Žtev. 99._ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. ! ledniSh o: Ulica Sv Frančiška Asižkega St 20, I. nidstr. — Vsi . cpisi raj se poSljaJo uredništvu lista. Nefr««Wrana pismi s« nt sprejettajo in rokomsi se ne vračajo. rrdajatcij in cd govorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord| 'i»ta EdincstiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane adrage s ♦ ir ejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Franaika Aaflkegi K3& Telefon tredniStva in oprave *ev. 11-37. Ki rofnina znaia; Za celo leto........K 24.-* Za pol leta................. u tri mesece, ........................(L— za nedeljsko izdajo za ealo tato........SM za pol leta......... • • • • • • • • V Trstu, v a. aprila 1916. Letnik XII. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajaj® po 6 vinarjev, zastarela Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolonai Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . .......K 20.— vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina tn reklamacije se poUljajo upravi lista. Plačuje se izključno le opravi .Edinosti". — Plača in toži se v Jrstu. „ Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlSka Aaiikega It 20. — Pottnohranitnični račun St 841.652. Pregled najnovejših dosodhov. Zapadno bojišč©. — Nemške čete zavzele kanadske duplinske postojanke južno St. Eloi. Sovražni napadni poizkusi pri Avocourtu in v gozdu Caillettu uspešno odbiti. Ruska bojišča. — Južno Naroškega jezera srditi krajevni, a brezuspešni ruski napadi. . Italijanska fronta. — Na primorski fronti živahno sovražno topovsko delovanje. Obstreljevanje Gorice. Napad na Postojno. V tirolskem mejnem ozemlju uspešne akcije naših čet. Na ostalih bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Razno. — Razpust istrskega deželnega zbora. Upravo dežele prevzame deželna upravna komisija.___ NemSko uradno poročilo, BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. aprila 1916. , Zapadno bojišče. — S skrbno pripravljenim napadom so se naše čete po trdovratnem bolu polastile angleških, sedaj od kanadskih čet zasedenih duplin-skih postojank južno St. Eloi. V Argonih so francoskim razstrelbam severno Le Four de Parisa sledili kratki boji. Sovražnik, ki je prodrl z zastavitvijo metalca ognja, je bil zopet hitro pregnan. Večkratni sovražni napadni poizkusi proti našim gozdnim postojankam severovzhodno Avocourta niso prišli preko prve zastavitve ali brezuspešnih delnih poizkusov. Tudi vzhodno Moze Francozi niso mogli izvesti napadnih namer proti trdno v naših rokah se nafaajajočim napravam v gozdu Caillettu. Za nameravani sunek pripravljene čete so bile uspešno obstreljevane od naših topov. Vzhodno bojišče. — Južno Naroškega jezera so bili krajevni, toda močni ruski napadi izjalovljeni. Sovražna artiljerija je bila na obeh straneh Jezera živahno delavna. Balkansko bojišče. — Položaj je neizprernenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Cesar VUlem Hindenburgu. BEROLIN, 7. (Kor.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: 7. aprila. Cesar Viljem je poslal generalnemu vojnemu maršalu pl. Hindenburgu naslednjo brzojavko: Ljubi moj vojni maršal' Vpričo sovražnika praznujete danes dan, ko ste pred 50 leti bil dodeljen iz zbora kadetov 3. gardneinu pehotnemu polku. Z zadovoljstvom in ponosom se smete ozirati na svojo službeno dobo. \ mladosti nabrane vojne izkušnje ste v dolgem, zvestem delu v mirnem času poizkušal poglobiti in jih s predvidevaiočim uspehom vežbanja vodstva in Čet poizkušal ukoriščati. Posebno se spominjam tu Vašega dolgotrajnega delovanja na čelu 4. armadnega zbora. Duh, čigar gojitev ste si postavil za nalogo, se je krasno obnesel tudi v sedanji vojni. Vam samemu je bilo dano, da ste z brezprimernim uspehom zadostil najtežjim in najvišjim nalogam, ki se nalagajo vojskovodji na bojišču. Pregnal ste po številu daleč močnejšega sovražnika z mogočnimi udarci iz obmeinih pokrajin, ste s spretnimi operacijami preprečil nadaljne vpade, ste zmagovito prodirajoč svoje postojanke porinil daleč v sovražno deželo in jih vzdržal proti najmočnejšim naskokom. Ti Čini pripadajo zgodovini. Toda čutim se edin z armado in vso domovino, če Vam danes zagotavljam z najtoplejšimi čestitkami, da nikdar ne ugasne zahvala in priznanje za vse ono, kar ste storil. Kot vna-nji znak Vam podeljujem svojo oljnato sliko, ki jo dobite danes. _____ Viljem I. I. Zeppelinovski napadi na Anglijo. LONDON, 6. (Kor.) Včerajšnjega napada na vzhodne grofije so se udeležili trije zeppelinovci. Prvi je bil, potem ko je vrgel 5 bomb, ki niso napravile nobene škode, pregnan od naših topov. Ranjen ni bil nihče. Kakor se poroča, je bil ta zep-pelinovec zadet. Drugi ni vrgel nobenih bomb, tretji je napravil le neznatno stvarno škodo. Skupno je bilo vrženih 24 eksplozivnih in 24 vžigalnih .bomb. En otrok je bil ubit, dva moška, ena ženska m pet otrok ranjenih. Potopljeni parniki. LONDON, 7. (Kor.) Po Lloydovem no-ročilu je bil angleški parnik »Zent« (3890 ton) potopljen. Posadka je bila izkrcana. LONDON, 6. (Kor.) Agentura Lioyda poroča: Parnik »Vesuvia« (1391 ton) je bil potopljen. 15 rešencev se je izkrcalo, 6 oseb pa je utonilo._ Minister Runciman odgodil potovanje v Pariz. BERN, 7. (Kor.) »Temps« poroča, da je minister Runciman odgodil potovanje v Pariz radi tega, ker je pričakovati v spodnji zbornici živahno debato o rekrutira-nju. Vlada se nahaja v zelo težavnem položaju, tako da se govori celo o rekonstrukciji kabineta po povratku Asquitha in sicer bi napravili Runciman, Mac Kenna in Harcourt prostor odločnejšim liberalcem. Delavsko gibanje oa Angleškem. ROTTERDAM, 6. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsche Courant« poroča iz Londona: Nad 300.000 delavcev ladjedelnic zahteva vnovič 15% zvišanje plače, ker so v zadnjem času zopet porastle cene živilom. Angleška spodnja zbornica. LONDON, 6. (Kor.) Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da se peča sedaj vlada s številom že zbranih novincev in računa, koliko rekrutov je še potrebnih. Odločitev bo naznanjena še pred Veliko nočjo. LONDON, 6. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil trgovinski minister Runciman na tozadevno vprašanje, da je znašala v ladijskem registru združenih kraljestev izkazana netto-svota v tonah koncem I. 1913 _ 12,120.000, koncem 1. 1914 — 12,415.000 in koncem 1. 1915 — 12,416.000 ton. •___ Nevarnost za prevoze preko Severnega morja. LONDON, 6. (Kor.) Holandska vlada je naznanila angleši vladi, da je prevoz preko Severnega morja tako nevaren, da nikakor ni v stanu, da bi prevzela prevoz za vojno nesposobnih angleških ujetnikov, kojih izmenjava bi se morala pričeti jutri. Belgija in kardinal Mercler. LE HA VRE, 6. (Kor.) Agence Havas poroča: Italijanski listi poročajo, da je belgijska vlada naznanila kardinalu Mer-cierju, da bi bil v Le Havru sijajno sprejet, ako bi se konflikt z generalnim guvernerjem Bissingom preveč poostril. Poročilo je napačno. Kardinal Mercier sploh ne misli na to, da bi zapustil Belgijo. Note uradno poročilo, DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. aprila 1916, opoldne. Rusko in j ugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. — Na primorski fronti včeraj opoldne živahnejše topovsko delovanje sovražnika, ki je trajalo proti tolminskem predmostju tudi ponoči. Sevrnl del Gorice je bil obstreljevan s težkimi kalibri. Nad Postojno sta križa-rila 2 letalca, katerih eden je brez uspeha vrgel bombe. — Na tirolskem mejnem ozemlju je prišlo na več točkah do manjših bojev. Na grebenu Rauchkofla (severno Motite Cristalla) se je v zadnjih dneh sovražnemu oddelku posrečilo, da se je ustalil na enem senj pa nad pol milijona. Industrija je Še le v začetkih. Holandska vlada je zgradila do-sedaj na Javi okolo 2000 kilometrov želez-ničnih tirov in okolo 5000 kilometrov brzojavnih napeljav. Podobni odnošaji, kakor na Javi, vladajo glede plodnosti zemlje tudi na vseh drugih holandskih otokih arhipelaga. Mnogo let so se z vzhodno-indijskih otokov stekali v drž. blagajno holandsko veliki dohodki No, nekoliko 'let sem je vzhodnoindijski budget pasiven za kakih 43 milijonov holandskih goldinarjev. V zvezi s sedanjo nizozemsko krizo se sedaj po časopisih mnogo omenja tudi pristaniško mesto Vllsingen. To leži na desni obali Šelde na otoku Walcheranu v provinciji Zeeland. Ima okoli 23.000 prebivalcev. Tu je razkladišče ladij za Ameriko. L. 1809 so to mesto osvojili Angleži in so tedaj porušili velik del tamošnjih utrdb. Napoleon i. pa jih a, ali so že popolnoma izgotovljena. Na holand-ski obali je morje dovolj plitvo, vsled česar se morejo bližati samo laglje in slabele oborožene latf'e. In s tem je obramba zelo olajšana Vesti ki prihajajo o razpoioženju v Italiji, kontrastirajo naravnost kričeče z baharijami Sonnina, Salandra in po italijanskih listih. Češ. da je italijanski narod navdušen za boj do skrajnosti in da bo rad doprinašal vsako žrtev. Kakor trda pesr na mehko oko je prišla za te baharije vest o silnih demonstracijah žensk v Flo-renci za — mir. Na tisoče žensk se je valilo po ulicah kričeč: »Doli z vojno!