raziskovalna dejavnost 149 Charasteristics of sports betting among students from faculties of economics Abstract the article is discussing purchasing habits on sports betting among Economics students. The purpose of the research was de- termining how many students already participated in betting and how many of them are betting regularly. We were interested in frequency of betting, where students learned about betting, motives behind betting, amount used, style of betting, place of betting and betting provider. Data was acquired among students of Faculty of Economics Ljubljana, Faculty of Economics and business Maribor, Faculty of Organizational Sciences Kranj and Faculty of Management Koper between 08.04.2017 and 04.05.2017 . 216 answers were acquired via anonymous web questionnaire. Research has shown that majority of students already has some betting experiences. Most of them only bets few times a year and their source were friends. Most common motive for betting is profit. More than 50% of all participants bets no more than 10 € in most common betting place gas stations. Gender analysis showed that man bet more often, even more so when they are single or living in non-marital partnerships. Research also con- cluded that betting frequency decreases with higher number of family members. Furthermore, betting was most present with students living in dormitories. We were unable to prove any statistical differences in connection with monthly income, type of faculty, degree of study or type of study. Key words: students, sport betting, games of luck, purchasing habits, motives behind betting, style of betting. Izvleček Članek obravnava nakupne navade študentov ekonomskih smeri pri igranju stav na športne dogodke. Namen raziskave je bil ugo- toviti, koliko študentov se je že srečalo s stavami oziroma koliko od njih je uporabnikov športnih stav. Zanimala nas je pogostost igranja, kako so izvedeli za igranje stav, motive za igranje, pora- bljen znesek za igranje, slog igranja, mesto vplačila in izbiro ponu- dnika športnih stav. Podatke smo pridobivali na vzorcu študentov Ekonomske fakultete Ljubljana, Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor, Fakultete za organizacijske vede Kranj in Fakultete za ma- nagement Koper. Raziskava je potekala v času od 08. 04. 2017 do 04. 05. 2017 s pomočjo spletnega anonimnega vprašalnika. Na ta način smo dobili odgovore 216 študentov. Raziskava je pokazala, da ima večina študentov že izkušnje s športnimi stavami. Največ je takšnih, ki stavijo nekajkrat letno in so za stave izvedeli preko prijateljev. Najpogostejši motiv za igranje je zaslužek. Več kot polovica anketirancev za igranje nameni do 10 € in najpogosteje vplačuje stave na športne dogodke na bencinskih servisih. Mo- ški so pogostejši uporabniki stav na športne dogodke, večinoma samski in tisti, ki živijo v izven zakonski skupnosti. Ugotovili smo tudi, da se z večanjem družinskih članov znižuje pogostost stavlje- nja in da je samo stavljenje najbolj pogosto pri študentih, ki živijo v mestnem tipu naselja – študentskih domovih. Glede mesečnega dohodka, vrste fakultete, stopnje in načina študija ni statistično značilnih razlik. Ključne besede: študenti, športne stave, igre na srečo, nakupne nava- de, motivi za igranje, slog igranja. Janez Kovač Značilnosti igranja športnih stav pri študentih ekonomskih smeri 150 „ Uvod Če želimo bolje razumeti obravnavano tematiko, začnimo s samo zgodovino ozi- roma nastankom športnega stavljenja. Prvi zapisi njihovih poti segajo dva tisoč let v preteklost v čas starih Grkov in olimpijskih iger. Posluževali so se jih tudi stari Rimljani, ti so jih izvajali pri gladiatorskih igrah. Ka- sneje so se ohranile večinoma nelegalno. Resneje jih povezujemo s konjskimi dirka- mi, ki so postale popularnejše med 19. ozi- roma v začetku 20. stoletja. Las Vegas (ZDA) prav tako predstavlja košček mozaika zgo- dovine stavništva na športne dogodke, saj so jih v petdesetih letih prejšnjega stoletja legalizirali in implementirali v