stev. 75. V Ljubljani, g sredo, dne 1. aprila 1908. Leto xxxui. Velja po poŠti: u colo leto naprej K 261— » 15-„ 6 50 „ 2 20 u pol leta i pi xa ietrt leta „ sa en mesec „ V upravništvu: u celo leto naprej K 22 40 za pol leta M „ 11-20 » 5-60 190 i p na tetrt leta za en mesec /a poJilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Jtev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm>: za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah starie enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri vcfkratnem ob-javljcnju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzcmSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez ----dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi s<» ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrednKkega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Slovenska trgovska šola. Prvi sklep novega kranjskega deželnega zbora, ki v meritornem oziru ustvarja nekaj novega, je bil sklep za ustanovitev slovenske trgovske šole. Ta sklep je velevažen in pomeni velik napredek ne le za naše šolstvo, ki se izpopolnuje z bistvenim delom, katerega nam je doslej popolnoma manjkalo, ampak za vse naše narodno gospodarstvo, ki ne napreduje, kakor hi moralo, samo zaradi tega, ker manjka tehnične in trgovske izobrazbe. S tem je pa tudi šolsko vprašanje v svoji celoti dobilo pri nas novo — upamo srečnejšo smer. S. L. S. je od nekdaj zagovarjala načelo, da mora šola služiti istinitim potrebam realnega življenja. In s prvo besedo, ki jo je izrekla v novem kranjskem deželnem zboru, je tudi dokazala, kako visoko spoštuje ona izobrazbo in kako pri srcu ji je šolstvo, ki ga hoče podpirati in od katerega upa, da se bodo žrtve zanj tudi plodonosno obrestovale celemu ljudstvu. Temelj je bil že pred meseci položen s tem, da so državni poslanci S. L. S. pri državnih faktorjih na Dunaju naredili potrebne korake. Upati smemo državne podpore. Izvršitev pa je stvar deželnega zbora, ki je naročil deželnemu odboru, da do junija meseca že izdela vse, kar je potrebno. V jeseni, mislimo, da bo že otvorjen prvi razred s pripravljalnim tečajem. Bilo je treba premagati nekatera ne-sporazuniljenja. Zastopniki trgovske in obrtne zbornice imajo pred očmi visoko šolo, akademijo. Mislili so, da se ta njihova misel podere, ako se ustanovi poniž-nejša trgovska šola za potrebe male trgovine in obrti. A to misel so tudi poslanci narodno-napredne stranke srečno premagali, uvideli so, da se mora ustvariti nekaj praktičnega, in tako smo doživeli lep in nadebuden prizor, da je ves kranjski deželni zbor soglasno sklenil ustanovitev trgovske šole, ki jo torej vsi brez izjeme priznavajo za potrebno. Kakor je stvar zdaj v načrtu, tudi breme, ki vzraste iz tega za Kranjsko deželo, ne bo veliko. Bilo je zanimivo, da so ravno poslanci S. L. S., ki so brez izjeme kmečki poslanci, sprožili to misel iu jo tudi privedli do zmage. Ali niso tu interesov kmečkega stanu zapostavili interesom drugih stanov? Nikakor, kajti ta šola bo taka, da bo v veliko korist kmečkemu stanu. Jasno in odločno je pobil te pomisleke dr. Krek. ki je v svojem utemeljevanju nujnosti predloga tega vprašanja dejal: »Skupno polje bomo našli, videli bomo, da interesi agrarcev ne smejo uničevati drugih slojev. Veliko gesel, ki se zdaj pojavljajo v javnosti, sloni le na neznanju, tako n. pr. razlika med producenti in konsu-menti. Ni res, da bi bil kmet samo produ-cent, tudi konsuemnt je. Trgovska izobrazba mora postati last najširših slojev. Vsak gospodar bo moral biti trgovsko izobražen. To stori tudi unievanjc, v kaki zvezi je stanovska potreba s politiko. Izobrazbe je predvsem treba. Tudi za kmeta sc bližajo boljši časi, ako mu trgovina odpre vire, da lažje in boljše proda.