« »Povrnite nam naše inože!« Demonstracije s j bile tako silne, da jih vojaštvo in policija nista mogla preprečiti, bele po posredovanju uglednih meščanov so prenehale demonstracije. V Florenci vlada namreč neznosna draginja. Te demonstracije utegnejo dobiti odmeva po vsej Italiji. Socijalistički »Avanti« se roga pariški konferenci, češ, da vlada nad njo tmina. Ako je res — kakor sta razkladala Sonnino in Salandra — da je vojna stopila v novo fazo, potem bi morali povedati tudi cilj i cga drugega akta vojne, da bi svet vedel, kdo nosi odgovornost, ker se ni sprejelo pogojev, ki bi morda bili pot do — zaključka vojne. Tudi to se ne glasi kot navdušenje za vojno. Vojni cilji Nemčije. Iz obzirnega govora nemškega državnega kancelarja pl. Bethmann-Ho41\vega, ki ga je govoril 5. t. m. v nemškem državnem zboru, naj posnamemo danes ono troje, kar govori o ciljih, ki jih ima Nemčija po besedah svojega državnega kancelarja za bodočnost. »Smisel in smoter te vojne je: Nemčija, tako trdno zgrajena in zavarovana tako močno, da nikdar nihče ne pride več v skušnjavo, da bi nas hotel uničiti« — tako je dejal pl. Bethmann-HolKveg in je v na-daljnem govoru tudi povedal, kako si misli to trdno zgradbo in močno zavarovanje Nemčije proti ogroževanju od zunaj. Obrnil se je najprej proti vzhodu in dejal: »Ne sme več v drugo Rusija razporediti svojih armad ob nezavarovani meji Vzhodne in Zapadne Pruske.« Rekel bi marsikdo, da jasneje pač ni mogel povedati pl. Bethmann-Hollweg svojih načrtov glede zavarovanja Nemčije proti ruski nevarnosti, kot s temi besedami. Rusija ne sme več biti mejašica Nemčije na tel strani, kajti le tako je mogoče preprečiti, da bi se moglo zgoditi še kedaj, da bi nastavila svoje armade proti Nemčiji ob meji Vzhodne iti Zapadne Pruske. Dosedanji vojni dogodki so porinili Nemčijo ogrožajoče ruske armade 250 do 550 kilometrov daleč od nemške meje in vse ozemlje tam gori od Dvine, kjer se izliva v Vzhodno morje, pa tja dol do močvirnatega Polesja in volinjskega trdnjav-skega trikota je v rokah zaveznic Nemčije in Avstro-Ogrske. Kurska, Zmuda, vsa kraljevina Poljska, velik del Volinjske, to je ono ozemlje, o katerem je rekel nemški državni kancelar, da zgodovina po takih stresih, kakor jih je povzročila sedanja vojna, ne pozna zanje statusa quo ante, razmer, ko so bile pred vojno. »Poljske nI več,« je dejal pl. Bethmann-HoIlweg. »Poljske, ki sta jo zapustila še hitro podkupnino izsiljujoči ruski činovnik in požigajoči in ropajoči ruski kozak. Stran II. JEDINOST* ftev. 99. V Trstu, dne 8. aprila 1916 in . . . nihče ne more misliti, da bi Nemčija kedaj prostovoljno zopet izročila gospostvu reakcionarne Rusije narode med Baltskim morjem in volinjskimi močvirji, ki ste jih osvobodili ona ali njena zaveznica, pa naj so Poljaki, Litvini, Balti ali LetoncL« Kaj torej s tem ozemljem, s temi narodi? Rusija >ih ne dobi več in Nemčija hoče imeti zavarovano mejo Vzhodne in Zapadne Pruske? Nemški državni kancelar tu ni bi! tako jasen, da bi se moglo nezmotljivo sklepati o namenih, ki jih ima Nemčija glede tega ozemlja in teh narodov. Ce je Nemčiji samo za zavarovanje njene dosedanje vzhodne meje, potem zadostuje za to sicer samostojno, a pod pokroviteljstvom Nemčije in nje zaveznice Avstro-Ogrske stoječe dosedaj osvojeno ozemlje, nekaka odbijna država, ki bi branila Rusiji pot do nemške meje, močan klin, zabit med Rusijo in Nemčijo. Vtelesenje osvojenega ozemlja v nemško državo bi pomenjaJo le pomekrritev nemške meje za toliko sto kilometrov proti vzhodu in soseda Nemčije bi bila zopet Rusija. Toda tudi v tem slučaju bi bila zavarovana meja Vzhodne in zapadne Pruske, sedanje Nemčije, in novovtelešeno ozemlje bi bilo torišče, kjer naj bi se razbijale proti Nemčiji zastavljene ruske armade. Povislje, pred sedanjo vojno s francoskim denarjem urejeno za vdorna vrata v nezaščiteno Nemčijo, bi bilo potem zaporna \rata proti ruskemu navalu in prav tako lahko vdorna za Nemčijo nasproti Rusiji. Nemški državni kancelar tu ni bil tako jasen kot je bil v onih svojih besedah, kjer je govoril o Belgiji, ki bo po vojni nova. »Ustvarimo si vse jamstvo, da se Belgija pe zgradi kot francosko-angleška pod-ložniška država in kot militarična in gospodarska predutrdba proti Nemčiji . . . Tudi tu ne more Nemčija izročiti pofran-coženju dolgo tlačenega flamskega plemena. temveč mu na podlagi njegovega nizozemskega jezika in njegovih posebnosti zagotovi razvoj . . . Hočemo imeti sosede, ki se ne združijo iznova proti nam, da bi nas zadavili, temveč take, da bomo mi ž njimi in oni z nami delali v medsebojno korist.