svoje igralni- ce. Višjo dimenzijo obsega med športnimi navdušenci je konec 60-ih let prejšnjega stoletja prineslo spremljanje tekem preko televizijskih zaslonov. Največjo ekspanzijo pa je športno stavništvo doživelo z razvo- jem interneta. S tem so lahko potencialni in aktivni uporabniki dobili dostop stavljenja kjerkoli in kadarkoli. Porast se je zgodila tudi s povečanjem volumna različnih špor- tov, ki so se vključili na stavnice, kot tudi različnih načinov stavljenja na športne do- godke (Mihelič idr., 1993; Milton, 2017). Pri nas se je stavljenje na športne dogodke organizirano razvilo z določitvijo Zakona o igrah na srečo in postavitvijo delniške druž- be Športne loterije Slovenije leta 1995. Njen namen je zbiranje finančnih sredstev za de- javnosti športnih, invalidskih in humanitar- nih organizacij v Sloveniji. Skozi leta so na slovenskem trgu razvili in uveljavili že več različnih iger – prve stave (stave na špor- tne dogodke), petica in e-igre (elektronske srečke), gol napoved (napovedovanje šte- vila golov), toto gol (napovedovanje izidov na 12-ih tekmah) (Zgodovina, b.l.). Če želimo opredeliti nakupne navade po- sameznikov v nakupnem procesu, moramo začeti z identifikacijo porabnika. Ena izmed večkrat poudarjenih definicij v slovenskem prostoru je zagotovo definicija avtorjev Da- mjana in Možine (1995, str. 27), ki opredelju- jeta porabnika kot osebo, ki ima možnosti (vire in sposobnosti) za nakup dobrin oz. storitev, ki jih ponuja trg, z namenom za- dovoljevanja osebnih ali skupnih interesov. Solomon (2001, str. 7) kot eden izmed tu- jih strokovnjakov opredeljuje porabnika kot osebo, ki ima potrebo ali željo, da kupi proizvod in razpolaga z njo skozi vse faze nakupnega procesa. Pojasni tudi, da kupec ni nujno porabnik, saj nekateri porabniki uporabljajo dobrine, ki jih niso kupili sami. Prav tako moramo opredeliti vedenje po- trošnikov, vendar se zaradi različnih vidikov definiranja le-tega v literaturi pojavlja mno- žica opredelitev, od katerih pravzaprav za nobeno ne moremo reči, da je napačna. Vedenje porabnikov lahko opredelimo kot vedenje, ki ga porabniki kažejo ob iskanju, nakupu, uporabi, opustitvi in vrednotenju izdelkov, storitev, idej, za katerega pričaku- jejo, da bodo zadovoljili njihove potrebe (Schiffman in Kanuk, 1997; povz. po Vuka- sović, 2013, str. 31). Med opredelitvami je tudi razlaga Damjana in Možine (1998, str. 5), ki ga opredeljujeta kot proces, v katerem posamezniki odločajo, kaj, kje in od koga kupiti izdelek, ter da takšno vedenje vklju- čuje tako mentalno kot fizično aktivnost, ki je potrebna za odločitev v procesu nakupa. Raziskave nakupnega vedenja poudarja- jo, da se porabniki v nakupnem procesu obnašajo v skladu s tem, da maksimizirajo svojo korist oz. zadovoljstvo. Obnašanje ni odvisno samo od vpliva družine in prijate- ljev, temveč tudi od razpoloženja, dohod- kov in demografskih spremenljivk (starost, spol, izobrazba …) itd. (Damjan in Možina, 2002, str. 11). Pridobitne organizacije zaradi posledic globalizacije, specializacije in vse večje konkurence na trgu svoje porabnike vse bolj vključujejo pri oblikovanju, razvijanju in ponujanju izdelkov oziroma storitev. Po- membno je, da kupci poznajo dejavnike, ki vplivajo na vedenje porabnikov v procesu odločanja o nakupu (Wang, Lo in Yang, 2004, str. 171). Avtorji postrežejo z različni- mi dejavniki, po večini pa vsi upoštevajo podobne dejavnike, le razvrščajo jih raz- lično. Avtor knjige Trženjsko upravljanje Ko- tler (1996, str. 173) med seboj razlikuje štiri skupine dejavnikov odločanja o nakupu: psihološki dejavniki, osebni dejavniki, druž- beni dejavniki, kulturni dejavniki. V nadaljevanju namenjamo pozornost tu- jim in domačim raziskavam na področju iger na srečo oz. igranja stav na športne dogodke, razvrščene glede na starost ude- ležencev v raziskavah. G. Ide-Smith in E. G. Lea (1988) sta v svoji raziskavi raziskovala razširjenost iger na sre- čo med britanskimi mladostniki. V vzorcu preučevanih oseb je bilo petdeset 13 do 14 let starih