« Pa ne samo s stališča, da mora trgovska izobrazba poseči najglobočje v ljudske mase, temveč tudi iz drugega stališča je to vprašanje neprecenljive važnosti za naše agrarce. Gimnazije so prenapolnjene s sinovi naših poljedelcev. Iz katerih vrst pa se rekru-tira moderni naš proletarijat? Tisti prole-tarijat, ki preživlja bedno svoje življenje po različnih advokatskih in drugih pisarnah? Gotovo največ iz onih kmečkih sinov, ki niso mogli nadaljevati pričetih študij v srednjih šolali. Obup in materijelna mizerija jih žene v zakotne pisarne. S trgovsko šolo pa se odpira sinovom naših poljedelcev zavod, kjer bodo mogli nada- ljevati svoje študije, katerih v srednjih šolah ali vsled neveselja do klasične izobrazbe niso hoteli ali pa vsled omejenih mate-rijelnih sredstev niso mogli. Šola bo samo dveletna in po končanih študijah ne bo treba absolventu čakati na službo ali pa nastopiti bridko pot brezplačnega prakticira-nja, kajti trgovsko izobraženih mladeničev potrebujemo tako krvavo. S trgovsko šolo pa bo združen tudi poduk v zadružništvu. Ali ni zadružništvo izšlo in se vkoreninilo ravno med našim kmečkim ljudstvom, med našimi agrarci? Po trgovski šoli bo pa ravno pomakneno zadružništvo na višjo stopinjo, z zadružništvom pa zopet naš poljedelec, ki je že sedaj tako tesno sklenjen s to prevažno gospodarsko našo organizacijo. Denarni naši 1 zavodi ne samo v mestih, temveč tudi na deželi potrebujejo tajnikov in drugih uradnikov. Zadružni poduk v trgovski šoli nam jih izvežba. In kdo je za to delo, kdo je za uradnika pri naših zadrugah bolj na mestu kot trgovsko vsestransko izvežban mladenič, sin našega poljedelca? S trgovsko šolo bodo združeni tudi tečaji za ženske. Ali ne pride tu zopet v prvi vrsti v poštev naše gospodinjstvo? Ali ni neobhodno potreba, da damo tudi kmečkemu našemu ženstvu priliko, da se tesneje seznani z osnovnimi trgovskimi vedami. Hčere naših gospodarjev naj jim bodo v pomoč s tem, da jim vodijo trgovske zapiske, da jim opravljajo korespondenco. Iz teh hčera bodo postale gospodinje, ki bodo možem tudi v tem oziru pri njih gospodarstvu v pomoč. In naše trgovstvo? Ali ne bo dobilo s trgovsko šolo zavod, v katerem se bo doma, v domačem jeziku, delil poduk njihovim sinovom? V šoli bodo sinovi naših trgovcev dobivali teoretično izobrazbo, domača, očetova trgovina jim bo pa nudila, priliko, da se spopolnujejo praktično. Trgovski sotrudniki bodo imeli v trg. šoli svoje večerne tečaje, kjer bodo praktično svojo izobrazbo spopolnjevali s teoretično. Iz naših trgovskih pisarn bo izginila iz trgovskih knjig nemščina, katero bo nadomestil materini jezik naših trgovcev. — To so nekatera dobrobit, ki jih pričakujemo po vsej pravici od slovenske trg. šole, katero iskreno pozdravljamo v svesti si, da bo šola, ki bo morda kot nobena druga izobraževala in zadovoljevala interesom celokupnega slovenskega naroda. Nastane še vprašanje, ali bo dveletna trgovska šola zadostovala vsem potrebam? Prepričani smo, da za začet :k gotovo. Dosedaj sploh nismo imeli nikake slovenske trgovske šole. Sedaj jo imamo in za začetek sc moramo zadovoljiti z dveletno. Saj z rešitvijo vprašanja o dveletni trgovski šoli ni pokopano vprašanje o višji trgovski šoli, vprašanje trgovske akademije. Ne ! To drugo vprašanje, katero je dobilo samo z ugodno rešitvijo prvega vprašanja trdno podlago, mora ostati odprto. In upati je, da se bo tudi tedaj, ko postane to drugo vprašanje zrelo, našlo v tako lepi slogi deželno zastopstvo kranjsko. Vseučilišče v Ljubljeni. (Govor poslanca Žitnika.) V proračunskem odseku je v razpravi o visokih šolah poslanec Žitnik govoril med drugim: Sicer so slovenski poslanci že večkrat tukaj v odseku iu v zbornici dokazovali potrebo vseučilišča v Ljubljani, tudi tovariš tir. Korošec je že v zadnji seji tolmačil v tem oziru zahtevo slovenskega naroda; vendar bi zanemaril svojo dolžnost kot slovenski poslanec, ko bi molčal v tej razpravi. Kaj radi nam očitajo politični in narodni nasprotniki, da smo zaostali v kul- luri in sploh še nismo zreli za višjo, vse-učiliško izobrazbo. Gospodje, to očitanje je prvič neutemeljeno, drugič pa naravnost bedasto. Tako more govoiiti le človek, ki sploh ne pozna slovenskih razmer, ali pa oseba, ki iz samega sovraštva nenemškim narodom v Avstriji odreka vse v državnem in naravnem zakonu zajamčene pravice. Splošna, osobito pa politična šola je tudi Slovencem rodila sadove. Razsodni možje so že davno dobili prepričanje, da mora narodno, politično in gospodarsko življenje slovenskega naroda zapustiti stara, neplodna pota praznih fraz. Ta preporod pa