti zanimanja. različnejše trgovinice in butike. »Pri Splošnem gradbenem podjetju v Tržiču se že pripra vljajo na gradnjo, s katero bomo dodobra razširili ponudbo na Deteljici. Zgradili bomo nove po-slovno-prodajne prostore in okrog dvanajst bo namenjenih tudi zasebnemu sektorju. Prodajni' površine bodo zgrajene v paviljonskem stilu, osemnajst kvadratnih metrov bo v vsakem prostoru namenjenih poslovnim prostorom, dvanajst kvadratnih metrov pa bo skladiščne površine. Vsa gradbena dela in proda jo vodimo pri SGP Tržič in moram reči, du je za bodoče poslo-vno-prodajne prostore že dosti zanimanja Nekaj pa je seveda še možnosti za nakup teh prostorov,« pravi direktor SGP Tržič, Jakob Štabne. V Bistrici pri Tržiču naj bi novi prostori zrasli že konec tega ali v začetku naslednjega leta, ponudili pa naj bi precej novega. »Prednost pri nakupu prostorov bodo imeli tisti posamezniki, ki bodo ponudili bolj zanimiv program, najsi bodo to storitve ali pa trgovinice. Tako bodo lahko našle prostor nova cvetličarna, kozmetični salon, butiki in še marsikaj. Vse informacije o gradnji lahko bodoči kupci dobijo pri nas, v SGP Tržič, čeprav zaenkrat cene se niso določene,« je tudi povedal Jakob Štabuc. V. Stanovnik Le en hotel O turizmu je bilo tako kot o drobnem gospodarstvu izrečenir že toliko besed, da že vrabci na strehi čivkajo, kako bi ga lah ko vpregli v voz, ki nas bo potegnil iz krize. Kriza nima le slabih, temveč tudi dobre strani, saj deluje očiščujoče, pokaže na storjene napake. Kolikor bolj se poglablja, toliko bolj so jasne. Tako vse bolj dozoreva spoznanje kdo se pri nas najbolj otepa trga in uvajanja tržne ekonomije, da to ni le vsevprek kritizirana zvezna vlada, ki ima trg na je ziku, prakticira pa administriranje, temveč je le vrh ledene go re. Pod vodo se skriva količinska, surovinska, energetska požrešna in za okolje škodljiva, za ustvarjalno delo odbijajoča, tehnološko nezahtevna in pri uvozu državno podprta proizvodnja. Takšno pa imamo seveda tudi v Sloveniji, torej imamo tudi pri nas tovarne, ki trgu nočejo ^prižgati zelene luči. V njihovi senci pa vse bolj kričave postajajo tovarne, ki si žele trgu in njegove ostre izbire, pa ne le tovarne, temveč tudi druge dejavnosti, ki jim najbolj ustreza tržna klima. Dejavnosti, za katere vse pogosteje pravimo, da bi jih lahko vpregli v voz, ki nas bo potegnil iz krize. Ena takšnih dejavnostih je turizem, o tem je bilo izrečenih, že toliko besed, da jih ne kaže ponavljati. Natresli bomo nekai podatkov, ki so zelo zgovorni, ki povedo, kako slabo pri nas pv tamo kokoš, ki nese zlata jajca, kakor je devize slikovito pred kratkim označil novi slovenski predsednik Janez Stanovnik Turizem ima 3 odstotni delež v jugoslovanskem družbenem proizvodu, ustvari pa 12,8 odstotkov jugoslovanskega devizne ga priliva. Lani je v jugoslovanskem gospodarstvu zaposlen' delavec ustvaril 1.698 dolarjev deviznega priliva, v slovenskei.. gospodarstvu 3.292 dolarjev; v jugoslovanskem turizmu 7.748 dolarjev, v"slovenskem turizmu kar 13.690 dolarjev. Z razvojent turizma bi torej najlažje povečevali devizni izkupiček, ki gc potrebujemo za odplačevanje tujih dolgov. Toda žal je ta kokoš bolj lačna kot sita, natresemo ji zelo malo zrnja. Akumulacija v slovenskem turizmu je tako pičla, da bi brez bančnih posojil lahko letos zgradil le en štiristoposteljni hotel. Denar bi seveda pritekel, če bi devize spet postale tržno blago, kar bi industriji povrnilo interes za vlaganje v turizen. Odpreti pa bi seveda morali tudi možnosti tujih sovlaganj, /c jih vse bolj nestrpno pričakujemo, tujci 'pa prav za vlaganja v turizem kažejo dosti zanimanja. Na takšne odločitve vse bolj pritiskajo tudi presežki delavcev v industriji, kijih zlasti na Gorenjskem vse bolj občutimo in se bojimo, da bodo ljudje brez dela. Tovrstne probleint bo moč učinkovito razrešiti le z razvojem drugih dejavnosti ne z nadaljnjo industrializacijo, saj tako govore izkušnje dežel, ki razvojno korakajo pred nami. M. Volčjak V Alpini nov direktor Žiri, 4. maja — Z majem je prišel na krmilo žirovske Alpine Bojan Starman, diplomirani ekonomist, domačin, ki dela v tovarni štirinajst let. V tem času je opravljal različna zahtevna dela, med drugim vodje sektorja komerciala modna obutev, na- zadnje pa je bil vršilec dolžnosti direktorja tozda Proizvodnja. Lani je bogatil znanje tudi v managerski šoli na Brdu. Poslovna naravnanost Alpine ostaja nespremenjena, poudarek še naprej na kakovosti, racionalizaciji dela, razvoju. ^ j IICOSPOPARSKECA SVETA Največji izvoznik sarajevski Unis Lani je bil največji jugoslovanski izvoznik sarajevski Unis, ki je tujim kupcem dobavil za 291,7 milijonov dolarjev blaga. Drugo mesto na seznamu največjih izvoznikov, ki ga je sestavil beograjski inštitut za zunanjo trgovino, je zasedel sarajevski Energoir-vest. Ta izvozni kolektiv je lani izvozil za 283,1 milijona dolarjev blaga. Na tretjem mestu je ljubljanska Iskra z izvozom v višini 247 milijonov dolarjev, na petem pa novomeški IMV z izvozom 190,2 milijona dolarjev. Vsi ti kolektivi, razen Energoinvesta, so lani več izvozili, kot kupili v tujini, tako da so tudi med najuspešnejšimi aktivnimi izvozniki. Golfi spet dražji? Medtem ko je Crvena zastava že objavila nove cene vozil, drugi naši proizvajalci avtomobilov najbrž še čakajo na 15. maj. Sara jevska tovarna TAS do tega datuma ne bo sprejemala vplačil. Kot napovedujejo bodo cene golfov izenačene s cenami na tujem tržišču, saj so doslej golfe vedno prodajali približno 30 odstotkov ceneje kot v ZR Nemčiji. Po novem naj bi naši kupci plačali za te avtomobile tudi tečajno razliko. Napovedujejo pa še, da bo s petnajstim majem znova možna menjava staro za novo. Višje cene — boljša preskrba Ukrepi, ki naj bi začeli veljati 15. maja, naj bi rešili osnovne razlike mleka, mesa in živinske krme, to pa naj bi postopoma pripeljalo do ustalitve preskrbe s temi živili. Kot pravijo predstavniki ZlS-a, je predviden tudi intervencijski uvoz mleka v prahu in masla. Po zaslugi ukrepov ne bi smelo biti motenj v preskrbi turističnih objektov med sezono. V. S. I Plače dvakrat na mesec Školja Loka, 4. maja — Med škofjeloškimi podjetji, ki so jih zlasti jesenski gospodarski ukrepi zvezne vlade pahnili v hude li kvidnostne težave, je tudi Gorenjska predilnica. Za kratkoročne premostitvene kredite plačuje 140- do 150-odstotne obresti. Draga posojila je prisiljena najemati tudi za irplačila osebnih dohodkov zaposlenih. Da bi omilili vsaj tiste izdatke, na katere lahko vplivajo, v Gorenjski predilnici prehajajo na dvakratno mesečno izplačilo osebnih dohodkov; ob prvem, ki bo kot akontacija, bodo obračunali prispevke in davke, sindikalno članarino in samoprispevek, drugo izplačilo pa bo poračun. (H. J.) GLAS 4. STRAN Tudi med prazniki so gradili vodovod — Še pred dobrim poldrugim letom so le redki v krajevni skupnosti Jezersko v kranjski občini verjeli, da je obnova vodovoda s skupno akcijo sploh izvedljiva. Potem pa so lani s prostovoljnim delom, prispevki in širšo pomočjo najprej zgradili 3000 metrov vodovoda z zajetjem pod An-celnovim do Kazine. Po projektu, kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocijan, ki celotno akcijo vodi že od začetka, je bila lani to prva faza. Letos pa Jezerjani z obnovo vodovoda nadaljujejo. Začeli so 22. aprila, od takrat pa delajo neprekinjeno vsak dan. Oddahnili so si le 1. maja. Delali so na primer tudi v torek (na sliki), čeprav jim je ves dan nagajalo slabo vreme. Več o delu Jezerjanov pri obnovi vodovoda v Gorenjskem glasu v torek. — A. Ž. Po letošnjih očiščevalnih akcijah Zelenje bi moralo biti železno Kranj, aprila — Minuli mesec so bile na Gorenjskem, predvsem po krajevnih skupnostih, številne očiščevalne akcije. V njih so sodelovali krajani, zlasti mladi in šolarji, pa tudi ribiči in drugi. Inž. Anka Bernard, predsednica Hortikulturnega društva Kranj, ki se je skrbno lotilo ureditve nekdanjega Sav-skegaskega drevoreda in kanjona Kokre, je pred nedavnim stanje takole komentirala: »Zelenje bi moralo biti železno. Že nič kolikokrat sem se vprašala, ko smo kaj zasadili, uredili, za koga pravzaprav to delamo in koliko časa bo tako ostalo. Ko smo se namreč letos lotili spomladanskega čiščenja oziroma urejanja Savskega drevoreda in kanjona Kokre, smo ugotovili, da je zi- Kanjon Kokre postaja uradno sprehajališče ma spet pustila za sabo precej navlake. Se posebno to velja za Savski drevored, ki je za bližnje stanovalce še vedno najbolj priročno smetišče in odlagališče večjih odpadkov. Malo polje, kot prejšnjo, pa je to zimo prestal kanjon Kokre.« Savski drevored so člani društva in Vrtnarije letos ponovno uredili. Upajo, da bo zasajeno grmičevje zdržalo. Skupaj s prebivalci krajevne skupnosti Kranj Center, šolarji, ribiči pa so že aprila nadaljevali tudi z urejanjem kanjona Kokre. Od Hujanskega mostu navzgor je kanjon zdaj urejen (prehoden) že na obeh bregovih Kokre. Na desnem bregu so pri samem vhodu in vse do nekdanjega mlina tudi namestili dvajset klopi. Z urejanjem pa bodo skupaj s šolarji in člani društva nadaljevali tudi ta mesec. Inž. Anka Bernardova pa pravi, da bo v prihodnje prav gotovo imel še največ dela komunalni redar. .. Odločni da bodo ukrepali proti vsakemu kršitelju, pa so tudi v krajevni skupnosti Kamna gorica, kjer so imeli sredi aprila veliko očiščevalno akcijo. Predsednik sveta Janez Cengle je še posebej pohvalil mladince in šolarje, ki jih je vodila Ljubica Sarto-V akciji sredi aprila so se še posebno rj Jeseni bodo v izkazali mladi iz Kamne gorice krajevni skupnosti organizirali še eno akcijo, poleti, ko bo voda manjša pa bodo očistili tudi strugo potoka. L DOPISNIKI SPOROČAJO Razvili bodo prapor Člani gasilskega društva Podnart bodo 18. junija slovesno razvili društveni prapor. Tako so sklenili na seji odbora 20. aprila, piše Ciril Rozman. Po razvitju prapora bodo pripravili tudi veliko vrtno veselico s srečelovom, kegljanjem in streljanjem za nagrade. Na seji odbora so med drugim tudi ugotovili, da v šoli na Ovsišah za pionirje pravkar potekajo gasilska predavanja. Izpite bodo imeli konec tega meseca. 21. maja pa bodo peljali na tekmovanje v Lesce vse mlade gasilce. Kurirčkova pošta Petek, 6. maja' Kurirčkovo pošto v radovljiški občini je letos v sodelovanju s šolskimi vodstvi in krajevnimi organizacijami ZZB NOV organiziral občinski odbor Društev prijateljev mladine pod vodstvom Anice Svetina z Bleda. Torbico so pionirji sprejeli 15. aprila v Begunjah, jo pot°m nosili po občini, 21. aprila pa so jo oddali na Poljanah pionirj. .n iz jeseniške občine. Lepši dom Člani društva upokojencev imajo zdaj prenovljen dom v Tomšičevi ulici v Kranju. Obnovljena je streha z žlebovi in prepleskane tudi zunanje stene. Obnovili so tudi stole in mize na vrtu ter nabavili stroj za pomivanje kozarcev oziroma posode. Ob sobotah in nedeljah pa se zdaj upokojenci lahko tudi zavrtijo ob prijetnih zvokih Milanove harmonike, piše Ivan Petrič. ureja ANDREJ ŽALAH Krajevna skupnost Begunje - Urejeno središče Begunj in kabelska televizija Begunje, 5. maja — Med prvomajskimi prazniki so bile Begunje oziroma krajevna skupnost z naselji še posebej okrašene, saj so hkrati slavili tudi krajevni praznik. Ob tem pa so ocenili, da je bilo leto 1987 za krajevno skupnost eno od uspešnejših. Po nekaj letih priprav in dela je bila lani v glavnem končana velika telefonska akcija, na cesti skozi Begunje pa so dobili tudi novo asfaltno prevleko. Obe akciji pa še nista povsem končani. V novo telefonsko omrežje je treba vključiti še naročnike iz Poddobrave. Ker je Alpdom s tem v zvezi poravnal vse potrebne dejavnosti oziroma obveznosti, v krajevni skupnosti upajo, da bo tudi teh 50 novih naročnikov kmalu dobilo telefon. Asfaltiranje skozi Begunje pa se letos nadaljuje z urejanjem odseka križišča za Krp in do križišča za Poljče. Na tem odseku že obnavljajo pločnik, urejeno pa bo tudi odvodnjavanje. »Dela se se sicer malo zavlekla, saj smo načrtovali, da bo vse skupaj končano do krajevnega praznika,« ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Samo Fin-žgar. »Vendar pa menim, da pravzaprav nič ne zamujamo, saj imamo v načrtu, da bi z ureditvijo ceste oziroma pločnika uredili tudi središče Begunj, kjer je zdaj glavno avtobusno postajališče. Dogovarjamo se z občinsko skupnostjo za ceste in občinsko komunalno skupnostjo ter turističnim društvom, da bi center primerno uredili. Za program pa se je še posebej zavzel tudi Slavko Avsenik, ki tudi obnavlja svoj objekt. Želimo, da bi bile Begunje turistično čimbolj urejene. Načrtujemo, da bomo to uresničili še letos, na skrbi pa ima celotno akcijo komisija za komunalne dejavnosti pri svetu krajevne skupnosti, ki jo vodi Franc Pogačnik.