oseb. Ugotovili sta, da je pri- sotnost iger na srečo zelo pogosta – 90 % proučevanih se je že srečalo oz. že stavilo, moški so bili pogostejši uporabniki stav kot ženske. Na pogostost stavljenja je imel vpliv dohodek posameznikov in faktor in- teligence. Igralni avtomati so bili pri obeh spolih najpogostejša oblika iger na srečo. Raziskava, ki je med drugim preverjala pogostost igranja iger na srečo med nor- veškimi mladostniki, starimi med 12 in 18 let (n = 3237), je pokazala, da samo 17,6 % vključenih v vzorec še ni igralo iger na sre- čo. Občasno jih je igralo 57 ,5 %, medtem ko je vsak teden igralo kar 24,9 % anketiran- cev. Med pomembnejšimi ugotovitvami raziskave je pokazatelj, da se iger na srečo poslužuje manj starejših od 25 let, kot pa mlajših od 25 let (Johansson, 2006). Raziskava na Hrvaškem opisuje populacijo srednješolcev na Hraškem. Vzorec zajema 1330 udeležencev na srednjih šolah v sed- mih mestih. Rezultati so pokazali, da se kar 36,6 % srednješolcev pogosto poslužuje igranja športnih stav. Prišli so do ugotovi- tve, da se glede na vrsto šole igranja pogo- steje poslužujejo učenci tehničnih srednjih šol kot gimnazijski učenci in da je igranje športnih stav povezano z igranjem drugih iger na srečo. Rezultati so pokazali, da sre- dnješolci, ki pogosto stavijo, manifestirajo tudi druge oblike odklonskega obnašanja (Kranzelić, Hundrić in Ricijaš, 2015). Raziskava Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici, ki je bila izvedena v letu 2008, je ugotavljala prisotnost iger na srečo med splošno populacijo. Ugotovljeno je bilo, da se je skoraj 30 % anketiranih posluže- valo iger na srečo (najpogosteje nakup loterijskih listkov). Pri tem gre v večji meri za moške, mlajše od 30 let, srednje izobra- žene, razvezane in samske osebe. Kar se tiče športnih stav, so respondenti stavili na športne dogodke najpogosteje nekajkrat letno. Povprečno so na mesec za igranje namenili 29,27 €. Kot glavni razlog za igra- nje iger so vprašani navedli: željo po dobit- ku (51,04 %), zabavo oz. sprostitev (24,62 %), radovednost (19,31 %), druženje z ljudmi (2,37 %) in drugo (2,03 %) (Rončević, Maka- rovič in Macur, 2008). Raziskava pogostosti igranja iger na srečo Univerze v Ljubljani se je osredotočila na študentsko populacijo (n = 521). Ugotovi- tve raziskave kažejo, da se je z igrami na srečo v zadnjem letu srečalo skoraj 40 % udeleženih v raziskavi. Največji delež je ti- stih, ki so igrali loto in srečke, sledijo igre v casinojih, športne stave in igre na interne- tu, ter nazadnje kockanje. Najpogosteje so igre na srečo začeli igrati zaradi radovedno- sti, manj pogosteje zaradi možnosti hitre- ga zaslužka, nekaj pa je bilo takih, ki so se raziskovalna dejavnost 151 odločiti sodelovati zaradi prijateljev (Krek, Korač in Kumše, 2010). Raziskava med slovenskimi gospodinjstvi o igranju iger na srečo iz leta 2009 (n = 747) je pokazala, da več kot dve tretjini udele- ženih v raziskavi vsaj enkrat letno igra igre na srečo. Prevladujejo mlajši moški do 31 let. Najpogosteje igrajo tisti s srednjo in poklicno izobrazbo. Raziskava je pokazala, da ženske igrajo redkeje – največkrat zaradi visokega dobička, moški na drugi strani pa veliko bolj redno – na tedenski oz. dnevni ravni. Glede na višino zneska vplačila je naj- višji delež igralcev, ki mesečno igranju na- menijo do 10 € (65,2 %). Moški udeleženci raziskave so se izkazali kot igralci, ki igrajo za višje zneske vplačil kot ženske. Analiza raziskave je pokazala, da je v slovenskem prostoru še vedno zelo priljubljeno igranje lota. Med tistimi, ki so mu naklonjeni, je ve- čina starejših od 46 let, srednje in poklicno izobraženih in z motivacijo po visokem za- služku. Pri uporabnikih športnih stav in in- ternetnih iger na srečo prevladujejo moški, stari 18–30 let z osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo. Najpogosteje prihajajo iz podra- vske in osrednjo slovenske regije. Podobni rezultati so se pokazali pri internetnih igrah na srečo in internetnih (športnih) stavah pri tujih ponudnikih