je mogoč le s pomočjo vsestranske, temeljite izomike ljudstva. Tudi ined Slovenci je že davno utrjeno prepričanje, da je vednost moč in da omika ne srne biti privilegij le višjih slojev, ampak skupna ljudska last. Zato pa tudi zagovarjamo načelo, da za splošno ljudsko izomiko ne zadošča edino ljudska šola, ampak da le razvito šolstvo do najvišje stopnje podaje narodu potrebne predpogoje za praktično življenje. Slovenski poslanci so vedno opozarjali vlado in druge merodajne kroge v prvi vrsti na potrebo slovenskih ljudskih šol osobito v obmejnih pokrajinah, v Trstu in okolici, na Goriškem, Štajerskem in v Istri. Zahtevali so in še zahtevamo širši obseg slovenskega učnega jezika v višjih gimnazijskih razredih in sploh na srednjih šolah. Ravno te naše opravičene zahteve pa nam odrekajo narodni nasprotniki že dolga desetletja, češ, da moramo žrtvovati svojo narodno posebnost in samostojnost. V tem ravno tiči jedro narodnega vprašanja, tu je vzrok in vir vednih narodnih bojev. Ta boj pa nam je vsiljen, ker moramo braniti svoj obstanek kot narod z vsemi zakonitimi sredstvi. Kakor pri vsakem narodu, je tudi pri Slovencih duševni in gospodarski razvoj v najožji zvezi s potrebo vednostne izobrazbe v domačem jeziku, na podlagi samorasle kulture. In ta praktična potreba nas sili, da zahtevamo jugoslovansko univerzo, za sedaj pa vsaj pravno fakulteto v Ljubljani. Sklicujemo pa se seveda ob enem tudi na državno in naravno pravo, ki nam zagotavlja pravico do višje izomike. Dovolite, da v kratkih potezah navedem nekaj podatkov, ki govore za našo zahtevo. Ta se ni rodila včeraj, marveč že leta 1787. ko so tedanji stanovi kranjski predložili osrednji vladi spomenico za univerzo v Ljubljani. In v istini je bila za časa francoske okupacije od leta 1810 do 1813 v Ljubljani popolna univerza in še leta 1848 modroslovna, bogoslovna in me-dicinsko-kirurgična višja šola. ki je leta 1849 dobila še dve slovenski stolici za civilno in kazensko pravo. V spomladi avstrijskih narodov pa je bilo vprašanje slovenske univerze v Ljubljani sploh na dnevnem redu in občina ljubljanska je cesarju predložila prošnjo za popolno univerzo v Ljubljani. Vlada se načelno ni ustavljala tej želji, ki pa se ni izvršila le vsled pomanjkanja denarnih sredstev. Pač pa smo Slovenci imeli v Gradcu v letih 1850 do 1854 za pravne predmete slovenska predavanja. Leta 1870 je cesar odredil pravne državne izpite na graški univerzi v slovenskem jeziku, in vlada je bila v proračun že postavila potrebni kredit, pa je stvar obtičala v zbornici! Ako smo torej Slovenci že pred tolikimi desetletji imeli slovenska predavanja, je vendar danes naša zahteva tembolj opravičena, ker je slovenski narod napredoval v vsakem oziru in je slovenski jezik povsem razvit za vednostmi predavanja. Univerza v Ljubljani pa bi ne ustrezala le Kranjcem,ampak sploh južnim pokrajinam, koder od Kotora do Gradca ni višje šole. Zato pa tudi priznamo potrebo, da so nekatera predavanja nemška, ker hočemo iz stvarnih razlogov, da so slovenski akademiki zmožni v besedi in pisavi tudi nemškega jezika. Tudi slušateljev bi univerza v Ljubljani imela dovolj. Ze pred leti je bilo nad 1000 jugoslovanskih dijakov na raznih avstrijskih univerzah. In ker mora na jugu vsak javni uradnik znati slovenski ali hrvatski jezik, potrebujemo na leto do (>00 vseučiliških absolventov za razne javne službe. Osobito pa pravna fakulteta bi štela gotovo do 300 slušateljev. Tudi vprašanje potrebnih učnih moči bi ne delalo posebnih ovir. Več mladih učenjakov bi moglo zasesti učne stolice za pravne in tudi modroslovne predmete. Za pravno fakulteto pa je gotovo na razpolago najmanj dvanajst učnih moči. Pripomnim še, da je deželni zbor kranjski dne 28. svečana 1898. soglasno dovolil za univerzo v Ljubljani 500.000 K in istotako mestna občina 100.000 K, takt) da je takoj na razpolago 600.000 K, torej ni res, kar vedno naglašajo naši narodni neprijatelji, da naša zahteva ui resna iu vprašanje ni še zrelo. Opozarjam gosp. naučnega ministra na izjavo njegovega posrednega prednika dr. viteza Hartla, ki je tukaj v odseku dne 24.junija 1905. v razpravi o začasnem proračunu rekel sledeče: »Hočem le ponoviti, kar je vlada izjavila že preje pri neki priliki, da prizna slovenske želje kot opravičeni. Vendar pa nagiaša vlada, da ui tako hitro mogoče dobiti zadostno število kandidatov, usposobljenih za učne stolice. Vlada je zato podpirala mlade može, ki se pripravljajo za profesorje, z raznimi ustanovami, in sicer z lepim uspehom. Vlada je pripravljena, za ustanovitev pravne fakultete tudi pričeti potrebne priprave in obravnave, ter upa, da v doglednem času predloži konkretne nasvete.