« Hkrati z urejanjem pločnika, ceste in odvodnjavanja nameravajo po posebnem načrtu urediti tudi samo središče Begunj... Prava zmeda, predvsem pa nezadovoljstvo med domačini in tudi novonaseljenimi prebivalci je zaradi neurejenega dostopa v naselje Poddobrava... Potem ko so v zadnjih letih zgraditi družbeni center z gasilskim domom in naj bi v kratkem sklenili še zadnji del (Poddobrava) velike telefonske akcije, pa v krajevni skupnosti že razmišljajo še o eni večji akciji. Na skupščini krajevne skupnosti so 22. marca namreč imenovali poseben odbor za izgradnjo sistema kabelske televizije. Ocenili so namreč, da bi z izgradnjo takšnega sistema na celotnem območju lahko sprejemali šest »zemeljskih« in osem satelitskih televizijskih programov ter tri kvalitetne radijske UKV programe. Po prvih informacijah ugotavljajo, da je v krajevni skupnosti precejšnje zanimanje za kabelsko televizijo. Da bi z akcijo začeli, odbor ugotavlja, bi morali dobiti vsaj 400 interesentov. Prijave za izgradnjo sistema pa trenutno zbirajo v pisarni krajevne skupnosti. Mimogrede še povejmo, da bodo pisarno krajevne skupnosti v kratkem preselili v prostore novega družbenega centra, pred katerim bodo položili tudi asfalt. Eden od problemov, ki so ga v krajevni skupnosti že skupali rešiti, še bolj pa nanj opozarjali in mu kot kaže tudi v prihodnje sami ne bodo kos, pa je cesta v novo naselje Podobrava. Neurejen dostop do naselja, V stavbi stare šole, ki je potrebna ob* bi morda lahko uredili vrtec... kjer zdaj že stojita dva stanovanjska ^ v prihodnje pa bo tudi zraslo naselje. ^ terem naj bi bila po izgradnji kar vseh današnjih prebivalcev Begunj. z ,( povzroča domačinom in novim stanov j številne težave. Čas bi bil, ugotav jevni skupnosti, da se problema ^J°, tovalci naselja oziroma odgovorni v Čakanje in prelaganje rešitve na ra ' krajevne skupnosti problem samo v S zapleta in povzroča med domačini ze nezadovoljstvo. . IT »Soočamo pa se tudi že s Prostor^nž| sko v šoli in v vrtcu/« pravi Samo J1 »Ko bo naselje Poddobrava dograJe ^ nam morda zelo-prav prišla stara šol^ gunjah, da bi v njej uredili vrtec. P° j nem ogledu s predstavniki krajevne nosti, skupnosti otroškega varstva, ra ^1 ljico WO in arhitektom ocenjujejo., .j bila možna obnova stavbe ali pa na 1 kaciji nadomestna gradnja. V Q Lr skupnosti bi najbrž za to lahko dobi'1 soinvestitorjev, vendar pa bi za začete rala poskrbeti skupnost otroškega var? Že nekaj časa po krajevni skupnost'^ jo možnosti, predvsem prostor, za & S vežice. Po najrazličnejših ogledih, v.3p(i0l tah, razmišljanjih in mnenjih so zdaj" tem, da družino Legatovih zaprosijo. d odstopijo nekaj deset kvadratnih n1* zemljišča, ki meji s pokopališčem' prebivalcev je zares velika, da bi vežice, prej zgradili. Zato upajo, da se bodo za cijo kmalu dogovorili in odločili. it Brezjani zgradili poslovilni vežici Brezje, 30. aprila — Ob letošnjem krajevnem prazniku so na Brezjah izročili namenu nov gasilski avto, protipožarni bazen in dve poslovnilni vežici. Kranjski upokojen^ dobro delajo Kranj, maja — Lani so med kranjskimi upokojenci, včlaO^jj* i" društvo, napravili anketo, s katero dejavnostjo bi se na ieS*^ F nja najraje ukvarjali. Največ zanimanja so pokazali za re* ^pjj — športno dejavnost, ročna dela, razna izobraževalna Pre?* _ 1) izlete, in po teh interesih so tudi umerili merili delo društ* n V teh dejavnostih želi sodelovati prek 300 upokojencev. Velikoj ; ostaja nedejavnih. Od 11 tisočih upokojencev v kranjski občini Ji , društvo včlanjenih 6.012, dela pa jih še veliko manj. Zato so sk11 boljšati delo mreže poverjenikov, da bi k delu pritegili nove člane, uspeha. Uspešneje je zaživelo ustanavljanje novih društev v obči 3j; je sklenjena akcija na Kokrici, kjer so upokojenci med najbolj 'l Razgibano je delo športne sekcije v pokojenskem društvu *5h ■ " * i i'il i- rezultati raznih športnih tekmovanj med tovrstnimi društvi. Se*A ročna dela je zajela precejšen krog starejših, prav tako jih prn,^W) --------J ~«JV_ I" V-X.*,J .WV^& ^KIVJOIU, t J'" ' , MIŠI' različna predavanja, iz'eti in letovanje, pa tudi stiki z drugimi d'|^ d| Gorenjski. Lani so prvič izdali koledar, ki vsebuje program iz' druge pomembne informacije o delu društva v tekočem letu. J Tako kot so zastavili lani, nameravajo delati tudi letos. NovoS1^ zadevanje, da bi na slovenskih smučiščih dosegli enoten popust l t ^ društev upokojencev, ki so se upokojili z zakonom o določeni sv ^ meji, veljalo pa bi tudi za invalidske upokojence. . Iv / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Brezjani plačujejo že tretji krajevni samoprispevek, ki so ga namenili izgradnji dveh poslovilnih vežic, asfaltiranju cest in razširitvi pokopališča. Ob letošnjem krajevnem prazniku — praznovali so ga v soboto, 30. aprila - so izročili namenu nov gasilski avtomobil ter protipožarni bazen, obenem pa so odprli tudi poslovilni vežici. Nov gasilski avto so kupili s sredstvi protipožarne skupnosti, gasilskega društva, turističnega društva Brezje, zanimivo pa je, da so v akciji, ki je trajala le tri dni, krajani dali za avto kar 2 milijona 300.000 dinarjev. Protipožarni bazen za 102 kubična metra vode so zgradili v rekordnih devetnajstih dneh in opravili 740 ur prostovoljnega dela. Krajani Brezij tudi pri gradnji dveh izredno lepih poslovilnih vežic niso stali križem rok. Jakob Langus, predsednik gradbenega odbora, je popolnoma brezplačno napravil načrte, pomagali so obrtniki, gradila sta Gorenje in Gradbinec ter krajani, ki so rade volje zavihteli krampe in lopate ter opravili več kot 2.000 delovnih ur. Da bi bili vežici hitreje - in ceneje pod streho, je vsako gospuu.nj^Lvv, uouai-no prispevalo denar. Tako sta za 26 milijonov danes vežici z ustreznimi prostori zgrajeni. Pohvaliti je treba obrtnike v krajevni skupnosti, ki so se sijajno izkazali z denarnimi prispevki ter samostan, ki je brezplačno odstopil zemljišče za gradnjo vežic in razširitev pokopališča. Danes sta vežici vredni 150 milijonov, zgraditi pa jih je s svojim prispevkom pomagal tudi Andrej Ambrož iz Lahovč. Zdaj bodo položili še asfalt, z vežicami bo upravljala krajevna skupnost Brezje. Čaka jih še razširitev pokopališča in položitev asfalta, kar je davna želja ljudi, ki živijo na Peračici. Špe ceri j a jim novo trgovino le obljublja, prav tako kot obljublja, da bo obnovila fasado na gostišču Dobrča. Na Brezjah so odločno proti cestninski postaji, ki naj bi jo prinesla avtocesta. Velik problem je tudi občinsko smetišče. Veliki problem je tudi občinsko smetišče, saj močno onesnažuje Peračico, ki je po nekaterih analizah stokrat bolj onesnažena kot Sava in je zato voda že ob izviru nepitna. D. Sedej Že večkrat so prebivalci krajevne skupnosti Ljubno v '^/!jk( vljiški občini na zborih opozorili vodstvo krajevne sk}1? f, \ in organizacije, naj poskrbijo, da ruševine nekdanjem jf \ s I op ju pri Šparovcu na Posavcu ne bi več kazile krajfjf \ med zadnjim obiskom v krajevni skupnosti, ko so '^^o^A vorili o prostorski stiski šole v Ljubnem, pa o gradnji11 , da je kar celoten objekt tako gradbeno kot s*1*^ 'J $ neprimeren oziroma oporečen. O tem, da ruševine /JJ^iV, [J ne sodijo na rob urejenega dela zazidalnega načrta * in ob nekdanji glavni cesti, smo se med zadnjo sveča ko so odprli most v Otočah, tudi sami prepričali. KULTURA 5. STRAN GLAS Muzejstvo na okrogli mizi KAŽE, DA MUZEJ VENDARLE BO nJskim ^°?^n omahoyanjih ali naj jeseniška občina osnuje svoj lastni občinski muzej ali naj muzejsko dejavnost poveže z muzejem Kranj, je zdaj problem vendarle domala pri kraju: železarski Tehniški muzej se bo preorganiziral in razdelil L.____ zbirke, kar bo z ostalimi muzejskimi zbirkami osnova za novi jeseniški muzej. sč?nJe vTarovanJ"e kulturne J* na Jesenicah še vedno mreže' ki J° si" Ztd6Va zakon 0 varova-«avne ln kulturne dedišči-avzaprav ni nobena gost n morda Jeseniška po-ovitii te™. Pomišlja - o "vi občinskih muzejev jem !VanjU z regionalnim slrw ,za zdaJ še sedem-;lovenskih občin. S tem pa me 2 rečeno- da so vse te r* Po K Jeseniško vred enake Ae. M°°^astvu kulturne dedi-!> iziprv, so Jesenice prav v iPoleg t t Ni treba P°zabiti, vih ^hniškega muzeja in še d k Sodi;io k Jeseni- rnovo hišo pa do Liznjeko-*e v Kranjski gori, da ne ^iiri9"10 se znamenitosti, kot ^a, pa primerki sakralnih ln še in še. P&e pa so bile oziroma so 7ce tudi po tem, da pravza-f.majo muzej, to je Tehniški •'.ki pa je dejansko muzej s*e železarne. Vse ostale tudi Kosova graščina na * *' Pa so vključene v po-arugo kulturno organizaci- Jesenice - V Tehniškem muzeju je na ogled imenitna železarska zbirka. ufarjevo gledališče. To, občina Tehniški muzej z jCtno železarsko zbirko, ki je »1 * ni enake v Sloveniji, bi ■* J eni strani lahko več kot ^n temelj za osnovanje llL^ga občinskega muzeja. (A7r Pa je sedanji muzej obe-4Vjdl tovarniški muzej, kar Prav tako vse do pred B^b ovira za drugačno or-Jranost muzejstva na tem ■Banjske. £«rn normalno se zdi, da je ♦ arna SV°J muzej, kon-', to le hvale vredna dejav-jo delovna organizacija 10 tradicijo vzdržuje. Pri tem tudi ni edina, saj so pri nas v zadnjem času postali lastni muzeji nekaterih delovnih organizacij ali vsaj varovanje posebnih zbirk ne le moda, pač pa več kot dobrodošlo kulturno dejanje. Za Tehniški muzej sicer ne bi mogli reči, da je nastal prav iz podobnih podud, saj mineva že častitljivih petintrideset let od njegove ustanovitve. Žal so muzej in njegove zbirke za tovarniško ograjo, kar sicer ne pomeni ravno nedostopnosti, pač pa obisk pod posebnimi pogoji. Vendar pa ni bil namen nedavne okrogle mize, ki jo je na Jesenicah sklicala komisija občinske konference ZK, ugotavljanje dostopnosti tega muzeja. Bistveno za končno ureditev "muzejskega vprašanja" na Jesenicah je pač že v vseh dosedanjih razpravah pomenilo, ali železarna odstopa Tehniški muzej v sestavo občinskega muzeja. Brez tega se zdi, da praktično občinskega muzeja niti ne bi mogli osnovati. Vendar pa lastništvo nad železarsko zbirko konec koncev ne more biti tako odločilnega pomena, ali Jesenice lahko dobe svoj muzej, ali imajo dovolj zbirk, dovolj kadra, dovolj prostorov za kaj takšnega. Kot se je izkazalo, so v železarni zelo dobro razumeli sedanje jeseniške muzejske dileme ter se nedavno tega modro odločili: železarska zbirka ostane železarni, ostale zbirke Tehniškega muzeja (NOB, delavsko gibanje), pa naj pripadejo bodočemu občinskemu muzeju. Kaže, da glavne ovire (č e je to res bila) na Jesenicah ni več: Tehniški muzej bo lahko del zbirk odstopil bodoči muzejski organizaciji. Seveda pa so dileme o tem, ali je na Jesenicah sploh dovolj zbirk, dovolj zbranega gradiva za nov muzej. Takšnih bojazni pravzaprav ne bi smelo biti, saj končno muzej ni le vzdrževanje obstoječih zbirk, nekaj jih je zbral in uredil tudi Gorenjski muzej, ki nasploh pokriva tudi na Jesenicah deficitarno arheološko dejavnost; pač pa je muzej tudi varovanje in proučevanje premične kulturne dediščine, ki sploh še ni zajeta v strokovno obravnavo muzeja. Da pa tega bogastva na Jesenicah ravno ne manjka, ni treba poudarjati. Po drugi strani pa se vsekakor mudi s takšno strokovno obdelavo, saj premična dediščina dobesedno pred našimi očmi izginja, propada, se odtujuje in to ne samo na Jesenicah, pač pa povsod drugje. Če bodo na Jesenicah pohiteli z elaboratom o ekonomski upravičenosti ustanavljanja občinskega muzeja, kakor zahteva zakon, naj bi bilo muzejsko vprašanje — občinski muzej da ali ne, do konca leta vendarle rešeno. Ustanovitev muzeja pa seveda prinaša poleg organizacijskih nalog tudi vprašanja novih zaposlitev, saj strokovnjakov za vsa področja na Jesenicah ni. Razumljivo, da novi muzej ne bo mogel niti kadrovsko niti kako drugače prevzeti prav vseh osem muzejskih dejavnosti, kot jih predvideva zakon o varovanju kulturne dediščine. Del teh strokovnih nalog bo gotovo po dogovoru prevzel Gorenjski muzej Kranj, ki je že doslej kot regionalni muzej tudi na Jesenicah opravljal strokovne muzejske naloge za nekatera področja. Lea Mencinger Premiera na Loškem odru KOMEDIJA SITUACIJ IN ZADREG ^°Jja Loka — Fravnova komedija Hrup za odrom je uprizorjena v okviru zmogljivosti mlade ekipe, ki še potrebuje izkušenj. i**v znameniti Loški oder, na katerem rstiH Medvedovi junaki in se zavze-Ai j? Pravdo in srce" ter Tavčarjevi Po-iriih e v režiji Toneta Polenca idr., v ^lJ!ezonah spet oživlja s povsem novi-ih Pr u* akterji, ki po vsej verjetnosti Cs tf .^P°minskega izročila staršev ni-■j£reJšnjim delovanjem nobene pove-jkjn p°trjuje ne le izbira tuje komedije 'tNl^^0 uPrizoritev, marveč tudi po-jfoav ekipa, v kateri je nemara edina si starejšim rodom Janči - Janez, šVa' nied mladimi igra malce zapi-.k J*reJšega zvezdnika". Hq amreč za situacijsko gledališko ko-\ /^gleškega dramatika Michaela r*mi?P za odrom, ki jo je za Primor-* Ah r? gledališče v Novi Gorici pre-i? 'ni* redan in ta prevod, prirejen na X v teete (tudi po imenih), je upora-*V r !