iger na srečo (Agencija Giedon, 2009). Na osnovi dosedanjih raziskovalnih ugo- tovitev, ki smo jih v uvodu predstavili, smo pristopili k lastni empirični raziskavi. Namen raziskave je bilo ugotoviti, koliko študentov se je že srečalo s stavami oziroma koliko od njih je uporabnikov športnih stav. Zanimala nas je: pogostost igranja, kako so izvedeli za igranje stav, motive za igranje, porabljen znesek za igranje, slog igranja, mesto vpla- čila in izbiro ponudnika športnih stav. „ Metodologija Raziskovani vzorec Raziskovani vzorec je neslučajnostni pri- ložnostni vzorec študentov (n = 216). Na nivoju rabe inferenčne statistike ga opre- deljujemo kot enostavni naključni vzorec iz hipotetične situacije. V anketi je sodelovalo 127 študentk in 89 študentov, kar predsta- vlja 2,63 % od števila študentov ekonom- skih smeri javnih univerz v Republiki Slo- veniji v šolskem letu 2016/17. Sodelovalo je največ študentov v starostni skupini od 23 do 27 let (43,5 %). Nekoliko manj jih je bilo iz starostne skupine od 18 do 22 let (39,8 %), sledili so študenti, stari od 28 do 35 let (11,1 %), nekaj študentov je bilo starejših od 35 let (5,6 %). Prevladujejo študenti, ki so samski (52,8 %), sledijo tisti, ki živijo v izven zakonskih sku- pnostih (tako imenovanem »koruzništvu«) (41,6 %). Največ študentov je pod število članov gospodinjstva (kot člani gospodinj- stva so mišljeni vsi, ki doma jedo in spijo, vključno z njimi) označilo štiri člane (39,8 %), sledijo študenti z dvema članoma go- spodinjstva (22,7 %), nato s tremi člani go- spodinjstva (16,7 %) in nazadnje več kot štirimi člani v gospodinjstvu. Največ anketirancev biva pri starših (57 ,9 %), sledijo tisti, ki živijo v lastnem stanovanju (28,7 %) in na koncu tisti, ki prebivajo v štu- dentskih domovih (13,4 %). Med navedeni- mi tipi naselja največ anketirancev prebiva v mestnem tipu naselja (43,1 %). Sledijo tisti, ki živijo na vasi (36,6 %), in tisti z najmanj- šim deležem (20,4 %), ki prebivajo v prime- stnem tipu naselja. Pri analizi anketirancev glede mesečnega prihodka ni prihajalo do večjih razlik, največ je takšnih z 250 do 500 € prihodka, najmanj pa pričakovano tistih, katerih mesečni prihodek presega 1000 €. Najvišji delež študentov, ki so sodelovali pri reševanju ankete, je bilo iz Ekonomske fakultete Ljubljana (39,4 %), sledili so štu- denti Ekonomsko poslovne fakultete Ma- ribor (24,5 %), samo nekoliko manj je bilo študentov Fakultete za management Koper (22,7 %) in najmanj študentov Fakultete za organizacijske vede Kranj (13,4 %). Največ respondentov je obiskovalo 1. stopnjo štu- dijskih programov (59,3 %). Pod 1. stopnjo razumemo visokošolski strokovni študij oz. univerzitetni študijski program. Sledijo študenti 2. stopnje magistrskega študijske- ga programa oz. enovitega magistrskega študijskega programa (39,8 %). Samo 0,9 % je študentov 3. stopenjskega študija oz. doktorskega študijskega programa. Od vseh študentov je bilo takšnih, ki študirajo po načinu rednega študija, 93,5 % in 6,5 % izrednih študentov. Pripomočki Uporabili smo anonimni anketni vprašal- nik, ki je bil vsebinsko razdelan tako, da so bila v prvem delu vprašanja o objektivnih dejstvih (spol, starost, zakonski stan, člani gospodinjstva, tip naselja, tip bivanja, me- sečni prihodek), sledila so vprašanja o izo- brazbeni strukturi (naziv fakultete, študijski program, način študija) in nazadnje vpraša- nja, usmerjena na dejavnike, ki vplivajo na igranje stav na športne dogodke. Slednja so se navezovala na to, ali anketiranci v prvi vrsti sploh stavijo ali ne. Za tiste, ki so na to vprašanje odgovorili pritrdilno, so se vpra- šanje navezovala še na pogostost igranja, kako so izvedeli za igranje stav, motive za igranje, porabljen znesek za igranje, slog igranja, mesto vplačila in izbiro ponudnika športnih stav. Postopek zbiranja in obdelave podatkov Sestavljen anketni vprašalnik smo oblikova- li v spletnem programu 1ka, ki nam je omo- gočil, da so anketiranci preko nagovora k izpolnjevanju ankete s klikom na povezavo začeli z izpolnjevanjem. Študente navede- nih fakultet smo pridobili preko družbene- ga omrežja Facebook, in sicer preko skupin, ki združujejo študente bodisi po posame- znih študijskih smeri bodisi letnikih študija. Zbiranje podatkov je potekalo v času od 08. 