« Ker slovenski poslanci še niso bili potolaženi, je pok. minister dr. vitez Hartel v razpravi o italijanski pravni fakulteti takoj v odseku dne 7. julija 1905 izjavil mej drugim: »Naučila uprava se vedno drži načela, da je za ustanovitev višje šole potrebnih več pogojev in da hoče sodelovati /.a uresničenje teh pogojev. Vlada je bila v tem oziru ne glede na narodnost vedno nepristranska. Zato prosi tudi, da nihče ne dvomi o lojalnost njenih izjav.« Tako ie izjavljal dr. vitez Hartel v imenu Korberjeve vlade. Navedel sem to izjavo, ker morda sedanjemu g. naučne-mu ministru ni znana. (Minister dr. Mar-cliet: Dajte mi izjavo.« Govornik: »Natisnjena je v uradni »VViener Zeitung« št. 143 in 154 iz leta 1905.) Zato pač smerno upati, da bode gosp. poročevalec priporočal, odsek pa sprejel resolucijo, ki Slovencem in Rusinom priznava pravico do univerze. Od vlade pa zahtevamo, da nam nasproti kaže isto dobrohotnost. kakor drugim narodom, n. l>r. italijanskemu, in stori potrebne priprave. da se čiinpreje ustanovi v Ljubljani vsaj pravna fakulteta. Dokler pa se to ne zgodi, naj prizna vlada veljavnost na zagrebški univerzi pridobljenim izpričeva-lom in doktorskim diplomom. VVahrmundova alera. Pri tej priliki izrečem gosp. poročevalcu tudi jaz toplo zahvalo za odkrite in moške besede, katere je izpregovoril kot vrl katolik v Wahrniuiidovi aferi. Brez pomisleka podpišem njegovo izjavo iz-vzemši oni stavek, ki ga je ponavljal tudi naučili minister, da se Wahrrnundu v nobenem slučaju ni treba bati kake kazni. Tudi mi nismo maščevalni, a čudna se nam zdi taka izjava pred razsodbo sodišča. Ako navaden človek, morda v pijanosti in nerazsodnosti izgovori bogoklet-je, je kaznovan v smislu S 303. Ako pa vseučiliški profesor trezno in s premislekom na javnem shodu ponavlja največje blasfemije ter jih objavi šc v posebni knjižici. ne skrivi se mu niti las. Proslavljajo ga kot dnevnega junaka, ki se roga zakonom in vsaki avtoriteti.Cital sem dvakrat, trikrat NValirmundov pamflet — ker drugega ni — brez predsodkov, mirno in trezno in reči moram, kaj tako trivialnega ciničnega, zlobnega in podlega nisem Še čital. Wahnnund naravnost taji Boga, božje stvarjenje sveta, božanstvo Kristusovo, zakrament sv. R. Telesa, devištvo Matere Božje. \Vahrmund zaničuje sploh krščanstvo, katero mu je anakronizem. Mož pa navaja svoje blasfemije s tako brezstidnostjo, da se mora človek čuditi, ako sploh še kedo zagovarja zmazek moža, ki se je menda spri s svojo pametjo in svetom. Nihče izmed nas noče kratiti svobode vednosti in raziskovanja. Veselimo se celo vspehov pozitivne vede. Mnogo vernih katoličanov je, ki zavzemajo častna mesta v zgodovini vede in kronike. Znani protestant Herder celo piše v knjigi: »Ideje k filozofiji zgodovine«: »Brez rimske cerkve bila bi Evropa skoraj gotovo plen despotov, prizorišče vednili bojev ali pa celo mongolska puščava.« Gospodje, ali je to vednostmi razprava, kar piše Wahrmund? Ne, marveč le kompilacija raznih psovk znanega Hoens-broecha in enakih odpadnikov. Nemški minister Peška gotovo ni klerikalec, pa je javno naglašal, da je VVahrniundov govor edino le agitačno sredstvo gotove politične stranke. Največja netaktnost pa je. ako vseučiliščni profesor za cerkveno pravo, dogme, temeljne nauke katoliške cerkve izrablja za agitačne namene. Ali je v istini namen svobodnjaštva le psova-nje in zaničevanje katoličanstva? Katoliške dogme sploh ne morejo biti predmet vednostne kritike. Ako pa se to zgodi, potem zahtevamo od kritika vsaj potrebni takt in dostojno pisavo, ki jo pri Walir-muudu pogrešamo. Sicer pa se je ta »učenjak« sam obsodil. V svoji razpravi iz leta 1888 »Pravica