« Belgija naj torej ne izgine, kakor izgine ruska Poljska, temveč vstane iz vojne nova, ne pod francosko-angleškim, temveč nemškim pokroviteljstvom. V Belgiji, živite dve narodnosti, valonska (francoska) in flamska, ki ste si po številu skoraj enaki, a nadvladovala je v vsem francoska. Nemčija hoče zagotoviti flamskemu plemenu razvoj na podlagi njegovega nizozemskega jezika. Kako naj bi se lažje izvedel ta načrt, kot s priključitvijo flam-skih predelov sedanje Belgije tjakaj, kjer uživa nizozemščina vse pravice, Nizozemski sami? Ali naj bi ne bil to morda migljaj, kako namerava Nemčija nagraditi dobrohotno nevtralnost Nizozemske v sedanji vojni? Francoska Belgija pod nemškim pokroviteljstvom bi bila pred-straža Nemčije na zapadu. In kaj potem še z zasedenim francoskim ozemljem? »Nihče ne bo verjel, da na zapadu brez popolne varnosti za svoio bodočnost izročimo dežele, po katerih je tekla kri naroda____Tudi tu ni statusa quo ante.« Ali naj se osvojeni deli Francoske morda priključijo francoski Belgiji? Ob vsej jasnosti je tudi tu ostal nejasen gospod državni kancelar. O Balkanu pl. Bethmann-Hollvveg ni govoril, iz česar bi se dalo sklepati, da si Nemčija tu ne lasti odločilne besede, temveč jo pripušča svoji zaveznici Avstro-Ogrski. hovnim poveljnikom na moriu in suhem, generalom Snydersom. Slenjena so bila obsežna ojačen«ja čet v provinci Seeland, ki je najbolj ogrožena ! in prihaja v pošte v za obrambo nizozemske nevtralnosti. Utrjena predmostja pri Vlissingenu bodo v kratkem oborožena s topovi mogočnega kalibra. V trenotku se nahaja na Nizozemskem 350.000 mož pod orožjem. Ti so mobilizirani in pripravljeni za vojno že 20 mesecev. Teh odredb Nizozemske po naziranju nizozemske vlade ni smatrati kot ogroževanje Anglije, ampak samo kot svarilo in odločno manifestacijo nizozemskega naroda, da nikakor noče postati druga Grška. Angleži sedaj vedo, da bi se eventualna aventura pri Vlissingenu razvila mnogo nevarneje, kakor solunska aventura in da Haaga nikakor ni zamenjati z Atenami. Sicer pa so v Haagu trdno prepričani, da se bodo v Londonu dobro premislili, in da si s čisto problematično akcijo gotovo ne bodo hoteli nakopati novega sovražnika, ki ga nikakor ni podcenjevati. Končno še par besed o izvrstnih odno-šajih med Nizozemsko in Nemčijo, ki so v trenotku tako zaupljivi, da so dobili te dni Nizozemci znatno množino nemške municije. To postopanje dokazuje, da se Nizozemcem ni bati Nemčije, Nemčiji pa ne Nizozemske in da najnovejše nizozemske vojaške priprave nikakor niso naperjene proti vzhodnemu nemškemu sosedu. UojsšKe priprave nizozemske. »Neue Freie Presse« objavlja iz posebnega vira: O najnovejših obsežnih vojaških pripravah Nizozemske, ki so radi nepričakovan osti vzbudile povsod tako vznemirjenje, sem izvedel iz posebnega vira sledeče: Nizozemski minister za vnanje zadeve Jonkheer Loudon je izvedel dne 30. marca zvečer potom šifrirane diplomatične depeše iz Pariza, da se je na tamkajšnji zavezniški konferenci obširno razpravljalo o vprašanju forciranja izliva Skalde in izkrcanja 200.000 mož močne angleške armade v Ant\verpnu, torej za hrbtom Nemcev. Formalen sklep o tem sicer gotovo ni bil sklenjen. Toda že sama diskusija projekta, ki pomeni težko kršenje nizozemske nevtralnosti, ker je obojestranski izliv Skalde izključno nizozemsko ozemlje, je morala biti haaški vladi v povod, da je resno računala s tako možnostjo. Po ministrski seji, ki se je vršila že dne 30. marca ponoči, je bila kraljica Viljemina obveščena o vsem, nakar so se pričele 31. marca v navzočnosti kabinetnega tajnika kraljice konference med ministrskim predsednikom Cort van der Linden, ministrom za vnanje zadeve Jonkheer Loudonom in nizozemskim vr- P JO D L I S T E K Lepa Anka. Sphal Avgust Šenoa. »Dober večer, dragi oče! Kaj zapoveduješ?« »A ti si, Ančica! Le pojdi sem.« Anka se je približala očetu. »Anka, duša!