*• primeru v režiji Ix>jzeta Do-ežiserja, ki vodi amatersko gleda-*nju Vnost pri Prešernovem gledališču .Ha. Jn K* Je v iztekajoči se sezoni upri-'^•nh odru dve Posrečeni pred- ja Qg artovo Županovo Micko in Molie-JPH0tOrga Dandina ali prevaranega so-6t»sk pno Predstavo ter fantazijsko ^Ma° k°medijo francoskega komedi-^eitj rce'a Acharda A me vzamete zra-po Poklicnih igralcev PG. Se pravi, da je bilo režijsko vodstvo Fravnovega Hrupa za odrom v pravih rokah, če gledamo na pojav z vidika ponovnega oživljanja gledališke dejavnosti na Loškem odru. Fravnov Hrup za odrom je sprostitvena, zabavna komedija, vendar se v njenem ozadju skriva prenekatera"grenka poteza iz doživljajske in eksistencialne resničnosti akterjev. Seveda so tako interpreti kot gledalci najprej pozorni na tisto, kar igralci prikazujejo, šele v drugem dejanju pa se odkrijejo njihove osebne stiske in drobna konfliktna razmerja (razprtije med ljubimci, inspicientkina želja po nastopu, zvezdni-štvo, naveličanost spričo nesmiselnega pretvarjanja na odru), medtem ko se dogajanje v tretjem dejanju spet vrne v gledališko atmosfero in prikazuje povsem razpuščeno predstavo, ki se je popolnoma oddaljila od zasnove. Dogajanje in prikazovanje odrske iluzije in resničnosti naj bi poleg zabavne komponente prineslo na oder prispodobo za povsem določeno in povsem razvidno življenjsko situacijo: saj vsi v življenju in zlasti na delovnem mestu in sploh v javnosti po malem igramo, resničnost pa se skriva nekje v ozadju, v intimnem svetu in v duši. No, seveda, Hrup za odrom, ta fevdeaujev-sko zasnovana komedija situacij in njihovih naglih menjav ter skrivalnic in vedno novih presenečenj tudi v ponovitvah v tem pogle- du seveda nima pretiranih ambicij, nakazuje pa vse te možnosti. Seveda pa predstavo na Loškem odru povsem drugače vidi domači gledalec, ki pozna izvajalce, kot pa tisti, ki vidi zgolj to, kar se dogaja na odru. Predstava je v izvedbenem in "prometnem" pogledu vsekakor funkcionirala, le —ta, prej opisani zasebni del, se je v tem hrupu izgubil, bil je nakazan bolj mimogrede. Glede igralcev pa velja kar za večino: da si bodo morali pridobiti nekaj več sproščenosti in neposrednosti, kar pa seveda pride s pogostejšim nastopanjem; vsekakor najbolj suveren lik pa je oblikoval — Janči, ki je upodabljal vlomilca (ki se tudi počuti zrelega za pokoj) in hkrati najstarejšega v igralski ekipi, na katerega se ne kaže več povsem zanesti. Da bi dosegli izrazitejšo zraščenost z odrom, bodo pač morali večkrat nastopati in nemara bi kazalo uvesti vsaj po dve večji uprizoritvi v sezoni in to sklenjeno. Sicer pa je predstava imela posrečeno sceno, glede na majhen oder prav "funkcionalno", kakor se v takem primeru reče; zasnoval jo je Pavle Mihalič. Pa tudi občinstvo je naklonjeno predstavi (sodeč po odmevih na premieri); programska poteza je vsekakor posrečena: s komedijo privabiš gledalce in si jih pridobiš tudi za mračne filozofske dispute. France Vurnik PLESNE PRIREDITVE V MAJU "—Občinsko srečanje plesnih skupin kranjske občine bo v soboto, 7. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Predosljah. da VpfirpH * ° maJ mesec ples-h S°W ev- prva je na vrsti '«tavn' na "Jej pa se bo AS** neka??1 PJeSnih Sk"" «Kaj dni kasneje, 10. { *W P3 bo v kranj-' V*r rnnwernovem gledališču 'iV1*1 bn ?rnega P,esa- na ka-^AUJ?na jjta nastopili plesna - n* s koreografijo ' Soi^li*^ Yov°rica telesa in MAS 2 avtorskim f%$* ?« nastopom Mateje f\ eri*el°ra]! v kotu- Večer f ^Don Pesa bodo konec i D«, h še v Predosljah. Ma£1 sestavljajo Gle- pa bodo v maJu °b2l Presenečenja: 17. *• uri bo v modri dvo- rani gradu Kieselstum plućnu gledališka predstava po drami Samuela Becketta. Te prireditve so vsekakor priložnost za ugotavljanje, koliko je plesna dejavnost napredovala. Prava primerjava se sicer pokaže na večjih srečanjih, od področnih naprej, pa do republiškega, ki bo letos junija na Bledu. Že zdaj se kažejo dobre strani plesne vzgoje, saj mentorji posameznih plesnih skupin radi zahajajo v Plesno šolo, ki jo pri kranjski ZKO vodi Nataša Bregant. To je tudi najboljša priložnost poleg občasnih seminarjev, za seznanjanje z novostmi v plesnem gibu. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Sodobna umetnost iz Beljaka. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja slikar Karel Kuhar. V Prešernovi hiši razstavljata fotografije Boštjan Gunčar in Dean Dubo-kovič. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik akad. slikarke Urše Žajdela. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Vinko Tušek. ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 20. uri ponovili komedijo M. Frayna Hrup za odrom. V Galeriji Loškega gradu razstavlja kitajska slikarka Wang Huiqin. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je odprta razstava slik Viktorja Klofutarja. KRANJ — V ponedeljek, 9. maja ob 20. uri nastopa v Zadružnem domu na Primskovem New swing quartet s triom Boruta Lesjaka. Prireditev je v okviru 20-letnice znanega kvarteta, ki se bo predstavil s črnskimi duhovnimi pesmimi. ŽELEZNIKI — Danes, v petek, ob 19. uri odpirajo v galeriji Iskre v Železnikih razstavo risb Vinka Podobnika iz Žirov. ŽIRI - Jutri, v soboto, ob 19. uri bodo v galeriji Svobode odprli razstavo risb in akvarelov Lojzeta Tarfile. Fotografska razstava v Prešernovi hiši MED SVETLOBO IN SENCO Boštjan Gunčar se v okviru svojih fotografskih prizadevanj posveča v pivi vrsti oblikovanju akta, ki nam ga na razstavi predstavlja na več načinov. Morda najštevilnejša vrsta njegovih fotografskih upodobitev vključuje akt v dano okolje, ki ga sestavlja kamnita, surovo oblikovana arhitektura opornih zidov. S tem avtor dosega izjemno kontrasten vtis med grobo obdelano površino kamenja in mehko površino kože ženskega telesa. V naslednjem krogu fotografij se avtor pri predstavitvi ženskega akta poslužuje tančične tkanine, ki v obliki slapov poudarja razgibano linijo golega telesa. V nekaterih primerih deluje tančica kot raster, ki s svojo prosojnostjo ob premišljeni uporabi svetlobe napravlja površino telesa še bolj mehko. Realizem motiva se v teh prizorih, ki jih poleg drugega mehča kontrastna luč, umika v poetično odmaknjenost. Medtem ko avtor v opisanih primerih oblikovanja akta izhaja iz bolj ali manj konkretnih osnov, nam v zadnjem ciklu fotografij predstavlja deloma zakrito žensko telo, cbogateno z geometričnimi oblikami, ki obrobljajo in s tem hote označujejo posamezne dele ženskega korpusa. Posamezni detajli telesa se izgubljajo v rastru, ki telesu odvzema težo in ga rešuje trde, otipljive stvarnosti. Dean Dubokovič je v primerjavi z Boštjanom Gunčarjem v svoji tematski usmerjenosti bolj raznolik. Je predvsem odličen portretist, ki v okvir svojih prizadevanj poleg ostale figuralike vključuje tudi akt. Uporaba svetlobnih učinkov igra v fotografiji Deana Dubokoviča eno najpomembnejših vlog. Z njimi dosega izredno plastičnost svojih, tudi golih figur. S pomočjo svetlobe in sence po volji zakriva ali razkriva dele telesa, ki s tem izžarevajo večjo erotično moč. Drugačen, bolj stvaren je avtor pri prikazovanju ženskega telesa, ki se s svojim ležečim položajem podreja liniji horizontalnih kamnitih skladov, med katere je vpeta. Med najzanimivejše eksponate na razstavi lahko uvrstimo Dubo-kovičev avtoportret, ki še potrjuje avtorjevo nagnjenost do portretne tematike. Obraz, v strogem en face položaju, je pomaknjen na skrajni rob fotografije, ki jo kompozicijsko in prostorsko zapolnjuje premišljeno nameščenn gmota sence, ki jo meče na fotografsko ploskev glava, upodobljena v profilu. Zadržanost izraza obraza, zgovorna nepomi-čnost senčne ploskve ob njem dajeta fotografiji umirjen in kar monu-mentalen izraz in jo obenem uvrščata med avtorjeva najboljša dela. Cene Avguštin Foto: G. Šini k IZVRSTNI ŠKOFJELOŠKI _GLASBENIKI_ Ljubljana - \'a nedavno končanem zveznem tekmovanju mladih glasbenikov iz vse Jugoslavije je nastopilo 274 mladih glasbenikov, ki so na prejšnjih republiških oziroma pokrajinskih tekmovanjih dosegli prve nagrade. Nastopilo je 34 solopevcev, 61 harmonikarjev, 10 blokf-luvtistov, 82 flavtistov, 19 oboistov, 51 klarinetistov, 5 saksofonistov in 12 fagotistov iz 68 jugoslovanskih glasbenih in srednjih glasbenih šol ter akademij. V disciplini flavta, 1. in 2. kategorija, so ponovno potrdile kakovost učenke prof. Drage Ažman iz Glasbene šole Škofja Loka. Vse štiri učenke Ana Kavčič (93,80), Urška Gros (91,60), Barbara Drnovšek (91) m Uza Ha\vlina (92,20) so z doseženimi točkami osvojile prve nagrade. Tekmovalke je zbrano in z vso odgovornostjo spremljal s klavirjem prof. Peter Kopač. Tudi v disciplini flavta, 3. kategorija, so tekmovali trije dijaki Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, nekdanji učenci Glasbene šole Skofja Loka. Vrhunsko znanje flavte je ponovno dokazala Patricija Mihelač iz Škofje Loke, ki je dosegla 99 točk od 100 možnih. Njena pedagoginja je prav tako prof. Ažmanova. Lara Zurunič iz Ljubljane je tudi dosegla prvo nagrado, Borut Bogataj iz Žirov pa drugo nagrado. Vsi doseženi rezultati kažejo na izjemno visoko raven pouka flavte, ki ga je z znanjem in predanostjo delu dosegla na škofjeloški glasbeni šoli prof. Draga Ažman. V. Bogataj PREMIERA MOLIERA Jesenice — Jutri, v soboto, ob 20. uri bouo v Gledališču Tone Čufar uprizorili zadnjo'premiere letošnje sezone. Izbrali so J.B. Moliera komedijo Sganarel ali namišljeni rogonosec. Režiser predstave je Miran Kenda, sceno je oblikoval Jože Bedič, kostumi so delo Anne Čehove in Ivanke Leskovar, koreografija je delo Janeza Mejača. Nastopajo: Igor Skrlj, Mira Bolte, Rado Mužan, Nataša Čeme, Sandi Jakopič, Tatjana K« »šir in Milan Trkulja. ' ureja LEA MENCINGER (^©ISgBSOTESGLASe. STRAN Petek, 6. maja; ALIJE KRIVA GLASOVA PREJA? V torkovi praznični številki Glasa je novinar tov. Jože Koš-njek objavil delni izvleček iz pogovora med Janezom Stanovnikom in voditeljem Glasove preje. Komentar je bil sicer zanimiv, če ne bi bilo v njem nedopustnih tipkovnih napak. V štirinajstih stavkih sem naštela kar šestnajst napak. Nisem pi-kolovec in me neljuba napaka, ki se slučajno vrine kot tiskarski škrat, ne moti, napake v gornjem sestavku pa so me naravnost silile k protestu. Mislim, da slovenski besedi, kije bila že tolikokrat teptana in težko pribor-jena, ne bi smeli na tak način jemati ugleda. Pričakujem, da se boste v imenu uredništva opravičili svojim rednim bralcem in poskrbeli, da tak sestavek v bodoče ne bo imel prostora v javnih sredstvih obveščanja. Upam, da boste dobronamerno kritiko z razumevanjem sprejeli na znanje. Lep pozdrav! Francka Gogala PRAZNIČNA ŠTEVILKA GORENJSKEGA LASA Vaš — in naš list od 26. aprila t. 1. ste vi tiskali in mi sprejeli kot praznično številko ob obletnici ustanovitve OF. Marsikaj smo v njem mogli prebrati res zanimivega in našemu času ustrezno prilagojenega, estavljalcem in stavcem vse riznanje in zahvala. Zato pa je tembolj nerazumljivo in vredno obsodbe tisto. Kar smo morali brati in ugibati a naslovni strani lista. Na tej prvi strani sem namreč naštel nič manj kot 33 tiskarskih in drugih napak! Mar naj to sprejmemo kot simboliko napak, ki smo jih delali od ustanovitve OF pa vse do ianes, in ki so nas pripeljale tja, kjer danes smo? Se bo komu zdelo vredno in potrebno to opravičiti, oziroma pojasniti? Janez Kunšič RADIESTEZIJA V SLUŽBI ZDRAVSTVA Jesenice, aprila. V prostorih ''iuše gimnazije je Mirela Mahne, sicer diplomirani sociolog-nndragog, vodila nadaljevalni tečaj radiestezije. Tečaj se je predvsem nanašal na postavljanje diagnoze pri raznih obolelostih organizma. V ta namen je prvi del — prvi dan — tečaj vodila dr. Senja Tr- stenjak. Zdravnica je slušatelje podrobno seznanila z osnovami fiziologije in anatomije sistemov v organizmu. Obravnavali smo: mehanizme regulacije,' cir-kulatorni sistem, kri, dihanje, centralno in periferno živčevje, hipotalamus in hipofizno os, lo-komotorni aparat, prebavila, izločala in genitalije. Poleg nazornega prikazovanja na tabli in na skicah, je dr. Tr-stenjakova podkrepila svoje predavanje še s svojimi bogatimi izkušnjami iz zdravniške prakse. Že med predavanjem, ki je bilo na nivoju fakultete, so slušatelji (18), s pomočjo nihala in diagramov ugotavljali obolelost organov, organskih sistemov, krvne slike itd. V drugem delu — drugi dan — tečaja pa je šlo za bistveno zahtevnejše ugotavljanje, postavljanje diagnoze. Pri tem pa ra-diestezist v največji meri prikliče na pomoč vso koncentracijo, intuicijo in še vrsto vseh drugih sposobnosti, ki so povezane z dobro vizualizacijo, posebnim stanjem zavesti in vsemi čutili, kar jih ima človek na razpolago. To pa vedno in vsakomur ne uspe! Za to so potrebne vaje in izkušnje. Mentalno diagnostici-ranje se ne doseže kar čez noč. Meni tega dne mentalna projekcija v organske sisteme ni šla najbolje od rok, čeprav sem se po vsej sili skušal spraviti v žilo. Pri najboljši volji nisem mogel ugotoviti, kakšna je kri. Kakšnega je npr.: vonja (morda zato, ker sem bil prehlajen). Tudi nisem mogel ugotoviti ali ima preveč levkocitov in