ugovora katol. držav pri volitvi papeža« piše VVahrmund z največjo spoštljivostjo o »Nasledniku apostolskega prvaka, ki ga je postavil Kristus«, o »cerkveni in svetovni oblasti, ki ste od Boga«, o »božjem ustanovniku katol. cerkve itd. Sedaj pa isti Wahrmund imenuje norce vse one, ki to verujejo in spoštujejo, kar je on pred leti sam zagovarjal in branil. Prava vednost bodi svobodna, ne pa prostaška podlost, kakršne nc sme trpeti nobena pravna država, v kateri je ogromna večina prebivalstva katoliška. Zato želimo iu upamo, da bode vlada na primeren način ukrenila potrebno, da VVahrmundova afera ne razbije nove ljudske zbornice. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! HruašRo. Ugledni angleški tednik The Spee-tator« piše pod naslovom »The croatian crisis« glede na hrvaško vprašanje, da je isto dandanes bolj, kakor kdaj preje, Ahilova peta Ogrske. Mogoče je, da se ta rana še bolj razširi in da hrvaška kriza, ki jc sedaj postala akutna, spoži celo jugoslovansko vprašanje ter vname vso pokrajino od štajerskih planin do albanskih in bolgarskih gora... Bati se jc, da mažarski šovinizem na Hrvaškem ne dopusti parlamentarne vlade, in v tem slučaju se bo položaj le poslabšal in začelo bo še bolj vrcti v Bosni in med nemadžarskimi narodi na Ogrskem. Potem še treba le kakih komplikacij na Balkanu, in pala bo iskra v jugoslovansko zalogo strelnega praha..... Napori Mažarov so razumljivi in ni jim odrekati do gotove meje simpatij, kajti v vedno večji nevarnosti je za Mažare vsled jugoslovanskega gibanja edina pot do morja. Hrvaška kriza je kazen za nedržavni-ško politiko ogrske koalicije. Dandanes so vsi politiki edini v prepričanju, da ogrsko-hrvaška nagodba v sedanji obliki ni več na mestu. Mnogo domišljije mora imeti, kdor si hoče predstaviti, da se bo storil iz Zagreba prvi korak za modificirano federacijo habsburške države. Od zmožnosti barona Raucha, da-li bo znal ukrotiti duhove, ki so jih poklicali njegovi prijatelji iz ogrske koalicije, bo odvisno mnogo notranjih in zunanjih problemov dualistične monarhije, in vsled tega tudi bližnjega vzhoda. — Na Dunaju si mnogo prizadevajo, da bi se razrešil hrvaški vozel, to pa se ne zgodi, dokler ne dobe madžarski poslanci nagobčnika v obliki revidiranega poslovnika. Rešitve hrvaškega vprašanja pa se ne bo aktivno udeležil Wcckerle, proti kateremu baje vlada v dunajskih krogih splošna nezadovoljnost. Poslanec Kmety je rekel, da si morajo v Budimpešti izbiti iz glave misel, da bi zamogli Hrvate pomadžariti. Zoltan Len-gyel priznava, da vodijo Hrvatje junaški boj. Ivor Kaas pravi, da bi si Mažari morali postaviti Hrvate za vzgled. To so možje, ki se ne borijo za kakšne sinekure ali za zasebne koristi, ampak za veliko idejo. »Mi smo jim nasprotniki,« je rekel, »toda moramo se pred njimi odkriti.« Hrvaški minister a latere. »Hrvatska« objavlja članek, ki zahteva, da naj ustanove mesto hrvaškega ministra a latere (na dvoru). Minister ne sme pripadati ogrskemu ministrstvu. List pravi: »Delati moramo, da dobimo na cesarskem dvoru hrvaško ministrstvo, ki ga bo plačala Hrvaška sama in ki bo odgovorno hrvaškemu saboru. Hrvati so imeli nekdaj na dvoru svojega zaupnika, ki so mu rekli agens regni Croatici. Ta institucija je obstajala od leta 1650. Hrvati zahtevajo, da se to mesto obnovi. Spletke proti bivšemu hrvaškemu banu. Listi so objavili, da je bivši hrvaški ban grof Pejačevič sporazumno s sekčnim načelnikom Nikoličem preko ogrskega ministrskega predsednika in bana Raucha prosil za avdijenco pri cesarju. Pejačevič zdaj objavlja izjavo, da od jeseni ni bil na Dunaju in da mu ni prišlo na misel, da prosi za avdijenco. Tudi Nikolič izjavlja, da poročilo ni resnično. AVSTRO-OGRSKA. Delegaciisko zasedanje. Ogrski uradni brzojav poroča, da poročilo o odgoditvi delegacijskega zasedanja glede na povišanje častniških plač ni resnično. * Ogrsko-hrvaški državni zbor. je nadaljeval 31. m. m. razpravo o Nagy-jevem predlogu. Govorili so: Rumunca Pop in Sucin, Slovaka Bella in Hodza ter Bozoky. Govorniki so stavili veliko predlogov in izprememb. Hodza sam je stavil 164 izpreminjevalnih predlogov. Poslanec Nagy je predlagal, da naj