« — se je nasmehnil Lac-ković. »Ej, jaz vem nekaj novega.« s A kaj, dragi oče?« »Ančica! Ti postaneš baronica Lilien-feldova.« »Deklica je prebledela, zgrozila se je, venec jej je padel na tla in je potem kakor neumna odletela iz očetove sobe.« Naslednjega dne po dogovoru med starim Lackovićem in baronom Otmarjem je Rizne politične vestL Grehi bivšega ruskega vojnega ministra. Vsled odstopa bivšega ruskega vojnega ministra, generala Polivanova, je bilo vloženih v dumi toliko vprašanj, da so bile potrebne za to tri seje. Novi vojni minister, general Šuvajev, je odgovarjal v večurnih govorih. Naštel je dolgo vrsto grehov svojega prednika. Zanemarjanje oboroževanja armade in pomanjkanje pušk in oblek je tako veliko, da bi bilo na-d al j no vpoklicovanje rezervistov brez vrednosti. Vojakov vendar ni mogoče poslati v kmečkih oblekah s palicami mesto pušk na fronto. Na nato se vršeči tajni seji dume se je izkazalo, da se je reformno delovanje bivšega ruskega vojnega ministra popolnoma izjalovilo. Vendar pa to ni ravno njegova krivda, ampak krivda onih uradnih mest, ki so ga ovirale iz političnih vzrokov. Vojni minister je naznanil, da je v Putilovih tovarnah zopet mir, dočim zavzemajo v okraju Baku nemiri vedno večje dimenzije. Tudi o Petro-gradu so razširjene zelo sumljive vesti. Na isti seji je imel Markov zopet hujska-joč govor proti Židom, kakor da bi hotel provocirati nove pogrome proti njim. Vojni položai pričetkom spomladi. »Zii-richer Post« prinaša s posebne vojaške strani sledečo sliko vojnega položaja pričetkom spomladi 1916: »Bistveni znak vojnega položaja začetkom pomladi 1916 obstoja v tem, da je načrt entente glede velike istočasne ofenzive na vseh frontah oviran, ne samo radi tega, ker so Francozi potisnjeni v defenzivo, ampak tudi radi tega, ker so se dali Rusi v severnem oddelku zapeljati k prenagljeni ofenzivi, ki zna imeti posledice za poznejše akcije. Centralne države so v uspešni defenzivi na ruski in italijanski fronti, skupno z Bolgari v sigurnem, pričakujočem položaju na Balkanu; toda na zapadni fronti, proti politično in vojaško najvažnejšim nasprotnikom, so Nemci v krepki ofenzivi, ki niti približno še ni končana. Nikjer ni opažati pomanjkanja moštva, niti najmodernejših vojnih orožij. Tudi sile in sredstva entente še niso izčrpana, toda italijansko število ne pride do veljave. Rusko armado čaka v očigled že več mesecev zgrajenim nemškim in avstrijskim postojankam težka naloga*, bi bila tudi brez udarcev v preteklem letu silno težavna. Glavna sila boja visi sedaj na Franciji in Angliji. In čim bolj se kopičijo in izrabljajo francoske rezerve v ozemlju med Argoni in Mozo, tem važnejše postaja vprašanje, ako bo zamogla Anglija v polnem nadomestiti ne samo vojake, ampak tudi potrebne voditelje? vijanje ali pa jih rabijo za pošiljanje blaga, dalje osebe in tvrdtfe, ki posojujejo vreče ali pa jih z zakonitim dovoljenjem izdelujejo in prodajajo, potem poljedelci in poljedelska podjetja, slednjič magacin-ska podjetja, skladišča, prevozna in sploh vozarska podjetja i. d. Kdor ima v vsej svoji zalogi vseh vrst vreč manje kakor 500, ni primoran za prijavo. Prijava se mora oddati po stanju dne 31. 3. 1916, najkasneje do 10. aprila 1916 centrali za botnbaievino na Dunaju, I. Maria Theresienstrasse 32—34. Vreče, ki so bile dne 31. 3. 1916 na vožnji, mora prijaviti prejemnik takoj ko prejme poSiljatev. Za prijavo se morajo rabiti izključno napovedne pole centrale za bombaževi-no, katere se dobe pri c. k. namestništve-nem svetniku v pritličju. Ravno taka prijava se mora izvršiti po stanju dne 31. maja, 31. julija in 30. septembra 1916 tekom 10. prihodnjih dni. Kdor je obvezan prijavi, mora voditi zapiske o vsakem prirastku in primanjkljaju vrečnih zalog. Prestopke kaznujejo politične oblasti I. inštance z globo do 5000 kron ali zaporom do 6 mesecev, ako ne zapadejo Še ostrejšim kazenskim določilom. Trst, 6. aprila 1916. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu. Razglas. Z minist. odredbo dne 14. 3. 1916 je bilo zaukazano na podi. ces. odredbe 10. 10. 1914 štev. 274 prijavljenje vreč. Prijaviti se morajo: Nove in že rabljene vreče za žito, moko otrobe (odpadke žita), ovčjo volno in druge kmetijske pridelke, za sladkor, cement, umetna gnojila, sol, kemične izdelke, riž, kavo itd., ako so te vreče narejene iz jute, konoplje ali volne, ne oziraje se na to, da li so vreče prazne, deloma ali popolnoma napolnjene, in da li so v rabi ali pa v zalogi. Za prijavo zalog so obvezani: Osebe ali tvrdke, ki imajo v svojih obratih že označene vreče v rabi za za- prišla v dvorec gospe Miličeve Ankina mati. Dobila jo je na vrtu. »Kako čudo!