premalo krvnih telesc! Slišati in brati je kot znanstvena fantastika, toda radiestezisti počenjamo tako. Spravljamo se s svojim duhovnim očesom v človeške organe: srce, pluča, želodec... od svojih prijateljev in znancev, in skušamo ugotoviti, kako je kaj s temi organi. Klasični medicinci imajo za to instrumente, aparature, laboratorije, EKG, EEG... Mi radiestezisti moramo imeti namesto vseh teh stvari druge instrumente: v čutilih, v možganih! Je pa nekaj: človeka, ki zapušča zdravje lahko tudi diagnosti-ciramo že po izgledu obraza. Le dobro moramo opazovati bolnikove oči, usta, barvo kože okrog ust, držo, hojo, gibe telesa itd. Toda točna diagnoza ni lahka Tudi za izkušenega zdravnika! To šele pride z leti, s prakso. Radiestezisti pa delujemo tudi na daleč. In prav zaradi tega so stvari še bolj zapletene. Med terapevtom in pacientom je namreč veliko motenj. Za klasične medicince je vse to nemara mistika, fantazija, toda za Indijce, Kitajce in Japonce prav nič. Tam zdravnik študira 4 leta klasično medicino in 4 leta tradicionalno ali naravno ali alternativno medicino, kot jo v zadnjem času imenujemo tudi pri nas. Tako se kar na lepem soočamo z dvema kulturama na področju zdravstva, na kulturo zahoda in vzhoda. Pri današnjih boleznih, žal neozdravljivih, kot sta rak in aids, bo morala klasična medicina hočeš nočeš odpreti vrata tudi vzhodni, čeprav zdaj še silno vzvišeno glede na vse, kar je drugačno! Kajti zgodilo se bo, če se ni že, da bo čisto preprost kmet znal bolje postaviti diagnozo, kot zdravnik — super specialist z vsemi možnimi akademskimi nazivi. V daljni prihodnosti bo morda zdravnik z najmodernejšimi medicinskimi napravami le preverjal diagnozo, ki jo bo najprej sam postavil, zgolj s pomočjo svoje meditacijske tehnike. Vse informacije bodo šle najprej skozi možgane. Kajti ne pozabimo: .naši možgani so izkoriščeni komaj od 2-2 %. In še to pri velikih mislecih. Medtem ko ima radiestezija v visoko razvitih državah (Amerika, Anglija, Francija, Italija, Švica, Nemčija, Avstrija...), že tisto mesto, ki ji po stroki gre, si pri nas le polagoma utira pot. In zato se imamo zahvaliti prav MIRELI MAHNE in njenim prijateljicam, kot je MARIJA SMOLEJ, ki poučuje jogo. Mah-netova nas po Gorenjski nesebično poučuje in izobražuje, saj je bila že četrtič na Jesenicah; tudi ta tečaj se je odvijal pod pokroviteljstvom Delavske univerze Jesenice. Tomaž Iskra GLEDALI SMO »BLAGE POKOJNIKE« Jesenice, 21. aprila. POLONA VETRIH, igralka SNG — iz Ljubljane, nam je tako mojstrsko in prisrčno predstavila evropsko znanega dramatika Alda Nico-laja (italijanskega rodu), da bi si jo nedvomno še večkrat želeli videti na jeseniških odrih. Avtorja monodrame Alda Ni-colaja namreč odlikujejo številna dramska dela z močnim prizvokom komedije, torej tistega tipa humorja, ki ima predvsem besedo, torej miselno moč. Ta humor nas resnično spominja na angleške dovtipe, ki zaobse-gajo za to zvrst tako značilno dvomiselnost izpovedovanja, da poslušalca, oziroma gledalca več ali manj vedno do solz nasmeje. Za izvrstno igralko POLONO VETRIH je bila interpretacija Nicolajevega dela poslastica. Naj takoj omenimo, da ima Ve-trihova dve diplomi, eno na AGFRT v Ljubljani, drugo za isto stvar si je pridobila v Londonu. V delu »BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE«, se ženske s svojevrstno hudomušnostjo spominjajo na svoje bivše soproge, može. Navsezadnje jih protago-nistke (vse v igri Polone Vetrih), drži pokonci, pri življenju humor, čeprav ima ves ta humor prenekaterikrat precej grenak priokus. Toda življenje gre naprej. V gledališkem listu, ki ga je žal organizator Festival Ljubljana pozabil razmnožiti za gledalce, beremo: »Pričujoče monologe, ki smo jih združili pod skupnim naslovom: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, je Aldo Nicolaj napi- sal za znamenito itatijansko igralko in glavno interpretko vseh njegovih ženskih likov Paolo Borboni (njegovo ženo, op. pis.). V njih z veliko simpatijo do življenja pripoveduje o smrti, a ko preklicuje smrt, da vse zadiši po njej (... potem so Gabrijela opikale čebele delavke... in je nehal dihati...), v resnici poveličuje in opeva življenje, do katerega ima kar najbolj optimistični odnos. Spiritus agens Alda Nicolaja je tedaj življenje v vseh njegovih pojavnih oblikah, razsežnosti in usodah. Pa vendar smrt ni nekaj obrobnega, a ne tudi nekaj brezprizi-vno usodnega. Za A. Nicolaja je smrt le temeljno potrjevanje življenja in življenje je nekaj čudovito lepega...« Z vso igralsko virtuoznostjo nam Polona VETRIH to prezentira, v mimiki, gestikulaciji, gibanju telesa, v vsej igri in pesmi s songi Milana Dekleve: Kakšen opoj, stopiti v tujo kožo, z bodalom v hrbtu pasti v aplavz, ljubiti v mlečnem soju žarometov, kajti drugje je vse nemaren kavs. Igralko Polono Vetrih sem povabil na čaj. Na vprašanje, kako ji mine dan, se je takole razgo-vorila: »V SNG imamo vsak dan po dvakrat vaje. Dopoldne in popoldne. Zvečer pa predstave. Na predstavo moramo priti točno in takrat damo vse od sebe. Gledalce ne briga, kako se počutiš..., imaš dovolj energije? Gledalec hoče predstavo. In mi jo moramo dati.« »Kje vse si gostovala s to monodramo?« »Čak, kje že vse?! Ja, Piran, Koper, Novo mesto, Kamnik, Lenart, Trbovlje, Jesenice... no, po vsej Sloveniji.« »Bi ostala v Londonu?« »Bi. Če v drami ne bi dobila službe. Bi. Potlej bi prav gotovo. Tudi sestro imam v Londonu... tu pa...«. Oba sva se nakremžila. »Zelo dobro obvladaš primorsko narečje, da ne rečem norčije!« »Saj sem Primorka, ma oštja. Starši so Primorci. Sodelujem in gostujem pri Slovenskem gledališču v Trstu. Ta tekst od Nicolaja nam je. prinesel Boris Kobal, za prevod je poskrbel Sergej Verč. Glasbo je napisal Aleš Kersnik, zo ton pa je poskrbel in skrbi Jože Komočar. Fantje mi gre jo res na roke.« »Kaj pa Gorenjska, ti je všeč?!« »Zelo. Posebej Bled. Tam imajo moji starši kos neba in strehe. Rada pridem na Gorenjsko. Gorenjci so prijazni in ne tako sko-puhasti, kot o njih govore vici.« Tale Polona Vetrihova ima či-sto.prav. Nisem je hotel počastiti le s čajem, ampak tega si je tisti trenutek najbolj želela. Tomaž Iskra Socialisična republika Slovenija UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO Objavlja prosta dela in naloge 1. GRADBENEGA INŠPEKTORJA Pogoji: visoka izobrazba VII/1 gradbene smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit iz delovnega področja poskusno delo 3 mesece 2. ELEKTROENERGETSKEGA INŠPEKTORJA Pogoji: visoka izobrazba VII/1 elektro smeri najmanj 5 let delovnih izkušenj strokovni izpit iz delovnega področja, poskusno delo 3 mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom lovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dn po objavi na naslov: Občina Kranj — Splošne službe, Trg volucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem z^1 ranju prijav. i n.sol.o. LJUBLJANA TOZD MEHANIZACIJA, LJUBLJANA, Kajuhova 35 objavjjj po sklepu Komisije za delovna razmerja naslednja prosta la oz. naloge v delavnici v Mengšu: VZDRŽEVALEC KV (več delavcev) Pogoji: avtomehanik z 8 mesečnimi delovnimi izkušnjami VZDRŽEVALEC KV (en delavec) Pogoji: avtoličar z 8 mesečnimi delovnimi izkušnjami VZDRŽEVALEC KV (en delavec) Pogoji: kovinostrugar z 8 mesečnimi delovnimi izkušnja1111 Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema dni po objavi SCT, DSSS, Kadrovsko splošni sektor, Vosnj kova 8, 61001 Ljubljana. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n.sol.o-TOZD ELEKTRARNA MEDVODE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in nalog DELAVCA V ELEKTRARNI Pogoj: nekvalificiran delavec in odslužen vojaški rok. Delavca sprejmemo za nedoločen čas. Delo bo opravlja Elektrarnah Medvode in Mavčiče. Kandidati naj pisne objave z dokazili o izpolnjevanju P°S°Lep pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: SEL, TU*' Elektrarna Medvode, Gorenjska cesta 46, 61215 Medvode bi* ♦o* bled TO lesna predelava Podnart Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge- (i 1. GASILEC - ČUVAJ Pogoji: II. stopnja zahtevnosti dela in opravljena pripravni' praksa tečaj za naziv gasilec 2. SNAŽILKA Pogoji: zaključeno osnovno izobraževanje Kandidati naj pošljejo prijave 16. maja 1988 na naslov- . Bled, TO lesna predelava Podnart, Podnart 33, 64244 Podna1 O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po končani objaV Borut Kos DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM 5 Vse skupaj mi je postajalo vse bolj smešno, bil sem namreč prepričan, da bom kmalu svoboden. Čez kakšno uro je v celico zopet stopil čuvaj, da mi natakne masko, podal mi je tudi roko, kar sem razumel kot slovo ter sem mu jo prisrčno stresel, toda odvedel me je v neko drugo celico, kjer sem videl dva jetnika, nakar se mi je posvetilo, da bo to moje novo bivališče. Preden sem vstopil, sem ga prosil naj me odvede na stranišče, kajti vedno sem moral imeti masko na očeh, vendar sem si jo tako namestil, da sem lahko videl, kod hodim, ker bi drugače lahko nekajkrat padel. Ko me je privedel nazaj, sem ugotovil, da se nahajam v celici, veliki 6x3 metre, popleskani z rumeno barvo ter prekrito s preprogami. Moral sem si sezuti čevlje in nogavice, kajti oba jetnika sta bila prav tako bosa. Sprejela sta me izredno prisrčno in prvo, kar smo storili, je bilo, da smo posedli po tleh na sredo celice in skupaj pokadili cigareto, kar je v Iranu znak dobrodošlice. Eden od njiju je za silo obvladal rusko, tako da smo se lahko sporazumevali. Povedal mi je, da je v zaporu en mesec, ker so ga ujeli sovjetski vojaki, ko je poskušal čez mejo pretihotapiti 20 kg opiuma. Poslali so ga v Sibirijo na prisilno delo, kjer se je poškodoval, ko je padel z zidarskega odra ter si izpahnil ramo in dobil pretres možganov. Po dveh letih, preživetih v Sibiriji, so ga pomilostili in vrnili v Iran, kjer so ga takoj vtaknili v ta zapor. Toda kakšna pomilostitev je bila to? Človek sploh ne ve, koliko časa bo moral ostati tukaj ali ga bodo celo ustrelili, kajti do se- daj ga še sploh niso zasliševali. Najhujša je ta negotovost, ki ga je začela počasi spravljati ob živce; res čas prestajanja kazni ni videl žene, ne otrok, kajti obiski ali kakršen koli stik z zunanjim svetom je prepovedan. Vseeno je deloval dokaj mirno, saj se je vdal v usodo ter živi le iz dneva v dan. Pravi, da je tukaj mnogo boljše kot v Sibiriji, saj mu ni treba delati, vendar mislim, da si bo čez čas še kako želel kakršnega koli dela, saj v celici po določenem času lahko popolnoma otopiš. Drugi jetnik je Turk, rojen v Tabrizu, kakih deset let mlajši, mislim, da ima 35 let ter je v zaporu že dve leti in ves ta čas ni videl sonca. Soba je namreč brez oken in še, ko te odvedejo na stranišče ali v kopalnico, moraš natakniti masko ter se znova vrniti v celico. Bil je bolj nervozen, živčno se je sprehajal po celici, vedno znova naredil par počepov in sklec, da ne bi popolnoma zakrnel. Zdel se mi je že malo nor, kar sploh ni čudno, saj po dveh letih, prebitih v eni in isti celici, kjer sveti le močna neonska luč, ki je ne ugasnejo niti ponoči, ne moreš ohraniti bistre glave. Kot vsi ostali ne ve, kaj se bo z njim /.godilo, to je pravzaprav najhujše - pustijo te čakati. Ni mi uspelo izvleči iz njega, zakaj je zaprt, pa tudi opazil sem, da so takšna vprašanja precej neprijetna, zato nisem več silil v njega. Pokazal mi je tudi brazgotine, povzročene z usnjenim bičem in na roki vidne znake ugašenih cigaret. Po tem sem sklepal, da je mogoče kršil zakon o pitju alkohola ali kaj podobnega, saj do sedaj še nisem vedel, za kaj vse te tukaj lahko kaznujejo. Povedala sta mi, da je v celici še eden jetnik, vendar si je vzel precej časa za tuširanje, zato smo se lahko mirno pogovarjali o Homeinijevem režimu, kajti temu tretjemu, ki je zaprt šele deset dni, nista preveč zaupala. Končno je v celico vstopil tudi ta 22 letni fant v razcapani vojaški uniformi in mi s pomočjo mojega »ruskega prevajalca« povedal, da je dezertiral, ko je bil na sovjetski meji navaden vojak. Prav smešno se mi je zdelo, v katero državo je emigri-ral, saj bi že vnaprej lahko vedel, kakšna usoda ga čaka. Poslali so ga na prisilno delo v Sibirijo, nato pa ga čez mesec dni vrnili v Iran in tako se je znašel tukaj. Ve, kaj ga čaka, za to ni potrebno nikakršnega razmišljanja - ustrelitev. Vprašal sem ga zakaj je poizkušal emigrirati ravno v Sovjetsko zvezo, vendar še sam ni vedel pravega vzroka, le iz Irana je hotel zbežati, ker je vedei, da ga bodo prej ali slej poslali na fronto. Če vzamem v obzir, da ve kaj ga čaka, je deloval izredno mirno, kajti le vprašanje časa je, kdaj ga bodo ustrelili. Prav mučno mi je bilo, ko so mi pojasnjevali islamske zakone in kazni, kateri se še iz Hamura-bijevih časov niso kaj dosti spremenili. Če te ho-meinist dobi pijanega, ti prvič naprtijo trideset udarcev z bičem, drugič osemdeset, v tretje pa si ob glavo. Ali pa, če prebiješ noč z