04. 2017 do 04. 05. 2017 . V tem času je na povezavo do spletne ankete kliknilo 1385 študentov, od tega je v celoti rešilo vpra- šalnik 216 študentov. Podatke smo obdelali s programom SPSS, pri tem smo uporabili frekvenčne distribucije (f%) in hi-kvadrat preizkus (χ 2 – preizkus). „ Rezultati Najprej predstavljamo rezultate analize razširjenosti igranja stav na športne do- godke. Ugotovitve kažejo, da je kar 41,7 % anketiranih študentov že igralo oziroma je uporabnikov stav na športne dogodke. Od študentov, ki so uporabniki športnih stav, jih največ igra športne stave nekajkrat le- tno (64,4 %), sledijo tisti, ki se poslužujejo igranja nekajkrat mesečno (22,2 %), nadalje tisti, ki stavijo nekajkrat tedensko (8,9 %) in tisti študentje, ki stavijo vsak dan (4,4 %). Največ študentov je za igranje stav na športne dogodke izvedelo preko prijate- ljev (74,4 %), drugi najpogostejši odgovor – preko brskanja po spletu (8,9 %), sledi od- govor – preko sošolcev (2,8 %). Ostali so za igranje športnih stav izvedeli preko staršev, sodelavcev. Odgovori, da so za športne sta- ve izvedeli preko oglaševalskih medijev, so bili minimalni. Zanimiva je analiza motivov za igranje stav na športne dogodke. Zastavili smo si hipo- tezo. Hipoteza 1: Dejavnik, ki v največji meri predstavlja motiv za igranje stav na špor- tne dogodke, je možnost zaslužka. 152 Iz tabele je razvidno, da je najbolj pogost motiv za igranje stav na športne dogodke možnost zaslužka (64,4 %). Sledi vznemir- jenje (43,3 %), izziv/preizkus poznavanja športa (34,4 %), način sproščanja (12,2 %) in z enakim rezultatom način preživljanja pro- stega časa ter druženje s prijatelji, sošolci, znanci … (5,6 %). Sledijo rezultati, vezani na količino pora- bljenega denarja za igranje stav na športne dogodke, mesto in izbiro ponudnika špor- tnih stav. Glede na to, koliko denarja študenti obi- čajno porabijo za igranje stav na športne dogodke mesečno, je 90 študentov odgo- vorilo sledeče: 54,5 % jih za igranje nameni do 10 €, sledijo tisti, ki za igranje namenijo od 1 1 € do 30 € (19,3 %). Nadalje sledijo tisti, ki namenijo za igranje od 31 € do 60 € (11,4 %), enak odstotek (4,5 %) si delijo tisti, ki na- menijo od 61 € do 100 €, in tisti od 101 € do 150 € mesečno, ter prav tako tisti, ki za sta- ve namenijo nad 250 €, in tisti, ki ne vedo, koliko denarja namenijo mesečno (2,3 %). Analiza odgovora na vprašanje, kje študen- ti najpogosteje vplačujejo stave na športne dogodke, je pokazala, da več kot polovica študentov vplačuje stave na bencinskih servisih (54,4 %). Sledijo tisti, ki stave naj- pogosteje vplačujejo preko spleta (31,1 %), nato na igralnih avtomatih (8,9 %) in najred- keje na poštnih poslovalnicah (5,6 %). Še vedno se največ študentov odloča za slovenske ponudnike športnih stav (63,3 %). Sledijo tisti, ki izberejo tako tuje kot doma- če ponudnike (23,3 %) in najredkeje samo tuje ponudnike (13,3 %). Nadalje so obravnavani rezultati sloga igra- nja športnih stav, da bi bolje razumeli potek igranja športnih stav. Sledi krajša razlaga o načinu igranja. Športna stava je napoved izida nekega negotovega športnega do- godka. Športni dogodek oz. igrani par (npr. nogometna tekma Celje – Maribor) je na stavnicah predstavljen v obliki števčnega zapisa (npr. 101453), ki ga zapišemo na stav- ni list. Pri tem lahko stavimo na različne izi- de tekme. Različni izidi so med seboj ovre- dnoteni z različnimi kvotami. Te pomenijo faktor, s katerim pomnožimo vložek, ki smo ga na določen športni dogodek vplačali (npr. če smo vložili 10 € na zmago nogo- metna kluba Celje, pri čemer je le to imelo kvoto 2, smo ob zmagi omenjenega kluba priigrali 20 €). Stavnice ponujajo veliko šte- vilo različnih športnih dogodkov raznovr- stnih športov, na katere lahko uporabniki stavijo (npr. točen rezultat konca tekme, vsota zadetkov na tekmi, katera ekipa prva zadane itd.), ob različnih predpostavkah – npr. višini vplačila posameznega dogodka, igralne kvote, število športnih dogodkov enega stavnega lista itd. Če začnemo z povprečnim številom do- godkov, ki jih študenti izberejo za posa- mezen stavni list, lahko rečemo, da 68,9 % študentov stavi do 5 parov na posamezen list, 6–10 parov na posamezen stavni list stavi 27,8 % študentov in nad 10 parov na posamezen list stavi 3,3 % študentov. Rezultati povprečne višine igrane kvote (množitelj z višino zneska vplačila) na po- samezni vplačan stavni listek: do kvote 2 stavi 37,8 % anketirancev, od kvote 2,01 do 5 kvote jih stavi 32,2 %, od 5,01 do 10 igrane kvote 14,4 % in nad kvote 10 stavi 15,6 % udeležencev raziskave. Pridobili smo rezultate, namenjene pov- prečni višini vplačila posameznega stavne- ga listka (v €) – od 2 € do 4,99 € 46,7 %, od 5 € do 10 € je 38,9 %, nad 10 € je 14,4 %. V nadaljevanju smo osvetlili vlogo nekate- rih demografskih podatkov pri igranju stav na športne dogodke. Zastavili smo si nasle- dnjo hipotezo H2. Hipoteza 2: Obstajajo razlike v uporabi stav na športne dogodke glede na spol študen- tov: moški so pogostejši uporabniki stav na športne dogodke. Med ženskami in moškimi obstaja statistič- no značilna razlika v uporabi stav na špor- Tabela 1 Število (f) in strukturni odstotki (f%) študentov po motivih za igranje stav na športne dogodke Strinjanje Motivi za igranje sploh ne še kar zelo skupaj Druženje s prijatelji, sošolci, znanci… 46,70 % 47, 8 0 % 5,60 % 100,00 % Način preživljanja prostega časa 50,00 % 44,40 % 5,60 % 100,00 % Možnost zaslužka 8,90 % 26,70 % 64,40 % 100,00 % Vznemirjenje 16,70 % 40,00 % 43,30 % 100,00 % Izziv/ preizkus poznavanja športa 17, 8 0 % 47, 8 0 % 34,40 % 100,00 % Način sproščanja 51,10 % 36,70 % 12,20 % 100,00 % Tabela 2 Strukturni odstotki (f %) študentov po igranju športnih stav glede na spol. SPOL IGRANJE STAV Moški Ženski Skupaj f% f% f% Da 66,30 % 24,40 % 41,70 % Ne 33,70 % 75,60 % 58,30 % Skupaj 100 % 100 % 100 % Tabela 3 Število (f) in strukturni odstotki (f %) števila igranja športnih stav po številu družinskih članov. Igranje stav število družinskih članov 1 2 3 4 več kot 4 skupaj da 72,20 % 24,50 % 50,00 % 40,70 % 44,40 % 41,70 % ne 27, 8 0 % 75,50 % 50,00 % 59,30 % 55,60 % 58,30 % skupaj 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % 100,00 % raziskovalna dejavnost 153 tne dogodke (χ2 = 37,766, P = 0,000). Mo- ški pogosteje stavijo kot ženske. P = 0,000 precej močno se kaže vloga spola. Na tej osnovi potrjujemo hipotezo številka 2. Glede na starost anketiranih ni statistično značilne razlike v stavah (χ 2 = 3,762, P = 0,288). Opazimo sicer, da starejši udele- ženci nekoliko manj posegajo po igranju športnih stav kot mlajši. Glede na zakonski stan obstaja statistično značilna razlika (χ 2 = 26,016 , P = 0,000). Frekvence kažejo, da med tistimi, ki stavijo največ, stavi največ samskih, med tistimi, ki pa ne, pa so po- ročeni in tisti, ki živijo izven zakonske sku- pnosti. Postavili smo si še hipotezo H3. Hipoteza 3: Obstaja razlika glede na šte- vilo družinskih članov in uporabo stav na športne dogodke. Predpostavljamo, da je posluževanje stav pogostejše v primeru manjšega števila družinskih članov. Obstaja statistično značilna razlika glede na število članov (χ 2 = 14,010 , P = 0,007) in igranjem stav. Med tistimi, ki stavijo, je največ takih, kjer je samo en član v gospo- dinjstvu. Z večanjem družinskih članov se znižuje pogostost stavljenja. S tem smo potrdili hipotezo H3. Statistično značilna razlika obstaja tudi glede na tip naselja, kjer študentje bivajo, in uporabo športnih stav (χ 2 = 16,350 , P = 0,000). Najpogosteje stavijo študentje v mestnem tipu naselja, manj tisti iz prime- stnega okolja in najmanj tisti, ki prebivajo na vasi. Glede na tip življenjskega okolja se kaže tendenca (P = 0,0579), da pogosteje stavijo tisti, ki bivajo v študentskem domu, manj pa stanujoči pri starših. Rezultati