« se je začudila Miličeva, opazivši sosedo, »kako ste me prehiteli, prijateljica dTaga! Ravno sem hotela k vam v važnem opravilu.« »Vem, prijateljica!« je odvrnila Lac-kovičeva nekako žalostno. »Veste torej?« »Anka mi je povedala vse.« »Tem bolje, mislim.« »Tem huje, mislim jaz.« *Tem huje, kako to? Mari bi vam zveza med najinima otrokoma ne bila ljuba?« »Celo jako ljuba, prijateljica draga.« »Ne razumem torej — — »Zakaj sem rekla: tem hujše. Da vam povem.« »Prosim vas za ta« Donatt vesti. Osebna vest. Dvorni svetnik in voditelj ces. kr. pomorske oblasti, grof Viktor A11 e m s, je prispel včeraj službenim potom za več dni v Trst. Lovorjl za naše vojake. Z ozirom na notico, priobčeno pod gori označenim naslovom dne 26. februarja t. 1. v tukajšnjih listih, se naznanja, da bodo lovorjevi venci, ki se izpostavijo nad vrati cesarskega gradu na Dunaju, da se izrazi slava nagih vojni-kov, v kratkem gotovi. Kdor želi posvetiti kak list lovorjevega venca, ki ga posveča me?to tržaško, bodisi svojim sorodnikom, ali pa prijateljem, padlim v vojni, in želi, da se vrežejo v list imena dotičnih oseb, naj se še tekom tega in prihodnjega tedna zglasi v uradu cesarskega komisarja. Cena za en list znaša 3 K. Ves skupiček je namenjen skladu za vdove in sirote padlih vojakov in pomožni akciji vojno oskrbnega urada (varstvo proti mrazu). Sajenje solnčnic. Iz ministrskega predsedstva nam javljajo: V interesu pomno-žitve tuzemskeea izdelovanja tolš6nih snovi je nujno potrebno, da se pomnoži sajenje domačega oljčnega sadu. V ta namen se je izvedba tozadevnih odredb za pomladansko sajenje maka in lanu poverila centrali za olje in tolščo A. O. na Dunaju. Poleg maka in lanu prihaja v vpoštev, posebno za malega posestnika, kot izvrstna oljčna rastlina splošno poznana solnčnica, ki je pripravna za sajenje v marsikakem sicer neobdelanem ozemlju, kakor tudi kot vmesna kultura. Za to se posebno opozarja na pravočasno sajenje te sicer precej skromne, ali radi bogate oljnate vsebine nje sadu (jedra) zelo cenjene rastline. Po poljedelskem ministrstvu sestavljeni odbor za državno pospeševanje kulture zdravilskih rastlin v Avstriji (Dunaj II., Trunnerstrasse 3) daje na željo natančno navodilo za primerno sajenje solnčnic. Tudi je ta odbor pripravljen dajati resnim interesentom solnčničnega semena v malih množinah, primerno razpoložljivi zalogi, oziroma, posredovati po možnosti za nabavo večjih množin semena ter svojedobno posredovati uporabo pridelanega sadu. In zopet — denuncijantstvo. Pred vojaško sodnijo v Šibeniku se je vršila te dni razprava proti profesorju realne gimnazije dr.u P. Kolendiću, ki je bil obtožen veleizdaje na podlagi neke demuncijacije. Razprava pa je dokazala, da je bila denuncijacija skozi in skozi izmišljena in lažnjiva. Profesor Kolendić je bil seveda rešen obtožbe. Prav. Take razsodbe so v veliko pomirjenje za vso javnost, kajti nikdo ni varen, da ga kak tak lopov ne spravi v tako mučno situacijo, v veliko škodo in eventualno tudi ob ekzistenco, materijalno in moralično. Za to bi bilo še v večje pomirjenje, ako bi čuli, da so vsakega takega denuncijanta prijeli za vrat m mu pripravili usodo* kakršno je ono iz najnižjih motivov pripravljal drugim. V javnem interesu je, da do takih stvorov ni ne obzirov, ne usmiljenja. Promet z zasebnimi vojnopoštnimi za vitki. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 3. aprila t. I. Št. 10232/P-1916 je od sedaj naprej zaprt promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov za vojnopoštne urade: št 8, 26, 32, 48, 53, 60, 61, 64, 65, 69, 73, 79, 88, 93,98, 106, 112, 113, 123, 153, 157, 200, 217, 218, 221,223, 224,241, 242. 302, 304, 323, 502, 620. »Moj Lackovič je na neki način, žal, znorel.« »Kako to?« »Revež sanja o velikih gospodarskih in umetnih podjetfih. Dve misli ste mu zavzeli možgane: kis in svila.« »Kis in svila?« »Da, sanja, da poplavi vso Hrvatsko s kisom svoje tovarne ter da odene ves svet v svilo svoje velike svilarne.« »A, kje je ta tovarna, kje svilama?* »V njegovi neumni glavi. Rekla sem vam, da je stari nekako znorel.« »Meri m računa noč in dan. Rekel mi je, da mi vse cvetje, vse sadno drevje izruje in da vse zasadi z murvami.