žensko, ki ni tvoja žena, te brez odlašanja ustrelijo, ženska pa dobi petindvajset udarcev z bičem. Vendar sem kasneje zvedel, da tudi prostitucija ni povsem zamrla. Za noč je mogoče dobiti prijateljico le za 1000 ria-lov (1$), v kar se podajajo pretežno mlada dekleta ali študentke, ki se drugače ne morejo preživljati. To me je precej začudilo, saj sem v pogovoru z nekim študentom /vedel, da imajo študentje boljše življenjske pogoje kot ostali, n. pr. hrano v študentskih centrih dobijo ceneje, ravno tako prenočišča in drugo. Ko smo se tako izpovedali, nismo vedeli več o čem govoriti in vsak se je zatopil v lastne misli. Meni ni bilo jasno, koliko časa bom moral prebiti v zaporu, kaj sem sploh zakrivil? Tolažili so me, da bom mogoče ostal le tri do pet dni, kar je za njim prava malenkost, meni pa se je zdelo neznansko veliko, saj sem zaradi negotovosti postajal vse bolj živčen. Med seboj so se pogovarjali v farščini, zaradi tega nisem mogel sodelovati v pogovoru in postajalo mi je vse bolj neznosno. Pobegli vojak si je čez čas s pomočjo brusilnega papirja začel iz mandljevih peščic izdelovati muslimanski molitvenik v obliki ogrlice ter si s tem krajšali čas, ostali pa smo živčno kadili. Vsako uro je po stažu najstarejši poklical paznika, da je vključil ventila tor. kajti bilo je neznosno vroče in zadimljeno. Nihče ni imel ure, zato ne vem, kdaj prinseli večerjo v veliki skledi, ki smo j° ^jj, na časopisni papir v krogu in na tleh P0^^ smo pospravili, mi niso dovolili, da jim P°vgf:l bil sem nekakšen gost, je paznik prinesel ski vrč čaja, kar je tudi vsa pijača, ki jo žaK. dobijo. Med srebanjem čaja se je mož zaprt dve leti, kar naprej smejal in stal- -vljal: »čaj, čaj«, kajti prej je veliko pil a zdaj pa se napaja s to posladkano vodo. ^ Napočil je čas za umivanje in za na s ^ Vse se je odvijalo le ob določenih urah, stranišče si lahko odšel le trikrat dnevno- J in dva smo z masko na očeh zapuščali cel* A sem čas izkoristil za tuširanje, Obrisal se pA. ■< v neko smrdečo brisačo, vendar sem ^»jjfCi,^ mnogo bolje. Povedali so mi, da se lahko 2 njim to namreč ni dovoljeno, vendar se nl&^lirijj sem sklenil, da bom iskušal izgledati čim v . nemarjeno. Ko smo se vrnili v celico, k'J^pJ^ nik znova zaklenil, se je »ruski prevajal^J^fy z ruto preko obraza in zaspal, še pred tem Vrf|fjT »dveletni«temeljito po turško zmasiral: t0^i|;> J da ga je celega prehodil. Tudi meni je P^sft't^ šno masažo, vendar pri njegovih devetdeseto ^ logramih nisem hotel postaviti na P^flR&l svojih kosti. Poskušal sem zaspati, vend* s^bj( vročine in močne luči, skozi celo noč nis i!^ nil očesa. u/fl^1 Ob petih, kot mi je povedal »dveletni že imel občutek za čas, so me zbudili-^dfjfh /.c unci uucuten. z,a ca», su me ' rtgNijir»- skupaj zajtrkovali. Toda, ko sem videl ^i^fh'^ sir in kruh podoben platnu, sem raje sj^^£l8 Tokrat se mi je končno posvetilo, kako n jirK. c pri močni lučni luči. Na oči sem si natak*1 i % in v trenutku zaspal. iK-^'K " Zbudilo me je odpiranje vrat in P^^fillj' je prvi dan pripeljal v celico, je s kretn^it^,«f,Q zal, naj mu z masko na očeh sledim. N®.trej" si oblekel srajco, se poskušal kar naj«1' buditi in sledil sem mu. (se A S j ^^152919 maja 1988 7. stran 'mmms&m&iGLAS SPORED j. 1* B-59 H.20 20 ,__6. maja tednik ]■ Mann: Izpovedi Pustolovca Feliksa Krulla, Ponovitev, 5. zadnjega "?'a nemške nadaljevanke ^deo strani ^°«ik, ponovitev 'ednika kamenju dvojčkov: .^cin rojstni dan, 'u*ovna igrica ^liAdams, 14. del genske nanizanke Sraf,ki Bosne in Hercegovine: Mersad °f ber. 2. del oddaje TV gajevo "'sanka y,deo strani vfeme gornik ^okno Vreme Jcalo tedna J\ Dumas: Gospa /"onsorojska, 2. del prancoske nadaljevanke /vi maj: Nastajanje ajskega vrta, 1. del 9|eške dokumentarne 22.00 TV dnevnik 22.20 Kulturni magazin 23.50 BIS —nočni program SOBOTA maja ^ d.nevnik "nii Ingmarja Bergmana: w°'cja ura, švedski film Video strani '■50 t h h I 2_ "•J"'a oaoaja '•nanstveni pogovori, ) ni0Draževalna oddaja J Stanka j ^evilke in črke. kviz ) f^eo meh ) v dnevnik ^koncertnih dvoran: "'mitris Sgouros igra ) ponovna JC'kIus filmov Maxa von ?Vdowa: Izseljenici, ^_TV Zagreb I. program počila Ij^oška oddaja 'v všoli: Zakaj, zakaj, ?,s'teznami. jancoščina, Hanibal D C|ć in njegov čas počila J v šoli: Velikani Rvetovne književnosti, g*hka. Knjiga, ^odovina, Risanka, Mi in počila !)lvšoli Hanibal Lučić in ^legov čas *dno z vami, ponovitev nanstveni pogovori ~,roška oddaja počilo s seje CK ZKH 5'sanka ^»vilke in črke, kviz ^koledar ^sanka J/ dnevnik ^Ur>ter. ameriška ^a"'2anka poteka 7.50 Video strani 8.00 Radovedni Taček, 5. del 8.15 Pamet je boljša kot žamet, 5. del 8.20 G. Vitez: Zrcalce 8.50 A. Lindgren: Erazem in potepuh, ponovitev I. dela otroške nadaljevanke 9.20 Makedonske narodne pripovedke, 6. del 9.50 Ex libris: Moda skozi čas, 1. del 10.50 Republiška revija MPZ Zagorje, 7. oddaja 11.20 Jubilejna teveteka, ponovitev 14. oddaja 12.20 Video strani 16.30 Video strani 16.45 Po poteh spominov in tovarištva, reportaža 17.05 Srečno Kekec, slovenski film 18.25 Kratki film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 M Laurence: Vrnitev v Paradiž, 28-zadnji del avstralske nadaljevanke 21.15 Propagandna oddaja 21.20 Križkraž 22.45 TV dnevnik 23.00 Stanodajalec, ameriški film 00.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 14.35 Kako biti skupaj 15.05 Mladinski film 16.35 Osma ofenziva, ponovitev TV nadaljevanke 17.35 Koza, otroška predstava 18 40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasbeni večer 21.45 Poročila 21.50 TV galerija, oddaja iz kulture 22.20 Športna sobota _TV Zagreb I. program 9.00 Iz izobraževalnega programa 10.00 Poročila 10.35 BIS nočni program, repriza 15.30 Ime mi je, oddaja narodne glasbe 16.00 Sedem TV dni 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17 45 PJ v rokometu. 2 polčas 18.15 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja Risanka Pečat, informativno-politična oddaja 20.15 Boljše življenje, domača igrana serija 21.05 »Smeker«, domači film 22.35 Dnevnik 22.50 Vikend program NEDELJA 8. maja 8.35 Video strani 8.45 Živ čžav 9.35 Grizli Adams, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 10.00 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž, ponovitev 28.—zadnjega dela avstralske nadaljevanke 10.50 Šid: Slovesnosti ob obletnici preboja Sremske fronte, prenos 12.35 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.35 Domači ansambli: Ansambel Rudija Jevška in Francija Zemeta 14.05 Malmo: Motokros 15.05 Video strani 15.20 J. Dieti: Sinovi in hčere Steklarja Jakoba, 5. del češkoslovaške nadaljevanke 16.15 Po glavni ulici z orkestrom, sovjetski film 17.45 TV kavarna 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Ivo Brešan: Obljubljena dežela, 2. del nadaljevanke 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Zrno 22.20 SP v speedweyu, reportaža 22.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Bitka za progo, jugoslovanski film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 12.15 Glasbena oddaja 13.00 Športno zabavno popoldne 15.00 Rokomet (ž) — Villnus : Budućnost, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Po letu 2000, poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21 00 Mali koncert 21.20 Športni pregled 21.50 Nogometna reportaža —Partizan : Dinamo _TV Zagreb I. program 9.10 Poročila 9.20 Otroška matineja 10.50 Šid: Slovesnost ob preboju sremske fronte, prenos 12.35 Kmetijska oddaja 13.35 Izobraževalna oddaja 14.35 Nove skrbi A. Mola, angleški serijski film 15.50 Osvoboditev Zagreba 15.55 Dokumentarni mozaik 17.25 Proti vetru, ameriški film 18.55 Fračji dol 19.30 TV dnevnik 20 00 TV nadaljevanka 21.00 Ciklus oskarjevcev: Vse o Evi, ameriški film 22.30 TV dnevnik 22.50 Vedno z vami 00.20 Poročila PONEDELJEK 9. maja 10.00 Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Dekliški most, jugoslovanski film 16.45 Video strani 17.00 Naš utrip 17.15 Zrcalo tedna 17.30 Radovedni Taček, 6. oddaja 17.45 Makedonske narodne pripovedke, 7. oddaja 18.15 Živali pred kamero: Snežne opice na Japonskem, 1. del poljudnoznanstvene oddaje 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 J. Chapot: Pogled v ogledalu, 3. del francoske nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Aktualno: Dve leti po Krškem 21.45 TV dnevnik 22.00 Stoji Garteljc Zagrajen (APZ Tone Tomšič) 22.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroci, pojte z nami, serija za otroke 17.45 Sedmi veter, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer Shakespeare na TV: Hamlet TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8 30 Otroci z nami, otroška oddaja 8.45 Sedmi veter, otroška oddaja 9 00 TV v šoli: Zagorje, Naši likovni ustvarjalci: Miljenko Srančič, Pot do umetniškega dela, Za učitelje 10.00 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.50 Vedno z vami, ponovitev nočnega programa 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja 17.45 Sedmi veter, otroška oddaja 18.00 Izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Norveški šal, TV drama 20.55 Svetovni izziv, oddaja iz znanosti 21.50 TV dnevnik 22.10 Vedno z vami TOREK 10. maja 10 00 Šolska TV: Kemija -Sinteza, Zgodovina -Pomladi je ime svoboda 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 40. lekcija 16.20 Video strani 16.35 Mozaik-šolska TV, ponovitev 17.25 Pamet je boljša kot žamet, 6. oddaja 17.30 Tedenski zabavnik, 5. oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.00 J. Driver-J. Hadovv : Čehov na Jalti, angleška drama 21.00 Propagandna oddaja 21.25 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.05 TV dnevnik 22.20 Video godba 23.05 Video strani Oddajniki II. mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Kaj vedo otroci o rojstnem dnevu, otroška oddaja 18.00 Tuji jeziki: Angleščina 40. lekcija 18.20 Risanka 18.30 Mostovi 19.00 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu X.: Ob srebrni reki, dokumentarna serija 20.45 Žrebanje lota 21.15 Poročila 21.20 Veseli torek 22.50 Neobjavljeni Krleža, oddaja iz kulture TV Zagreb I. program: 8.25 8.30 10.30 10.35 12.30 14.50 15.50 17.30 18.00 18.30 18.40 Poročila Kaj vedo otroci o rojstnemu kraju TVvšoli Poročila TV v šoli Poročila TV v šoli Vedno z vami, ponovitev nočnega programa Kaj vedo otroci o rojstnem kraju Izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz §?ba ^ Jutranji program '°$trT ■ Radijska šola za > 9Q?n'° - 8 35 Mladina po H & Glasbena matineja -I d0r!ervirano za... - 12.10 marelo nasveti 12.30 12.40 Iz '^nar ,radicije Jugoslovan Osm in narodnosti -C ol rtnice. obvestila in za J*d0S'as.ba - 13.30 Od melo jSflla*Ldiie ~ 1405 Govori-■lSi?k0 ~ 14.35- 15.25 Po-piinLmo"'k - 15.30 Do I lil'n FD 6vi 16 00 Vrtiljak E - lRr^ 1700 Studio ob P*1 Vili;. Minute z ansam- 'Nnoa P^nča ~ 1815Gre 1L s 19 3k <~> 0 Radijski dnev ' - 1q bvesti,a in zabavna '9 35 Lahko noč, otro-"°iemo m godemo - 2000 Mladi mostovi 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno -00 05 -4.30 Nočni program SOBOTA, 7. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11 05 Naši znanstveniki pred mikrofonom - 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 12 30 Kmetij ski nasveti - 14.05 Glasbena pa norama - 15 10-1535 Popol danski mozaik - 1600 Vrtiljak - 16.30 S poti po Jugoslaviji -17.00 Studio ob 17 00 18 30 S knjižnega trga - 19 45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem -2000 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči - 2305 Lite rarni nokturno - 00 05.5-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA. 8. maja: Prvi program 5.00 - 8 00 Jutranji program glasba - 8 07 Radijska" igra -9.05 Še pomnite, tovariši? — 10.05 Nedeljska matineja -11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Po ročila - 17.05 Nedeljska repor taža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Zabavna radijska igra - 20 00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 - 24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05-4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 9. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Glasbena lepljen ka - 8.40 Izberite pesmico — 905 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo — 13.30 Od melodije do melodije - 14 15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih — 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 1925 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 "Po mlad v svobodi" - 21.05 Zaplešite z nami - 22 30-24 00 Zim zelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program — glasba TOREK, 10. maja:_ Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... — 11.05 Nenavadni pogovori — 14.05 V korak z mladimi - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - 22.30 Slovenski pevci zaba vne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program — glasba SREDA, 11. maja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11 05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -14 45-15.25 Popoldanski mozaik — 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Studio ob 1700 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 12. maja:_ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba — 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9 05 Glasbena matineja - 10 05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Enajsta šola -14.45-15.25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba — 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Stu dio ob 17 00 - 18.15 Jezikovni pogovori - 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21 05 Literarni večer - 22.30 Ve černa podoknica - 23.05 Lite rarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program — glasba :uMpr 'barv. thrill P* unJVLAČN0ST ob16. [u uSoDMmaia: amer barv iCie.iJr^ pr'vlačnost hviant ' un- Prem. amer t;fr°uLAkPoSt fi,ma MLADI ilKffJ* 22 uri 8. ma-!iN>CAH k°™ GADJE NA ' iN Knn 10 un- amer Uri ° JE T0 DEKLE ! 19DNa pR,tm?rX barv thrill. fem'* Prem T ob 17 ^>0J|U rT9 barV dra™ r^GoftpNl (ZGODBA IZ •%r k JA) ob2l •Dar uri 9. ma- >.arrlK?DLAK 2 ob 16 II. USOD 20. uri 10. fant. pust Apk atier kULAK 2 k^Ur^barv tb'i \V*.;N°ST °b '•iS vn^,am pust !V> 20 ,OLKODLAK 2 ob k^tnl^'IT maja: jug. ■lMlŽK?' MOJIH DNI \ ■ in 2fi OORJA) ob U^mi0«^' J.2, maja: ug 'l^^rna^c;^' 1Z- maja: jug 18 REDI M0JIH DNI " *U'%rlt- an8' barv. dra .^ob^ vNjc JBr barv nor Ki POM6^ kom pRE ^^AD' ob 16. in 18. uri, amer barv. thrill VELIKA ČISTKA ob 20 uri 8. maja: hong kon barv akcij film SUPER NI NJA ob 16 in 18. uri, prem. jug barv. kom TESNA KOŽA 2 ob 20. uri 9. maja ni kinopredstav! 10. maja: jug. barv kom TESNA KOŽA 2 ob 16., 18 in 20 uri 11. maja jug. barv kom TESNA KOZA 2 ob 16, 18 in 20. uri 12. maja: amer barv akcij, film OSAMLJENI OBUPANEC ob 16., 18 in 20. uri (Film ni primeren za otroke!) ŽELEZAR 6. maja: slov mlad film POLE TJE V ŠKOUKI 2 ob 16 uri, prem. amer barv kom FERI SOV NORI DAN ob 16 m 20 uri 7. maja: slov. barv mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI 2 ob 16 uri, amer. barv. kom. FERISOV NORI DAN ob 18. uri, prem jug barv. filma SREDI MOJIH DNI ob 20 uri 8. maja: slov barv mlad. film POLETJE V ŠKOUKI 2 ob 16. uri, amer. barv kom. FERISOV NORI DAN ob 18. in 20 uri 9. maja: amer barv. kom PREBUJANJE POMLADI ob 16 in 18. uri, angl. barv drama POT V INDIJO ob 20 uri 10. maja: prem. amer barv srhlj RAISER ob 16.. 18 maja: amer. barv RAISER ob 16., 18 maja: hongkon. barv. akcij, film VELIKI BELI ŠEF ob 16 uri, do mača barv. kom. IMEJMO SE in 20 srni|. in 20 HELL uri 11. HfcLL uri 12. RADI ob 18 in 20. uri DOM KAMNIK 6. maja: domači barv. dok. film SVET, KI IZGINJA ob 18. uri, ital. nem. franc. barv. zgod. film IME ROŽE ob 20 uri 7. maja: amer barv. akcij film ZAKON OROŽ JA ob 16 in 18. uri, prem hong kon. barv akcij filma SUPER NI NJA ob 20 uri 8. maja: amer barv akcij film ZAKON OROŽ JA ob 16 in 18. uri, prem amer barv. pust fant. filma MLADI VOLKODLAK 2 ob 20 uri 9. ma ja: domača barv kom IMEJMO SE RADI ob 18 in 20 uri 10. maja: domača barv kom IMEJMO SE RADI ob 18 in 20 uri 11. maja ni kinopredstav! 12. maja: slov barv mlad film POLETJE V ŠKOLJKI 2 ob 18. uri, ital barv erot. film OKRUTNI KALIGULA ob 20 uri (Film ni primeren za otroke!) _TRŽIČ_ 6. maja: amer barv kom KDO JE TO DEKLE ob 18 in 20 uri 7. maja: amer barv. kom KDO JE TO DEKLE ob 18 in 20 uri, prem. jug barv kom TESNA KOŽA 2 ob 22 uri 8. maja: amer barv. thrill. VELIKA ČISTKA ob 17. in 19. uri, prem. amer barv. srhlj HELLRAISER ob 21 uri 9. maja: amer barv thrill VELIKA ČISTKA ob 18. uri. amer barv vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 20 uri 10. maja: amer barv kom. POLICIJSKA PATRULJA ob 18. in 20. uri 11. maja ni kinopredstav! 12. maja: jug barv kom TESNA KOŽA 2 ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 6. maja: hongkon. barv. akcij, film SUPER NINJA ob 18. in 20. uri 10. maja: amer. barv thrill. USODNA PRIVLAČNOST ob 18. in 20. uri _KOMENDA_ 6. maja: jug. barv. film SREDI MOJIH DNI ob 20 uri 7. maja: ital. nem franc barv. drama IME ROŽE ob 20 uri _LAZE_ 6. maja: amer barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 19 uri _ĆEŽNJICA_ 6. maja: amer. barv. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 20. uri _MEDVODE_ 6. maja: angl barv film POT V INDIJO ob 19 uri 7. maja: amer ital. pust film ROPARJI IZGU BLJENEGA ZAKLADA ob 19. in 21 uri 8. maja: amer barv korn POLICIJSKA PATRULJA ob 18. in 20 uri DUPLICA 7. maja: prem amer. barv. srhlj. HELLRAISER ob 20. uri 8. maja. 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sonce in sence, španska nadaljevanka 21.00 Teme in dileme, kontaktni magazin 22.30 TV dnevnik 22.50 Vedno z vami SREDA 11. maja 10.00 J. Driver-J. Haddovv: Čehov na Jalti, ponovitev angleške drame 11.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 11.50 Mostovi 15.45 Video strani 16.00 Osmi dan, oddaja o kulturi 16.40 Mostovi 17.10 Tuji jeziki: Angleščina, 40. lekcija 17.30 I. Cankar: V gozdu 17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 2. del otroške nadaljevanke 18.15 Male razlike in njihove velike posledice, IV: Družbene enakosti med spoloma 18.34 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TV dnevnik 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Dvoboj v Missouriju, ameriški film 22.10 Mali koncert: Kvartet godal 22.25 TV dnevnik 22.40 Kolesarska dirka Alpe-Jadran, reportaža 23.10 Video strani Oddajniki II. TV mreže 16.35 Številke in črke, kviz 16.55 Finale jugoslovanskega pokala v nogometu-Borac : CZ, prenos 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.30 TV dnevnik TV Zagreb I. program 8.25 8.30 9.00 10.30 10.35 12.30 16.30 16.55 19.00 19.10 19.30 20.00 22.30 Poročila Kdo, ali jaz?, otroška oddaja TV v šoli Poročila TV v šoli: Poročila Številke in črke, kviz Finale jugoslovanskega pokala v nogometu-Borec : CZ, prenos TV koledar Risanka TV dnevnik Športna sreda-Finale PPZ TV dnevnik 22.50 Potopisna reportaža 23.20 Vedno z vami 01.00 Poročila ČETRTEK 12. maja 10.00 Mozaik - Šolska TV 11.00 Avtomobili, ki so požrli Pariz, avstralski film 16.10 Video strani 16.25 Mozaik-šolska TV, ponovitev 17.30 Indijanske legende, 5. del kanadske nanizanke 18.00 Glasbeni ropot 18.45 Risanka 19.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 E. Mortante: Zgodovina, 1. del italijanske serije 22.30 TV dnevnik 22.45 Jubilejna teveteka, 18. oddaja 00.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Majhna Nada, otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 TV razstava, izobraževalna oddaja 18.30 TV razstava 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 Alpe Jadran 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 22.30 Poročila 22.35 O sole mio, oddaja iz kulture 23.05 Partizanska olimpiada v Foči, otvoritev _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Majhna Nada, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.45 TVvšoli 15.50 Vedno z vami, ponovitev nočnega programa 17.30 Majhna Nada, otroška oddaja 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.30 TV razstava 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risankla 19.30 TV dnevnik 20.00 Črno na belem, politični magazin 20.55 Miniature 21.05 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Vedno z vami, nočni program amer. ital. barv. pust. film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZAKLADA ob 18. uri, angl. barv. drama POT V INDIJO ob 20 uri 11. maja: amer. barv. kom. FERISOV NORI DAN ob 20 uri 12. maja: hong akcij, film SUPER NINJA ob 20. uri _DOVJE_ 8. maja: ital. nem franc. barv. drama IME ROŽE ob 19 30 uri 9. maja: slov. barv. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI 2 ob 19.30 uri _CERKLJE_ 7. maja: domača barv. kom. IMEJMO SE RADI ob 18 uri, amer barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 20. uri 10. maja: jug. barv. drama SREDI MO JIH DNI ob 20. uri _ŠKOFJA LOKA_ 6. maja: amer. avant. film OGENJ Z OGNJEM ob 18. in 20 uri 7. maja: fran. film POD SA TANOVIM SONCEM ob 18. in 20. uri 8. maja: fran. film POD SATANOVIM SONCEM ob 18 in 20 uri 10. maja: ital vvest TEX VVILER ob 20 uri 11. maja: ital. vvest. TEX vVILER ob 18. in 20. {ji 12. maja: amer. drama LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 20 uri _ŽELEZNIKI_ 6. maja: fran. film POD SATANOVIM SONCEM ob 20. uri 7. STARO ZA NOVO ocenjevanje starih vozil v LESCAH od 15. do 17. ure RENAULT maja: amer. avant film OGENJ Z OGNJEM ob 20. uri 8. maja: angl kom. DIRKA S ČASOM ob 18. in 20. uri 11. maja: amer. akcij, film RAMBU MAŠČEVALEC ob 20. uri POUANE 6. maja: angl kom. DIRKA S ČASOM ob 20. uri 8. maja: amer. akcij, film RAMBU MAŠČEVALEC ob 18 uri 10. maja: amer drama LJUBEZEN, SEKS IN TISTO DRUGO ob 20. uri ŽIRI 7. maja: amer ljub drama MOJA AFRIKA ob 20.30. uri 8. maja: hongkon. kung fu ZMAJEVA IGRA SMRTI II. ob 18. uri 10. maja: ital. erot. film LETEČI SEX ob 20 30. uri RADOVLJICA 6. maja: amer barv ris. film MEDVEDKI DOBREGA SRCA ob 18. uri, amer. barv. akcij, film CIVILNA PATROLA ob 20. uri 7. maja: amer. barv. akcij, film CIVILNA PATROLA ob 18. uri, amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 20. uri 8. maja: amer. barv. ris. film MEDVEDKI DOBREGA SRCA ob 16. uri, amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 18. uri, amer barv. zab. film DETEKTIVKA ob 20. uri 9. maja: amer. barv. akcij, film CIVILNA PATROLA ob 20. uri 10. maja: amer. barv. akcij film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 20. uri 11. maja: amer barv. ris. film MEDVEDKI DOBREGA SRCA ob 20. uri 12. maja: ital. barv. film DEMONI II. del ob 20. uri BLED G. maja: ital. barv. zab. film IM-POTENCA - ONA V KASARNI ob 20. uri 7. maja: ital. barv. zab film IMPOTENCA - ONA V KASARNI ob 18. uri, amer. barv film OBRAČUN OB 3.15 URI ob 20. uri 8. maja: amer. barv. film CIVILNA PATROLA ob 18. uri, amer. barv film PETEK 13.-6. del ob 20. uri 9. maja: amer. barv. zab. film DETEKTIVKA ob 20. uri 10. maja: amer. barv film CIVILNA PATROLA ob 20. uri 11. maja: amer. barv. film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 20. uri 12. maja: amer barv. zab film DETtKTIVKA ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 7. maja: amer. barv film PETEK 13. - 6. del ob 20 uri 8. maja: amer. barv. film OBRAČUN OB 3.15 URI ob 18. in 20. uri 12. maja: amer. barv. akcij, film CIVIL NA PATROLA ob 20. uri (^SJIKIMEJIGLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI. Petek, 6. maja Zrak nad traško Termiko že čistejši Naj meritve govore! Škofja Loka, 4. maja — "Tervol je kot zakon; ne moremo in ne smemo se obnašati, kot da ga ni," so besede 30 - letnega kolektiva Termike ob predprvomajskem slovesnem odprtju čistilne naprave dimnih plinov iz kupolnih peči. V teh besedah je zapopadena tudi večna dilema, kako v javnosti obravnavati Termiko; ali kot del škofjeloškega gosodarstva, ki daje delo in socialno varnost 510 ljudem, ki izvozi že 40 odstotkov svoje proizvodnje in je zadnja leta tretja do peta največja izvoznica na trge s trdno valuto (predlani celo druga) v občini, ali pa kot najbolj osovraženo onesnaževalko okolja na Trati, ki jo je enostavno treba zapreti. Obe plati sta pomembni in neločljivi, čeprav valovi razdražene javnosti pogosteje butajo ob Termiko kot onesnaževalko okolja, ob čemer je njen poslovni uspeh in pomen videti kot droben škrat ob velikanu. Naj bo kakorkoli že, zgodovinska resnica je, da so prav najbližji sosedje Termike, naveličani slabega zraka in nenehnih obljub, da bo boljši, zaslužni za sanacijo proizvodnje kamene volne. Odločitvi za sanacijo je botrovala prva problemska konferenca o varovanju okolja v škofjeloški občini konec leta 1985, tir pa je potegnila sredi naslednjega leta občinska skupščina s sprejetjem programa sanacije. Tedaj se je Ter-mika tudi strinjala, da bo program uresničila do konca minulega leta. Prav zaradi neločljivosti ekološkega in poslovnega vidika so v Termiki s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, znanstvenikov, izoblikovali projekt tehnološko —ekološke sanacije proizvodnje tervola na Trati. Med varintami so se po temeljitem študiju odločili za kombinirani sistem čiščenja s pranjem in sežiganjem, s čimer naj bi vse škodljive vplive na okolje spravili pod zakonsko dopustne meje. Postopek čiščenja dimnih plinov iz kupolih peči za taljenje kamnin ter tehnološkega zraka vsedalnih in trdilnih komor je zajet v treh stopnjah; odstranjevanje prašnih delcev, sežiganje ogljikovega monoksida, vodikovega sulfida in ogljikovega disul-fida ter toplotna izmenjava in odvod zraka, izločenega iz tehnoloških procesov. Predhodne meritve, ki jih je opravil analizni oddelek Kemijskega inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane, so pokazale, da je koncentracija žveplovega dioksida, ki so mu vseskozi pripisovali slab zrak v