bodi narodni praznik 15. marec in ne 11. april, ki se je uvedel pod Banffvjevo vlado. Košut na Dunaju. D u n aj, 31. marca. Košut se je odpeljal na Dunaj poročat cesarju o tekočih zadevah ter se mu zahvalit za Leopoldov red. Budimpeštanski listi so poročali 31, m. m., da se poda popoldne Košut na Dunaj. kjer ga zasliši cesar. Zvečer se povrne v Budimpešto. Avdijenca je v zvezi s povišanjem častniških plač. Za enakopravnost češčine. V Pragi se je vršil 31. m. m. shod, na katerem je poročal poslanec Baxa. Soglasno so pozvali češke poslance, da naj vztrajajo v boju za tisočletno pravico češčine in naj ne odnehajo, dokler vlada ne prizna enakopravnosti češčine v vseh deželah Avstro-Ogrske. Proti velesrbski iredenti v Bosni. Banja loka, 31. marca. Tukaj so zaprli srbskega župnika Prokopiča, voditelja radikalnega glasila »Otačbina« in enega prvih hujskačev proti Avstriji in nje dinastiji v Bosni. SPOR MED PRUSKO IN LUKSEM-BURGOM. Med Prusko in Luksemburgom se pripravlja državnopravni in premoženjski spor. Pruska vlada je prezrla, ko sta luksemburška vlada in zbornica prezrli uedne pravice grofa Mcrenberga, edinega sina nasavskega princa Nikolaja iu sklenili novo dedno postavo, ki dopušča ženske. Zdaj pa hoče Pruska ugovarjati, ker hoče prenesti luksemburška vlada fidejkomisno premoženje iz Nemčije v Luksemburško. Ko se je namreč odpovedal prestolu na-savski vojvoda Adolf, mu ic izplačala pruska vlada prostovoljno 9 milijonov tolarjev iu dala vojvodovi rodbini fidejkomis. vreden približno 18 milijonov tolarjev Določilo se je pa, da morajo nove dispozicije o vporabi kapitala potrditi agnati kakor tudi pruska vlada. Narodni liberalci in konservativci nameravajo vprašati prusko vlado, kako stališče zavzema z ozirom na načrt, da se izpremeni nemški fidejkomis v luksemburški. VILJEM ZOPET PIŠE. Berolin, 31. marca. Komaj je končana afera Viljemovega pisma angleškemu mornariškemu ministru Tweedmouthu, je že zopet drugo pismo Viljemovo napravilo novega šuma. Kakor znano, si Viljem II. mnogo prizadeva, da bi med Nemčijo in severno Arperiko medsebojno razmerje postalo bolj prisrčno. Pa mu ne gre, saj je v Ameriki ravnotako kakor na Angleškem močna protinemška stranka. Poslanik Zc-dinjenih držav v Berolinu je bil dozdaj gospod Charlemagne Tower, prisrčen prijatelj Viljemov. To pa Amerikancem ni bilo prav, zato ga hočejo odpoklicati Za na- slednika so mu namenili Hiila, ki se pa Viljemu II. nič ne dopade. Ko je namreč pruski princ Henrik potoval po Ameriki, je bil Hill njegov oficielni spremljevalec, pa se je vedel nasproti princu, dasi čisto korektno, pa preveč hladno. Viljem II. je porabil zdaj, ko se jc ameriški podkonzul odpeljal v domovino na dopust, priliko, da je Roo-seveltu sporočil nekaj ne ravno ponižnih besed, s katerimi obžaluje, da se je To\vcr odpoklical. Stvar se je zdaj izvedela, gospod Hill je izjavil, da poslaniškega mesta v Berolinu ne sprejme, ameriški, angleški in francoski listi pa udrihajo po neprevidnem Viljemu, ki se povsod vtakne, kamor ga treba ni. B0LOVV OBIŠČE TITTONIJA. Rim, 31. marca. »Giornale d'Italia« poroča, da bo kancelar Bulovv 10. aprila obiskal Tittonija v Rimu. BALKAN. Nove železnice. Sandžaško železnico prično trasirati istočasno na štirih mestih: v Pripolju, Sjcnici, Novembazaru in v Mitrovici. Dela vodi višji stavbeni svetnik Eriedrich. O razgovoru črnogorskega kneza z nemškim cesarjem se poroča, da sta se razgovarjala vladarja o načrtu železnice Donava-Jad-ransko morje. Knez je prosil Viljema, da naj vpliva na Avstrijo, da Avstrija opusti svoje pravice glede na 29. člen berolinske pogodbe. Upravne preosnove v Makedoniji. Ruski predlogi velevlastim glede na makedonsko preosnovo so se sprejeli simpatično tudi v Berolinu. Spomenica je temeljita in natančna. Parlamentarna kriza v Srbiji. Položaj v skupščini je kritičen. Mla-cio-radikalna opozicija hoče strmoglaviti Pasičevo vlado po obstrukciji trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Pasič mladim radikalccm ne ugodi. Če prično obstru-irati, razpusti skupščino. ITALIJA. Italija v Somali-deželi. Italijanski senat je sklenil, da se odpošljejo v Somali-deželo nove čete. Tittoni