kažejo, da ni statistično značilnih razlik glede mesečnega dohodka in stavlje- nja. Prav tako tudi, iz katere fakultete priha- jajo študentje in stavljenja. Po rezultatih so- deč lahko rečemo, da študenti Fakultete za management Koper nekoliko manj stavijo kot študenti Ekonomsko-poslovne fakul- tete Maribor in Fakultete za organizacijske vede Kranj. Statistično značilne razlike se ne kažejo tudi pri stopnji študija in pri načinu študija – opazimo samo, da redno vpisani študenti nekoliko bolj stavijo kot izredno vpisani študenti. Če zaključimo, je iz rezultatov mogoče sklepati, da na stavljenje bolj vplivajo eko- nomski kot socialni dejavniki. Študenti eko- nomskih smeri kažejo podobne vzorce na- kupnih navad ne glede na izbiro fakultete, stopnjo, načina študija in višino dohodka. „ Razprava Namen raziskave je bilo ugotoviti, koliko študentov se je že srečalo s stavljenjem oziroma koliko od njih je uporabnikov športnih stav. Ugotovili smo, da je takšnih študentov kar slaba polovica od vseh sode- lujočih. Največ je takšnih, ki igrajo športne stave nekajkrat letno, torej več kot polo- vica. Da so igre na srečo zelo priljubljene med mladimi, so pokazale že vse zgoraj omenjene domače in tuje raziskave. Po re- zultatih raziskave med norveškimi mlado- stniki (Johansson, 2006) lahko sklepamo, da je odstotek vključenih v igre na srečo vsee- no višji med tistimi, starimi do 25 let, kot pa nad to starostjo. Da je igranje bolj prisotno v tem obdobju, lahko povežemo s samimi razvojnimi fazami v obdobju mladostni- štva, ko mladi zaradi različnih motivov in namenov preizkušajo in raziskujejo različne stvari (Poljšak-Škraban, 2004). Kot najbolj pogost motiv za igranje stav na športne dogodke se je v naši raziskavi pokazala možnost zaslužka. Želja po dobit- ku je bila prav tako navedena kot najbolj pogost motiv za igranje iger na srečo med splošno populacijo v raziskavi fakultete za uporabne študije (Rončević, Makarovič in Macur, 2008). Študija pogostosti igranja iger na srečo med študentsko populacijo pa je postregla z drugimi rezultati – med najbolj pogosto navedenim motivom je bila radovednost, vendar je bila možnost zaslužka prav tako prisotna (Krek, Korač in Kumše, 2010). Rezultati, vezani na količino porabljenega denarja, mesto in izbiro ponudnika špor- tnih stav, so pokazali, da več kot polovica anketiranih za igranje stav na mesec name- ni do 10 €. Podoben delež se jih za izbiro mesta vplačila odloči za bencinske servise in kljub vsem ponudnikom, se anketirani še vedno pogosto odločajo za slovenskega ponudnika športnih stav. Glede na slog igranja anketirancev lahko povzamemo, da več kot polovica anketira- nih za posamezno vplačilo nameni 2 €–10 € in napiše do 5 kombinacij igralnih parov. Kvota (množitelj z višino zneska vplačila) ponavadi ne presega višine 2. Brez zadrž- ka lahko ocenimo, da se rezultati gibljejo v smeri nizko tveganega stavljenja sodeč po višini igrane kvote in številom dogodkov kot tudi višini vplačila. Študenti ekonom- skih smeri očitno strmijo k ustvarjanja do- bička s previdnostjo – relativno nizko kvoto in malo igralnih parov kot tudi višino mo- žne izgube. Raziskava med drugim odkriva tudi zve- zo med pogostostjo stavljenja in spolom igralca. Iz rezultatov je razvidno, da moški pogosteje stavijo kot ženske. Najpogosteje so to samski anketiranci oziroma če pove- mo drugače, z večanjem družinskih članov se znižuje pogostost stavljenja. Med tistimi, ki pogosteje stavijo, jih največ prebiva v mestnem tipu naselja, natančneje v štu- dentskih domovih. Ena izmed največjih študij v Avstraliji (n = 15,000) je raziskovala rizične faktorje za igranje iger na srečo gle- de na spol. Ugotovili so, da so ženske, ki so bolj dovzetne za igranje iger na srečo, stare 18–24 let, bivajo v skupnem gospodinjstvu, najpogosteje se poslužujejo igralnih avto- matov, hitrih srečk in »binga« zaradi zabave in možnosti zaslužka. Na drugi strani moški, ki se bolj poslužujejo iger na srečo – v isti starostni skupini, so nizko izobraženi, žive- či v skupnem