okolici Termike, v dimnih plinih dokaj nizka, da pa je kar 80 odstotkov vsega v dimnih plinih prisotnega žvepla v obliki vodikovega sulfida, nekaj tudi v obliki žveplovega disulfida. Ker se ti dve spojini uvrščata med najbolj smrdeče in zelo strupene, je očitno bilo treba slab zrak v prvi vrsti pripisati njima (in prašnim delcem) ter le v manjši meri žveplovemu dioksidu. V čistilni napravi dimnih plinov, ki je začela poskusno obratovati 7. marca, se ogljikov monoksid po odstranitvi prašnih delcev sežge. Pri izgorevanju monoksida poteka tudi oksidacija vodikovega sulfida in ogljikovega disulfida v žveplov dioksid, zato se koncentracija žveplovega dioksida poveča. Pri tem se poveča tudi pretok dimnih plinov, in sicer gre povečanje na račun zraka, ki ga je treba dodati za izgorevanje monoksida, in zraka, potrebnega za hlajenje dimnih plinov pred vstopom v toplotni menjalnik. Dimni plini in "tehnološki zrak" iz usedalnih komor se združijo ter izpuhtijo skozi dimnik. Združevanje odpadnih plinov zmanjšuje tudi emisijsko koncentracijo žveplovega dioksida na 30 miligramov na kubični meter. V čistilni napravi namreč žveplovega dioksida posebej ne odstranjujejo, ker je koncentracija premajhna. Bistvo čistilne naprave je pretvorba zelo nevarnih strupenih in smrdečih spojin vodikovega sulfida in ogljikovega disulfida v nekaj desetkrat manj nevaren žveplov dioksid ter odstranitev prašnih delcev. Iz čistilne naprave v zrak oddana količina žveplovega dioksida ne bo presegala 10,5 kilogramov na uro, to pa je količina, ki jo v času kurjenja oddaja toplotna postaja večjega stanovanjskega bloka ali šole. Meritve pred dnevi so pokazale celo znatno nižje, razpolovljene koncentracije. Tudi prašnih delcev, ki so jih namerili 17 miligramov na kubični meter, je zdaj kar trikrat manj od dopustnih. Meritve so poverjene različnim pooblaščenim institucijam, tudi iz tujine, zaradi česar ne gre dvomiti v njihovo verodostojnost. Uporabne oziroma primerljive pa bodo postale šele po daljšem časovnem obdobju, ki mora zajeti vse letne čase. Kar je čistilna naprava vključena v poskusno obratovanje (redno bo začela obratovati 7. septembra) posebnih motenj ni bilo. V Termiki obljubljajo, da bodo proizvodni liniji ustavili, čim bi se čistilna naprava pokvarila. Večji del dolga do narave oziroma sosedov so Termi -čani že izpolnili. Trenutno čakajo na dovoljenja za gradnjo protihrupne zaščite, s katero bodo ekološki del sanacije, na katero je javnost tako dolgo čakala, zaokrožili. Seveda pa se nadaljnjim poskusom zmanjšanja izpuha žveplovega dioksida ne bodo odrekli, saj sami pravijo, da je ekologija trajna stvar; življenje postavlja vedno ostrejše norme dopustnega onesnaženja okolja, tehnologije prinaša vedno boljše rešitve. V tehnološko in ekološko sanacijo so v Termiki na Trati vgradili prek tisoč ton različne opreme v mešalnico veziv, sejanje vložka za peč, plinifikacijo, zamenjavo proizvodne linije (lansko pomlad je začela obratovati nova druga linija) in čistilno napravo dimnih plinov, kar po današnjih oenah presega vrednost deset milijard dinarjev. _H. Jelovčan Boris Križnar in Stane Resnik sta vse praznike kolesarila Če bi imela rezervni s seboj... Preddvor, 4. maja — Enajst dni, od prejšnje sobote do minulega torka, sta Stane Resnik in Boris Križnar iz Preddvora preživela na kolesih. Okrog 1500 kilometrov dolga pot preko Avstrije, Češke in Madžarske je še za tako velike ljubitelje kolesarstva gotovo napor. Da pa je tudi uspeh so potrdili številni sosedje in Preddvorčani, ki so ju v torek pričakali pred domačim blokom. Stanetu in Borisu je kolesarjenje konjiček, saj proste urice rada preživita na kolesu, udeležujeta se kolesarskih maratonov, sta prijatelja in soseda. Prav zato sta se letošnjo zimo odločila, da prvomajske praznike preživita na kolesih, da pogledata malo čez mejo, da kaj novega vidita. »Ko sva se odpravljala na pot, sva vedela, da naju čakajo hudo naporni dnevi, da bo za zastavljen cilj treba dobro garati. Toda pot preko zasnežene Avstrije, Čeških Budejovic, Prage, Dunaja, Einstadta na Madžarsko, skozi Sopron, Kormend in nazaj čez mejni prehod Hodoš v Mursko Soboto ter domov je bila bolj naporna kot sva pričakovala in računala. Kar pošteno sva utrujena, vendar pa sva videla mnogo novega. V Avstriji, kjer je vse bolj drago, sva spala kar v vrečah, prvi dan celo na snegu, drugje pa po zasebnih sobah in slabših hotelih, kar sva pač dobila. Zelo sva bila presenečena nad ljudmi, ki sva jih srečevala, saj so se vsi zelo zanimali, od kod sva, kam potujeva, pri katerem klubu kolesariva. Čeprav le na pol govoriva nemško, sva se dobro znašla, bilo pa nama je žal, ker pred odhodom v nobeni od najinih tovarn niso hoteli nič slišati za kakršnokoli pomoč. Niti Merkur Kurivo, niti Iskra Ki-bernetika nista prispevali kakršnihkoli sredstev, celo trakov ali majic ne,« je povedal Stane Resnik. Pot preko tako različnih držav, preko hribov, gora, je gotovo naporna. »To pot sva izbrala največ zato, ker sva hotela živeti čim ceneje. In res sva porabila vsak le okrog sedemnajst starih milijonov. V Avstriji si skoraj nisva upala v gostilni popiti piva, ko je bilo tako drago, trgovine pa so bile preko sobote in nedelje zaprte. Bolje je bilo na Če- škem in Madžarskem, kjer sva se dobro odžejala in s pivom nabirala energijo. Ta pa nama je bila potrebna, saj sva skoraj ves čas preživela na kolesu, le Prago sva si v enem popoldnevu malo bolje ogledala. Vsak je tudi izgubil po nekaj kilogramov, vendar jih bova hitro nadomestila. Največji problem pa sta bili v dru- gem delu poti najine zadnje P, ti, ko sva komaj še sedela. ^ imela vsaj rezervni s seboj-' je pošalil Boris Križnar. . Stane in Boris pravita. H kolesarjenjem še ne bosta o°-hala. Čakajo ju novi kolesa^ maratoni, pa slovenska tran* j zala in še kam se bosta odpjj la. v. Stan^ Bled se pripravlja na svetovno veslaško prvenstvo V Kazini obnovili kavarno Bled, 29. aprila - Integral Golfturist - tozd Park hotel Bled je prejšnji petek odprl v Kazini obnovljeno kavarno z 220 sedeži. Njene značilnosti so (gorenjska) uta, labodi in oprema v drznih barvah. Kot je na slovesnosti ob odprtju povedal direktor tozda Ludvik Kerčmar, so kavarno zadnjič obnovili pred devetimi leti, tik pred svetovnim veslaškim prvenstvom, tudi tokratna preureditev, ki je stala 800 milijonov dinarjev, pa je namenjena temu, da bi Bled prihodnje leto dočakal najboljše veslače na svetu čim bolj urejen in pripravljen. V obnovljeni kavarni bo odslej tudi pestrejša gostinska ponudba, v "železnem repertoarju" pa bo še naprej blejska krmena rezina, za katero je treba odšteti 1200 dinarjev. V Park hotelu praznujejo letos 35 let, odkar je slaščičarski mojster Ištvan Lukačevič z Bleda iznašel recept in začel po njem delati tovrstne rezine. Od 1953. leta pa do danes so jih prodali štiri milijone kosov, če bi jih postavili drugo poleg druge, bi z njimi pokrili 196 tisoč kvadratnih metrov. Marko Potočnik, tajnik blejskega turističnega društva, je izračunal, da bi lahko z njimi šestinpolkrat tlakovali cesto okrog Blejskega jezera oziroma "prekrili" skoraj sedmino jezera... Kavarno so po načrtih Marka Cotiča in v sodelovanju s Planumom - Inženiring Radovljica začeli obnavljati marca letos. Gradbena dela je prevzel SGP Gorenje, električne inštalacije je izdelal blejski Elmont, vse ostale pa Inštalacije Ljubljana. Oprema je delo Opremalesa in njegovih kooperantov — o-brtnikov. Tozd Hotel Park je za obnovo prispeval 330 milijonov dinarjev oziroma 46 odstotkov vsega denarja, 320 milijonov je posodila Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, 150 milijonov dinarjev pa glavni izvajalec del, radovljiški Inženiring. V Parku bodo letos jeseni ali prihodnjo spomlad uredili še teraso, sicer pa bodo prispevali denar tudi za skupne blejske naložbe, kot so dograditev festivalne dvorane, postavitev žičnice na Stražo, ureditev kraja ipd. C. Zaplotnik Direktor med kladivom in nakovalom____J Ponovno kandidirati — to je zdaj vprašanj* Šk ofja Loka, 24. aprila - Nekako hkrati so v štirih škofjeloške občine razpisovali mesta direktorjev; v Alpini, *nSo0d»f jah, Seširju in Marmorju, v tovarnah torej, ki sodijo med SoS^l< sko dokaj uspešne. In ker je uspeh podjetja v veliki meri PraV^il ga vodilnih, direktorja, v bistvu nihče ni pričakoval, da do* 3 direktorji ne bodo ponovno kandidirali. Kar v treh primeri«1' mo Marmorja, pa se je zgodilo prav to. . Tomaž Košir z Alpine je že ob reelekciji povedal, da ne. jLji didiral. Presenetila pa sta stara direktorska mačka Tone P° he\\ Inštalacij, ki je bil direktor skupaj osemnajst let (v dveh p0~L$ in Miro Pinterič, ki je "svojemu" Seširju posvetil življenje. ~\J občutljiva in razlogi v resnici osebni, pa vendar se je težko 0 dati vprašanju, zakaj. . j Tone Polajnar se ni branil odgovoriti, ko je dejal, da se je" 30a vil šele v zadnjih urah pred iztekom drugega razpisa. "V se.: razmerah je delo direktorja zelo nehvaležno in težko. Inštala j del drobnega gospodarstva za področje zaključnih del v g"1"8^ štvu. Veste, da gradbeništvo cepeta v agoniji, da je naročil vsei , To se pozna tudi pri nas. Za tako imenovano prestrukturiranj spodarstva so nam ostala samo priporočila in leporečni refera •■ litičnih in oblastnih organov, denarja pa ni. Na eni strani te^.J zunaj, na drugi pa delavci, ki hočejo delo, zaslužek. Težko je 3 ko sposoben in vitalen direktor, da te kladivo in nakovalo ne D j bila. To je bil glavni razlog, zakaj nisem nameraval ponovno K rati za direktorja." Miro Pinterič je dejal, da je njegov razlog, zakaj se nl gem razpisu ni prijavil, povsem oseben. "Po vseh letih, kar se A dušo in srcem v tovarni, tako rekoč štiriindvajset ur na dan- P sto fizično ne morem več. Druga stvar je, ko pogledam, kaj ^ M tega; štirje kolegi smo začeli hkrati zidati hiše, oni so vseljen1^,* je še vedno v drugi fazi. Pa ne gre toliko za to. Šešir je P0^ uspešen, prodaja gre tako dobro, da težko zmoremo vsa n9 A Mislim, skratka, da zapuščina ni slaba. V klobučarstvu bo**V Morda, če bi delo drugače organizirali, si ga razdelili, tudi ko I tor-" «kOT Kdor je pameten, naj ne bo direktor, bi torej lahko z. ^tij Mar ni lagodneje, za živce in življenje doma koristneje P™5^, pet, morda deset starih milijonov slabše plačano delo, brez P soodgovornosti? A v nekaterih ljudeh je tiste vrste želja in sP^S°pa^ da se spoprimejo s težavami, da se dokažejo, ki jih ne gleda trn nar in vse drugo udobje žene v izziv. To so naši direktorji IZ ZGODOVINE Inob (i9) Titovo majsko poročilo 1939. leta V teh prvomajskih dneh naredimo izjemo in posezimo v viharni predvojni čas s posebnim prispevkom, ki pa ima zvezo tudi z Gorenjsko. V dneh od 15. do 18. marca 1939 se je v Bohinjski Bistrici v hiši usnjarja in komunista Tomaža Godca odigral zaupen, pomemben, a na vsak način skrajno tajen dogodek. V teh dneh je namreč tam pod Titovim vodstvom zasedalo začasno vodstvo jugoslovanske Komunistične stranke, kjer so govorili o Titovem poročilu, analizirali razmere v Jugoslaviji in v svetu, predvsem pa obravnavali o nalogah stranke ter preverjanju kadra ter o čiščenju partijskih vrst. Kmalu za tem, in sicer 2. maja 1939, je Josip Broz-Tito, tedaj Valter, napisal o tem tudi za današnje razmere zanimivo poročilo, namenjeno poverjeniku CK KPJ Lovru Kuharju (Prežihovemu Vorancu), ki je bil tedaj v Parizu. Tito je pisal v srbohrvaščini. V prevodu se glasi: »Ze čez 4 dni po Valter jevem prihodu se je uprava firme že konstituirala. Sestanek je trajal 4 dni. Sprejeto je bilo več odlokov. Sestavljen in razdeljen je bil proglas v 8.000 izvodih. Sestavljeno je bilo tudi odprto pismo uprave za vse člane firme in razposlano v obliki okrožnice. Pripravljeni so člani za Pr(oleter), ki bo kmalu natisnjen tu. Razrešitev vprašanj firme je veselo pozdravljeno. Za tem so bili še trije sestanki firme. Delo je krenilo naprej. — Tu smo tiskali govor Stalina in Manuil-skega na kongresu V.K.P. (b) v 3.000 izvodih in vse smo tudi razpečali. Tetka je zaradi tega pobesnela ter zaradi tega in za- radi proglasa pred 1. majem v Zagrebu aretirala okoli 20 izobražencev in delavcev. Uprava je sklenila, da v tej številki Pr(oletara) o izključitvi vseh onih, ki so sedeli zgoraj. Objavljeni bodo Robert, Že-lezar in njihove žene ter Bobo. Tudi Oskar in Vlado sta izključena, a to ne bo objavljeno. Objavljena bodo imena tudi onih iz Dalmacije, »Stari«, B...s in Č....