je izjavil, da so glede na Lugh že malone končana pogajanja z Menelikom. Nasi. Kasacijsko sodišče je zavrnilo Nasi-ievo pritožbo glede na razsodbo senata kot državnega sodišča. Italija v Benadirju. Rim, 31. marca. »Tribuna« poroča, da so italijanske čete zasedle važno obrežno postojanko Danane v Benadirju. KMEČKO VPRAŠANJE V RUMUNIJI. Pravosodni minister je predložil ru-tnunski zbornici načrt o omejitvi pravice, da se da zemljišče v najem. Več kakor eno ali dvoje posestev se ne sme dati v najem, če je posestvo večje, kakor 4000 ha. ANARHISTI. Anarhist vojaški stražnik v portugalski kraljevi palači. V petek se je izprehajal portugalski kralj Manuel po dvorišču kraljeve palače. Tu zapazi, da ga je neka vojaška straža zelo nerodno pozdravila. Kralj pokliče vojaškega poveljnika generala Lopeza, ki je dognal, da stražnik ni vojak, marveč da pripada anarhistični Zvezi črnega križa«, ki sta ji pripadala tudi kraljeva morilca Buica in Costa. Anarhista so zaprli. Kako je prišel na stražo, še niso dognali. Pa-lačno stražo so pomnožili. Severno-ameriški anarhisti. V Viksburgu so prijeli nekega anarhista, ko je hotel stopiti na Rooseveltovo ladjo, na kateri je bila Rooseveltova žena iu sin. Policija sodi, da je preprečila napad na Rooseveltovo rodbino. Proti anarhistom nameravajo strogo nastopiti. Roose-velt je hotel preprečiti objavo strogih na-redb proti anarhistom. Na Filipinske otoke ni poslal vojakov, ker se je bal anarhističnih in delavskih nemirov. IZVOZ EVROPSKIH DRŽAV. L o n d o n , 30. marca. Štatistika izvoza avstrijskih držav za I. 1907. izkazuje sledeče številke: Angleška 8695 milijonov M, (7662 I. 1906, prirastek 13-5%), Severna Amerika 7847. (73.37 I. 1906, prirastek 7%), Nemčia 6869 mil., (prirastek 8%), Francoska 4522 mil., (prirastek 11%), Belgija 2180 mil., (prirastek 45%), Avstrija 1981 mil. (prirastek 1-3%), Rusija 1960 mil. (prirastek 22%). Švica 922 mil., (prirastek 7-6%). Dnevne novice. -j- O »klerikalno-nemški zvezi« vsak dan piše -Narod« in bo še pisal do sod- nega dne, kakor bi tista ženska še zdaj s prsti kazala, da je postriženo, ne pa po-košeno, če ne bi bila utonila. Kdor danes po volitvah v deželni šolski svet, še govori o kaki »klerikalno - nemški zvezi«, mora biti popoln norec ali pa s tem samo zakriva syojo žalost in blamažo. Nam so zdi, da liberalci le zato toliko pišejo o »zvezah«, ker se njim samim strašno toži po zvezi z Nemci in ker bi za vse na svetu radi obnovili tisto zvezo, ki jih je toliko časa držala po konci. Pa zveze so splavale po vodi. in iz zvezarjev so postali solzarji. Dober tek! -f Odbor kmečke zveze v ljubljanski okolici je sklenil v svoji seji dne 21. marca t. 1., da se pozivlje vse zaupnike K. Z., naj poročajo »Kmečki zvezi«, kje in kdaj naj bi K. Z. priredila shode, predavanja ali poučne kurze. Zaupniki naj tudi poročajo K. Z. o gospodarskih potrebah posameznih krajev. — Kmečka zveza toplo priporoča vsem svojim članom, mladeničem in izobraževalnim društvom, da se naroče na mladeniški list »Mladost« in ga z agitacijo in sodelovanjem podpirajo ter pomagajo razširjevati. Izhajal bo list p,vo in tretjo soboto v mesecu ter bo stala posamezna številka 10 vinarjev; celoletna naročnina jc 2 K. — Zaupniki naj skušajo pridobivati vedno več novih članov ter naj začno pobirati za I. 1908 članarino, ki je za celo leto samo 20 h. Članarino naj pošiljajo blagajniku: Vinko Ahlin, posestnik in občinski odbornik, .ležica pri Ljubljani. — Vsa pisma na K. Z. pa naj se naslov-Ijajo: Kmečka zveza v ljubljanski okolici, Ljubljana. 4- Ponižen nasvet o slovenskem gledališču je gospode pri »Narodu« silno razburil. Iz vsega razburjenja se vidi samo bolehna domišljavost. Gospoda meni, da more biti samo tisto gledališče slovensko, katero ona vodi in vendar vsak vč, da je bilo gledališče, s katerim nas je osrečevalo »Dramatično društvo«, vse prej nego slovensko. O ustroju slovenskega ljudskega gledališča se z »Narodovo« gospodo ne bomo prepirali, ker pri »Narodu« poznajo vedno samo »Mline pod zemljo«, »Sv. Genovefo« in »Sv. Nežo« — imajo torej očividno tako malenkosten pregled, da se res ne izplača s to gospodo se resno prepirati o ljudskih in narodnih igrah. Čudimo se le. da Narod« ni napovedal kot otvoritveno predstavo veliko narodno igro iz ljubljanske zgodovine: »Sv. Jožef, ali kako je klical napreden prvak ob potresu sv. Jožefa na pomoč«. S tem smo z včerajšnjo »Narodovo« klobaso obračunali.