gospodinjstvu, brezposel- ni, prav tako se najpogosteje poslužujejo igralnih avtomatov, obiskov v kazinojih in stavljenja na športne dogodke, motivi pa podobni kot pri ženskah – zabava in mo- žnost zaslužka (Hing, Russell in Tolchard, 2016). Statistično značilne razlike se ne kažejo gle- de na višino mesečnega dohodka in prav tako ne po izbiri fakultete, stopnji študija in načinu študija. To je presenetljivo, saj lah- ko vidimo skupne vzorce stavljenja med njimi. Ne glede na izbiro fakultete, starosti in načina študija, študenti uporabljajo po- dobno taktiko pri igranju stav na športne dogodke. „ Sklep članek sporoča, da igre na srečo, v našem primeru športne stave, spremljajo človeka že tisočletja. Njihova moč preživetja je v kombinaciji prijetnega oziroma zanimive- ga z možnostjo zaslužka z relativno nizkim vložkom. Empirično raziskovanje razkriva temeljne značilnosti in zakonitosti delova- nja. Ob tem velja opozoriti na metodološke omejitve raziskav in posledično omejitve dobljenih rezultatov. Naša raziskava je raz- krila podobne vzorce nakupnih navad med študenti ekonomskih smeri pri igranju stav na športne dogodke. V našem primeru bi bilo smiselno nadalje preučiti nakupne navade na večjem vzorcu študentov eko- nomskih smeri in ne-ekonomskimi smeri. 154 Predpostavljamo, da bi odkrili statistično značilne razlike. „ Literatura 1. Agencija Giedon. (2009). Raziskava med slo- venskimi gospodinjstvi o igranju iger na srečo. Ljubljana: Fundacija FIHO. 2. Damjan J. in Možina, S. (1995). Obnašanje po- trošnikov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 3. Damjan J. in Možina, S. (1998). Obnašanje po- trošnikov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 4. Damjan, J. in S. Možina. (2002). Obnašanje potrošnikov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 5. G. Ide-Smith, S. in E.G. Lea, S. (1988). Gam- bling in Young Adolescents. Journal of Gam- bling Behavior, 4 (2), 110 –118 . 6. Hing, N., Russell, A. in Tolchard, Barry Nower. (2016). Risk factors for gambling problems: analysis by gender. Journal of Gambling Stu- dies, 32 (2), 511–53 4. 7. Johansson, A. (2006). General risk factors for gambling problems and the prevalence of pathological gambling in Norway (Doctoral thesis). Trondheim, Norwegian University of Science and technology, Faculty of medici- ne. 8. Kotler, P. (1996). Marketing management – Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga. 9. Kranzelić, V., Dodig Hundrić, D. in Ricijaš, N. (2015). Sportsko klađenje i druga rizična po- našanja hrvatskih srednjoškolaca. Hrvatska revija za rehabilitacijska istraživanja, 57 (2), 41–56. 10. Krek, M., Korač, T. in Kumše, Z. (2010). Igranje iger na srečo med študentsko populacijo Univerze v Ljubljani. Raziskave in razprave, 3, 61–80. 11. Mihelič, D., Darovec, D., Vianello, T., Volčanšek-Babič, B., Zorman, M. in Horvat, J. (1993). Hazard. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. 12. Milton, J. (2017). History od sports betting. Privzeto iz https://www.bigonsports.com/ history-of-sports-betting/ 13. Poljšak-Škraban, O. (2004). Obdobje adole- scence in razvoj identitete. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 14. Rončević, B., Makarovič, M. in Macur, M. (2008). Raziskava o igrah na srečo. Prevzeto iz http://www.loterija.si/files/www.loterija. si/druzbena_odgovornost/spl-fuds-raziska- va-o-igrah-na-sreco-2008.pdf 15. Solomon, M., Gary, B. in Soren, A. (2001). Consumer Behavior. A European Perspective: Prentice Hall Europe. 16. Vukasović, T. (2013). Vedenje porabnikov: celo- vit pristop k raziskovanju vedenja porabnikov. Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije. 17. Wang, Y., Lo, H.P. in Yang, Y. (2004). An inte- grated framework for service quality, cu- stomer value, satisfaction: Evidence form China´stelecommunication industry. Infor- mation Systems Frontiers, 6 (4), 325–340. 18. Zgodovina (b.l.). Privzeto iz https://www.e- -stave.com/Opodjetju/Opodjetju.aspx Janez Kovač, mag. prof. inkl. ped. kovac.janez57@gmail.com