« »Murvami?« »Za svojo svila« »Je-li to možno?« »Je, na mojo dušo.« Občni zbor In prva pomladanska prireditev šentjakobske podružnice C. M. D. Preteklo nedeljo se je vršil v otroškem vrtcu občni zbor šentjakobske podružnice C. M. D. Ob še precejšnji udeležbi za to dobo je otvoril predsednik zborovanje ob 11 dopoldne. Pri otvoritvi se je spominjal našega sivolasega vladarja, kateri je vedno s krepko roko in modro vladal našo milo domovino, zaupajoč v lepe in boljše čase. Spominjal se je naših hrabrili boriieljev ob Soči, kateri z vztrajnostjo branijo našo domovino proti pohlepnemu Lahu. Njim je izrekel zahvalo, in pozdravil navzoče zborovalce posebno še zastopnike raznih društev. Iz tajnikovega poročila povzemamo, da ima podružnica 4 pokrovitelje, 9 ustanovnikov in 54 rednih članov. Med letom sta padla junaške smrti na bojišču bivši večletni tajnik Avgust Trojanšek in član Josip Grego-rič. Iz poročila gdč. vrtnarice posnemamo, da je do binkošti zahajalo v otroški vrtec mnogo otrok, pozneje vsled vojne z Italijo, ker so razne družine odpotovale, se je število zmanjšalo, a ko so se vrnile družine, je zahajalo v otroški vrtec zopet toliko otrok kot navadno. Zdravstveno stanje otrok je bilo dobro. Iz poročila blagajnika posnemamo, da je imela podružnica tekom leta 1915. mnogo manj dohodkov kakor leta 1914. V novi odbor so bili izvoljeni stari odborniki, nanovo sta vstopila gg. Drag. Širok in Rudolf de Karg. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. učitelj Širok z nasvetom, naj bi šentjakobska podružnica večkrat ponovila prireditve, katere prirejuje. O. dr. Abram, odbornik glavne družbe, se je zahvaljeval odboru za skrbno delovanje. Nato je predsednik zaključil občni zbor. Popoldne se je vršila v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu otroška prireditev. Nastopili so gojenci otroškega vrtca. Vse točke so bile izvajane v popolnem redu in v splošno zadovoljnost. Iz Kolonje. V nedeljo, 9. t. m., ob treh popoldne bo v Kolonji IV. občni zbor podružnice CMD. Po občnem zboru bo predavanje in prosta zabava. Pridite vsi prijatelji CMD. in Kolonje ! Zavod sv. Nikolaja. Na /splošno željo vseh posetnikov prvega čajevega popoldneva dne 12. marca se priredi tudi jutri tak čajev večer. Zadnja prireditev je imela kaj zadovoljiv uspeh. Tudi jutrišnja se prične s predavanjem o „Nalogi žene v vojnem času". Času in razmeram primernejšega predavanja si gdč. predavateljica pač ni mogla izbrati. Upamo torej in želimo, da privabi to predavanje marsikoga, zlasti pa naše ženstvo. Začetek je ob 5V3 pop. Prosimo, da bi se nam poslalo tudi to pot slaščic ali kak drug prigrizek. — Odbor. Kandidaiinje IV. liceja učiteljišča v Pazinu prirede nocoj v tamošnjem „Narodnem domu" koncert s predstavo na korist podpornega zaklada ženskega učiteljišča. — Program je bogat in vsebuje pevske in orkestralne točke, alegorično sliko in trode-janko „Mlada učiteljica". Program se zaključi z odpevanjem naše himne „Ljepa naša domovina" in cesarske pesmi. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 10. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od št. 56,900 do št. 58.200. Emil Adamič, naš slovenski glasbenik in učitelj na Ciril-Metodovih šolah v Trstu, nam piše iz ujetništva na Ruskem: Sprejmite srčne pozdrave. Izročite jih tudi Marici in Emici Stoka, članicama pevskega društva »Danica« na Kontovelju, Borisu Uršiču, Danilu Peganu in gospej Arharjevi. Obenem srčna hvala jim, ki so se me spomnili v težkem plesu. Cas mineva, a za nas, ki smo tu, ni nikake iz-premembe. Kdaj? Kdo razreši to? Ni-kakih vesti ni iz Trsta. Kako je, kako bo? Upajmo pač, da bo dobro in prav kakor želimo. Pišite mi, pišite, pišite! Vaš E. Adamič, Trojeki Art. Lager, Taškent, Turkestan, Ruska Azija, 28 12 1915 (8. 1. 1916.) Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo nai se v Narodni dom. primorski deželni komisiji za preskrbo vrača-jočih se vojnikov znese'< K 15.000. CESKO - BUD JE VISKA RESTAVRA- C1JA (Bosftkova uzoina češka Kostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorsio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedDm lis«. "s MALI OULUSi:: □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo eekrafc več. — Najoa&njja : pristojbina »naša 40 stotink. : □□s □□ t □□ ?fonnnrmf0 v ulici Frančiška Ašiškega. illllllUVUflJVS sestoječe iz 6 sob, sobice, kuhinje in terase odda se takoj aH pa 24. avgusta v najem. Naslov pore Ins. odd. Edinosti. 