Č. Dalje Petko, Torej in Pavel. Sicer pa se je čiščenje že začelo. Tistih, ki so bili izključeni, je precej, a to je bilo skrajno potrebno, kajti trockisti so se v precejšnji meri spustili v liberalizem... Ljudje tudi sami zahtevajo, da enkrat vendar zadevo razčistimo in napravimo red. Vedel sem že, da so pri volitvah grešili intelektualci, ki so jim nasedli tudi nekateri pošteni delavci. Glavni nosilci (maheri) so bili strogo kaznovani in delavstvo, ki je bilo zaradi njihovega kapitulantstva in skrbnega zadržanja zelo revoltirano, je bilo nad kaznimi jako zadovoljno. A pogoji za delo so bili sila ugodni. Samo v Zagrebu je bilo za volilni fond — predvsem med delavstvom — zbranih okrog 50.000 din. — Oprostite, ker se Valter oglaša le poredko. A taka je potreba, kajti tu je zelo strogo. Ko bo opravil še dve poglavitni nalogi, boste dobili obširno poročilo. Luj, v duhu tega pisma za Djordja takoj napiši pismo. Pošiljam ti Titov članek za..., en izvod pa sem poslal redakciji v Švico... Proglas objavite v emigrantskem tisku, a tudi zgor pošlji to. O sporazumu bom napisal poseben članek tudi za Iticharda... Poskrbi, da bo resolucija predelana v našem aktivu, a Ivan Jan ■ni'i pazi, da ne pride v roke nepoklican ^< i Spancem pomagaj, kolikor le moraS- ( zdrave tipe je treba izolirati. Čuhno^ti ga in ostale desperatorje ne pr'P01^0 zgoraj. Če rovarijo, mi sporočite, da b jac uporabili strožje ukrepe. Anger in U2. $0 sta tudi izključena. Oni, ki si jih pos'8^ti srečno prispeli, a Si mit'- zelo rovar« P^ predstavnikom v Par(tiji). Piši takoj l£ ^ širno v D. Pošlji čim več zgodovin A Hrv. in v Slov. Za to koristi vse moZn 1 in naslove. pC Jaz sem na morju ukrenil že vs ^ trebno. Pozdrav T. T. » (Vse je podčrta to) v**' Titovo pismo je tako bogato in se Lrf polno, množicam neznanih imen ^eX^ \ spirativnosti, kar je bilo tedaj nujno, bilo predolgo, če bi skušali vse to L,^ mačiti. Poglavitno pa je tedanje » ,j|atorju! In to v naje upor proti okupatorji ilegali! 5""- a#ii' Tako čiščenje — seveda v drug^^r okoliščinah in na drugačen način ") i$ daj nujno v Zvezi komunistov. Tud'^/ objavljamo to pismo in je ta kotiček 0 malo obsežnejši. .g f'f > (Nekaj pojmov pomeni: Uprava t - vodstvo KPJ, Firma - KPJ- Tc j^V* policija, orožništvo, oblast, Luj * Kuhar (Prežihov Voranc) ) . ^t" (Prihodnjič: Iz čete nov Kamniš^1 ^ Petek. 6. maja 1988 9. stran (simm^m^soLAS (NE)MOČ GORENJSKE ZSMS Letošnjo četrto mladinsko stran namenjamo gorenjski mladinski organizaciji. V posameznih razmišljanjih poskušamo osvetliti različne plati doumevanja udarnosti, konkretnosti, aktualnosti, poznavanja — moči in nemoči mladinskih organizacij v naši regiji. Ob zapisanem manjka še vaš pomislek, ali pa morda ne? »PRENOVA ^ ^AvJBOLvE DA MA? ™ AMJA Yl ^N^RES*. ck Rajko Varjačič (26 let, tehnik): »Po mojem se občinske konference ZSMS na Gorenjskem premalo povezujejo z republiško konferenco. Pri tem mislim na podpiranje pobud in stališč, ki so v Ljubljani vse pogostejša. Še nikoli nisem slišal ali bral, da bi na primer kranjska mladina podprla oziroma se strinjala z njihovimi zahtevami in predlogi, ki so za ostale politične institucije nesprejemljive in sporne. Kaj delajo? Za 25. maja organizirajo fešto, kjer sta odprla dva šanka, zraven pa ropota še en bend. To se mi zdi zelo zastarelo, kajti če se to ne bi dogajalo ravno za 25. maja, sploh ne bi pomislil, da ima mladina kaj zraven. Kranjsko mladinsko organizacijo predstavlja dvajset mandelcev, kot sem prebral v Naprej u po svoji iniciativi kandidirajo za republiško konferenco ZSMS.« Marina S. (29 let, ekonomski tehnik): »V bistvu ne vem veliko. Poznam Naprej, vem, da se borijo za svoj radio, za ekološko čisto okolje Bobovka, da prirejajo koncerte. Teden mladih... Spomnim se tudi plakatne afere ob lanskem dnevu mladosti.« Vida B. (30 let, programer): »Vsako leto imajo Teden mladih... lani se spomnim, da so ob neki vojaški prireditvi izdali plakat, ki je bil potem prepovedan. Pa v Delavskem domu se dogajajo ene stvari.« Jože K. (35 let, delavec): »Jaz se ne zanimam za politiko. Pred mnogimi leti sem bil v brigadi. Danes pa vse propada.« Petra Škofic Matjaž Peskar, predsednik OK ZSMS Jesenice: »Po 12. kongresu ZSMS v Krškem si je bilo treba vse vrednote, ki jih danes mladinska organizacija ima, šele izboriti. Kongres je dal samo tiste osnove, na katerih smo mladi lahko gradili dalje. V naši občini, lahko rečem, smo si precej teh, z delom in aktivnostmi pridobili. Čeprav vedno ni bilo lahko, pa danes trdim, da smo samostojni. Tako pri odločitvah, kot tudi pri vodenju mladinske politike. Mislim, da smo dokazali, da smo se sposobni vključiti v prav vse dele družbenega življenja. Koliko pa smo pri tem presegli forumsko delo, pa je že drugo vprašanje. Izpeljevati samo neke manifestiativne akcije ali pa voditi aktivno delo na področju političnega življenja, jo bi5;tvono ra^'r-n" !•» rr"'pHn +ndi minno bolj zahtevno. Za tako delo mladinske organizacije potrebuje pogumne in prtedvsem izobražene ter razgledane mlade ljudi. Zavedati se moramo, da vse akcije, ki jih izpeljujemo, niso namenjene samo mladinskim aktivistom, ampak k boljšemu delu in življenju človeka nasploh. ZSMS je tako širok pojem (tudi interesno), da ga je v tem kratkem času in prostoru nemogoče zajeti. Vendar sem pa mnenja, da naše delo ne more in ne sme biti sam sebi namen. Če bomo enkrat ugotovili to, lahko našo »štacuno« mirne duše tudi zapremo. Za dokazovanje naše resnične moči in nemoči pa imamo pred seboj še veliko dela in nalog, za katere potrebujemo veliko aktivnih mladih. Prva pa je, da se čimprej izkopljemo iz te družbene krize.« UDARNOST« IN UDARNOST Tanja Lazar, predsednica OK ZSMS Škofja Loka: »OK ZSMS Škofja Loka je ena izmed petih OK ZSMS na Gorenjskem. Menim, da so v določenem pogledu OK ZSMS v naši regiji dovolj dobro formirane. Vsak mandat je ena izmed OK ZSMS tudi nosilka MK ZSMS za Gorenjsko, kjer potem vsako občino zastopajo predsedniki. Letos je na vrsti naša občina in mislim, da bi delo MK ZSMS potekalo v redu, in da bomo o odločitvah RK ZSM Slovenije tekoče obveščeni. Šele z dobro in hitro obveščenostjo so mladinske organizacije lahko »udarne«. Za današnji čas lahko rečem, da se ta »udarnost« odraža že v samih sredinah OO ZSMS, v DO, šolah ali KS, saj vsi vemo. *n je mladina danes absolutno bolj kriti- čna, kot pred leti in da so jo do kritičnosti pripeljali, kot vso državo, problemi na vseh področjih. Vemo, kakšni problemi tarejo mlade v izobraževanju, zaposlovanju ali v stanovanjski politiki in še bi lahko naštevali. Ne pomaga pa nam pri tem le kritičnost, treba bo poiskati tudi ustrezne rešitve, katerih nosilci bi bili vsi, ne samo mladi. Vsekakor pa brez konkretnosti ne bo šlo. Trdim, da je mladinska organizacija še vedno organizacija mladih, čeprav marsikdaj slišimo očitke, da se mladi vmešavamo v zadeve, ki nas ne zadevajo. Najlažja in najhitrejša pot k rešitvam bo le dobro poznavanje problemov in razmer ter nenazadnje, samih sebe« SMO PREMALO ODLOČNI Viktor Oblak, predsednik OK ZSMS Radovljica: »ZSMS je ena od štirih DPO-jev, ki je po ustavi popolnoma samostojna, vendar je v praksi dostikrat drugače. Tako zaradi preglasovanja, premalo podpore drugih, kot tudi zaradi mladosti in neizkušenosti, nima vpliva, ki bi ga lahko imela. Današnje razmere same od sebe zahtevajo od mladih večjo angažiranost in delo v vseh sferah življenja, saj.gre za prihodnost mladih. Mislim, da se tako kot v ostali Sloveniji tudi na Gorenjskem nekaj premika v ZSMS. Samostojni, le prodreti je težko z idejami in predlogi, ki jih imamo mladi. Vse je preveč zbirokratizirano ali pa so interesi nekaterih posameznikov premočni, tako da večina stvari ostane le na papirju. Pri vsem smo premalo odločni in vztrajni ter se včasih prepogosto prepu- stimo splošni ležernosti. Veliko premalo se vključujemo v delo koordinacijskih svetov in odborov — v mesta, kjer se oblikujejo sklepi in načrti, ki jih potem skupščine obravnavajo in potrjujejo. Menim, da se na Gorenjskem, kakor tudi drugod v Sloveniji vedno manj posvečamo problemom mladih, na katere naletijo v svojih osnovnih sredinah. Osnovna organizacija je mesto, kjer naj bi se začele politične in druge oblike vključevanja mladih v družbeno dogajanje. Ugotavljamo, da se v ZSMS aktivno vključuje zelo malo mladih, pa še ti le v prostočasovne dejavnosti (šport-zabava). Tu bo potrebno narediti premik, da mlad človek, ko naleti na problem (stanovanje, šolanje, zaposlitev. . .) začuti, da za njim stoji organizacija, kot je ZSMS.« ODPIRANJE ORGANIZACIJE Boštjan Šefic, predsednik OK ZSMS Kranj:»Če govorimo o ZSMS na Gorenjskem, lahko rečem, da gre prav gotovo za delovno in razmeroma uspešno organizacijo, ki pa ima, tako kot druge, tudi vrsto slabosti, ki hranijo njeno še večjo uspešnost in odzivnost med mladimi in občani v posameznih okoljih. Mislim, da se je ZSMS, tudi na Gorenjskem, v zadnjh letih pričela ukvarjati z bistveno bolj pomembnimi vprašanji, ki so vedno bolj pomembni za celoten razvoj družbe oziroma regije. Redneje in uspešneje se odzivamo na različne probleme ter dajemo pobude za razreševanje posameznih problemov. Ugotoviti pa moram, da še vedno nismo v vodstvih občinskih konferenc uspeli v celoti vpeljati, v naše vsekdanje delo, tistih metod in oblik dela, s katerimi bi mobilizirali in vključili še večje število mladih. Narejeno je bilo nekaj korakov v to smer tako v Kranju, kakor tudi v nekaterih drugih občinskih konferencah v regiji. Prepričan sem, da bo le nadaljnje odpiranje organizacije različnim pogledom in interesom mladih, večja fleksibilnost in prilagojenost v organiziranosti, pripomogla k boljšemu in učinkovitejšemu delu mladinske organizacije in hitrejšemu reševanju konkretnih problemov mladih v našem okolju. Na ta način bo ZSMS postala dejansko organizacija mladih in za mlade. To pa je zagotovo naš skupni cilj, torej cilj celotne organizacije in njenih vodstev.« MED FORUMOM IN MNOŽICO Mojca Srečnik, predsednica OK ZSMS Tržič: »V času, v katerem živimo, je logično, da je delo mladinske organizacije forumsko. Zakaj? Zaradi težke ekonomske krize, pritiskov na mladinsko organizacijo s strani različnih forumov, nemoči vplivanja na odločitve, ki so političnega in ekonomskega pomena, kar ima za posledico neaktivnost in nezainteresiranost mladinskih množic za politično delo. Po mojem mnenju je položaj v Tržiču podoben položaju v vseh občinskih konferencah v Sloveniji. Aktivnost mladinskega vodstva se izraža predvsem v delu osnovnih organizacij, s katerih aktivnostjo pa ne moremo biti zadovoljni, če pri tem mislimo politično delo, ne pa ostalih aktivnosti (šport, zabava, plesi, klubska dejavnost). Čeprav v' isti sapi lahko ugotovimo, da je politična aktivnost tudi posledica okolice oziroma okolja, v katerem neka osnovna organizacija deluje; to pa predvsem iz razloga velikih razlik v razvitosti posameznih krajevnih skupnosti v občini.« °K ZSMS RADOVLJICA ** 2 redno zaposlena (sekretar, tajnik) *" Predsednik prejema do 25 odstotkov OD profesionalnega P^'dsednika - osebni dohodek v februarju 1988 (neto) sekretar - 742.058.- din lajnik - 443.303.- din - celoten prihodek OK ZSMS v letu 1987 Poklic sekretar - natakar tajnik - ■ 25.303.000.- din gimnazijski maturant °K ZSMS TRŽIČ ^ 2 redno zaposlena (sekretar, tajnica) Predsednica prejema nagrado v višini 15 odstotkov profe- sional nega predsednika *~ osebni dohodek v marcu 1988 (neto) JSKretar - 691.817. - din ttJnicu - 467.444 - din ^ celoten prihodek OK ZSMS v letu 1987 0 18.150.000.- din ^^Poklic sekretar - višja šola tajnica - administratorji OK ZSMS ŠKOFJA LOKA - 2 redno zaposlena (sekretar, tajnic ) - predsednica prejema mesečno 10 odstotkov sekretarjevega OD - osebni dohodek v marcu 1988 (neto) sekretar - 736.000 - din tajnica - 452.100 - din - celoten prihodek OK ZSMS v letu 1987 = 24.572.000.- din - poklic seKretar - strojni tehnik tajnica - administratorka OK ZSMS KRANJ - 3 redno zaposleni (predsednik, sekretar, tajnica) - podpredsednik prejema mesečno 25 odstotkov OD predsednika - osebni dohodek v marcu 1988 (neto) predsednik - 870.000.- din sekretar - 770.000.- din tajnica - 580.000.- din - celoten prihodek OK ZSMS v letu 1987 = 79.000.000.- din - poklic predsednik - gimnazijski maturant sekretar - strojni tehnik tajnica. - administratorka OK ZSMS JESENICE - 3 redno zaposleni - podpredsednik je popolni volunter - osebni dohodek v marcu 1988 (neto) predsednik - 785.244.- din sekretar - 631.442,- din tajnica - 438.398- din - celoten prihodek OK ZSMS v letu 1987 = 35.000.000. - din - poklic predsednik - gimnazijski maturant sekretar - livar tajnica - socialna delavka ureja VINE BEŠTER ©CL^S3MEH7j° Prodam TELIČKO črno križanoTs*^ 10 dni Bonča, Moše 17__6j> Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tedn°v0 Pivka 9, Naklo__J>|>£ Prodam PUJSKE, težke 40 kg in rnaji' Se ter dva prašiča za zakol. Sp Prodam KRAVO drugič brejo 6 mes*' cev Zg Veterno 8, Tržič ^J>g*, Prodam KRAVO simentalko, ki bo tjfl jič telila. Jerala, Podbrezje 218 J^°> Prodam BIKCA simentalca, stareg^Sg teden Cesta na Klanec 9, Kranj ^J>--Prodam 9 mesecev brejo telico ali £jg njam za bikca Dorfarje 21, tel.: ^ggjjfl [ Petek, 6. maja 1988 15. STRAN m 83 W®7& (GLAS Prodam 80 kg težkega prašiča. Grad tZ^kjJe^_ 6872 Prodam leto dni starega OSLA. Velesil!___6878 Prodam mladiča nemškega ovčarja oaiicnih staršev, z rodovnikom. Me-°^!gJ