179 Odda se takoj mlekarna. — Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 178 flHtnrnTfifri F0N0GRaF (42slovenskih plošč) MUiUiliUUliHl proda po jako nizki ccni Volk, ul. Montecchi št. It. 1<7 HlClfS ^ soba, mala dvorana, kuhinja, prrBtor llt&ilU pod stopnjicami) z vrtom se odda takoj pri Sv. M. M. Zg. št. 796 iMo .tebello). — Cena (saldo) 30 000 K. Ponudbe ua Ins. odd. Edinosti pod „Gloria". 176 Hlinilfom čakije vsake vrste po najvišjih cenah. l\UyUJClI) J. Stebel Trst, ul. Torrente 36 175 KffnP prodati volno po pošteni ceni, naj liUUl se obrne k trgovcu, kateri kupuje in glača staro belo volno po najvišjih cenah. Trst, ul. fiorglo Vasari št. 18. 155 Vnnilfom iaklje vsake vrste. Jakob Margon, IllipUjlSIII Solitario it. 21 (pri mestni bolnišnici) 120 MllhlfllfVlffff s°ha s prostim uhodom se odda ntillirilllll takoj v ul. Commerciale št. 14, I. nad. vr. št. 3. 317 (IIHH l«f|(n naravno Ima na prodaj Go-V1IIU HClU rlško vinarsko društvo sedaj v PrvaČinl, po zmernih cenah. 138 Ha debela samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijove podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljko, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, Žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke. pletenine, srajce, spodnie hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB L.EVI. ulica, S. Nicolo štev. 19. 63 ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Pernlčlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Giulia št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne). ! Trgovci — Pozor I 10.000 kg se še dobi od 10 kg naprej po K 220 kg. K. Branit v Ljubljani, Celovška cesta 62. ,AI!e itmil Fnbbrichs4 ulica Borriera vecchia It. 10. Veliko skladišče moških in deških izgotovljenih oblek. Velika zaloga oblek po mer!, po starih cenah. 9 Borovi. Osrednjemu odboru za varstvo otrok in mladinsko oskrbo so došli sledeči darovi : G. namestnik baron Fries - Skene K 500., šolski nadzornik Ivan Pettener K 100, Hemina Bienerth, vdova c. kr. kapitana Karla Bienertha K 100 in Mihael Bogdano vich K 10. Za primorske begunce je poslalo c. kr. orožniško postajno poveijništvo v Tolminu c. kr. namestništvenemu predsedništvu znesek K 30. Za vračajoče se vojnike. Komite združenih tova nI neprečiŠčenega sladkorja in sladkornih čistilnic v Avstriji je podaril »Ali vendar ne razumem — —« »Kaj se tiče to ženit ve Vašega Milana z mojo Anko?« — »Povem vam.« »Prosim vas.« »Moj Lacković se ni sam domislil teh neumnosti.« »Kdo pa?« »Baron Otmar Lilienfeld.« »Lastnik posestva Jezerovec?« »Da, on! Baron Otmar je mojemu ubogemu možu zmešaj pamet. Ves dan mu govori o vzornem gospodarstvu* o velikih podjetjih. In pridobil je starega.« »Pridobil?« »Z dušo in telesom. Sklenila sta ofenziven in defenziven dogovor, a pečat temu dogovoru ima biti — -« »Razumem — Vaša Anka.« »2alibog — moja Anka.« »To ie zlo.« « o« f ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se le preselil in ordinira sedaj v Trstu., ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Iidiraoje zoliovlirez bolečine. Plom&iranjs. ^ utekrm zobje, j Pristno brnsko blago. | Pomladna in letna sezija 1916. | Dokler še v zalogi ! 1 kupon 3 10 m dolg, popolna obleka (suknja hlače in telovnik, blago za salouske obleke, površnike, športne obleke, svilene kamgarn kakor tudi blago za Ženske obleke požilja po najnižjih tovarniških cenib, reelna in solidna tvrdka Slegel Imhoff v Brnu Uzorci brezplačno in poštnine prosto. Prednosti, ki imajo privatni odjemalci, ako naročajo direktno pri tvrdki in zalogi Slegel Irnhof, SO dandanes očividnejše nego li kedaj. — Vsled pravočasne nabave blaga, zamoremo nuditi še danes Bvojim p. n. odjemalcem bogato izbero raznega blaga. Naročila se izvršujejo točno glasom -nzorcev. Zaloga tu in icozemskib vin. špirita, liker« iev io razprodala na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst« Via deli« Acqua 1«. 6 (Nasproti Cillč Centrale). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux. Burgunder. renskih vin, Mestlla in Chianti. Runi, kenjak. razna žganja ter posebni pristni tropinovec »livovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj Izvrši Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\ o in franka Razprodala od pol Kitra naprej. i g^ii iifigeeiiaiiSM! n