— •Narodovi« velikodušnosti: »Tudi prizna narodno-napredna stranka, da smejo klerikalci zahtevati, da se jim prepusti v deželnem gledališču kak dan« — smo se odkritosrčno smejali. Ti ljudje si še vedno domišljujejo, da imajo kake milosti deliti! + Odlikovanje. Poštni in brzojavni ravnatelj v Trstu g. H. Pattay je imenovan za pravega dvornega svetnika. + Kanonik dr. Šarič. bodoči škof, se je podal, kakor poročajo iz Sarajeva, na Dunaj h kanoniškemu procesu. -f Dostojne pisave pač ni pričakovati od Naroda«, ki je včeraj zapisal, da jc dr. Lueger »dunajski župan-švadroner«. Kaj takega o tem velikem možu, kateremu deset Hribarjev ne seže niti do glež-njev, še ni zapisal najzakotnejši list. Tudi se laže »Narod« in ponižuje Ljubljančane, češ, da je včeraj bolnemu dunajskemu županu na kolodvoru več oseb žvižgalo. Za tako pisavo je samo en izraz: Fej! Matica Slovenska mora v kratkem določiti število, v katerem naj se tiskajo knjige za 1. 1908, zato prosi gg. poverjenike, naj (deleč med člane knjige za I. 1907) že tudi pobirajo članarino za 1. 1908 ter ji jo dopošljejo čim preje. S tem se izognemo nevarnosti, da bi nazadnje zopet kak član ne mogel dobiti knjig, ker bi jih mogoče bilo premalo tiskanih. — Uprava »Matice Slovenske« je v smislu želje, izražene večkrat v javnih glasilih, poleg gg. poverjenikov naprosila tudi še drugo gospodo, naj bi po možnosti posredovali med njo in slavnim občinstvom; čim več nas dela, tem lepši bo uspeh. — »Matica« rada jemlje nazaj oziroma odkupuje zadnji snopič »Narodnih pesmi«, »Zbornika« in »Kam. planin«. Najnovejši snopič »Narodnih pesmi« bi mogli pogrešati zlasti tisti gg. člani, ki so pristopili šele I. 1907 in itak nimajo celotnega dela. — Za slovenske tehnike je volil v Tržiču umrli inženir gospod Viljem Polak ustanovno glavnico 15.000 K. — Blaznež ranil duhovnika pred oltarjem. V cerkvi sv. Justa v Trstu je včeraj zjutraj umobolni pastir Ivan Košanec napadel z nožem kaplana Ivana Marsicha, ko je isti po sveti maši stopal od oltarja v zakristijo. Ranil ga je v trebuh, da so se prikazala črevesa. Duhovnika so že operirali ter je upati, da okreva. V cerkvi ob 7. uri zjutraj jc bilo le malo ljudi. Ko je duhovnik zapuščal oltar, vrže se napadalec nanj ter mu zasadi nož v spodnji del telesa. Cerkovnik je rešil duhovnika. Drugi ljudje so izvili napadalcu nož ter blazneža obdržali, dokler niso prišli redarji. Napadalec je bil že v norišnici. Ko so ga vprašali, zakaj jc to storil, je rekel, da je hotel maščevati prestolonaslednika Rudolfa. Ranjeni duhovnik je doma iz Kopra ter nima sovražnikov. Napadalec je 54 let star in doma iz koprske okolice. — Za protestantskega župnika v Osi-jeku je izvoljen dosedanji župni upravitelj Anton Walter. — V smrtni nevarnosti sta bila pretekli ponedeljek dopoldne hrenoviški kaplan gospod Ahačič in hruševski cerkovnik Lovro Bizjak, ko sta se peljala z župnijskimi konji na obhajilo in so se Ie-ti splašili. K sreči si je gospod kaplan samo izpahnil levo roko, ki mu jo je še istega dopoldne naravnal postojnski zdravnik, in se je precej pobil po obrazu, cerkovnik se je tudi nekoliko potolkel in pretresel. — Redek slučaj. V Štcfanji vasi št. 5 so bili včeraj trije mrliči: eden moški in dve ženski. Starost moškega je 78, ene ženske 88, ene pa 54 let; torej skupno 220 let. — V Železnikih se ustanovi novo »Slovensko krščansko-socialno društvo«, ker so staro »Bralno društvo« na občnem zboru dobili v roke nasprotniki s pomočjo Dražgošanov s 25 proti 22 glasovom. — Strojne puške. Vojno ministrstvo je za poizkušnjo ustanovilo pri nekaterih pešpolkih in samostojnih bataljonih oddelke za strojne puške. Vsaki strojni puški je dodeljenih do dvanajst mož, ki so se za to službo izobrazili v posebnem tečaju za strojno puškarstvo na Dunaju. — Premeščanje posadk. Dne 8. aprila pride v Trst 4. bosansko - hercegovinski polk, in sicer trije bataljoni, ki so bili dosedaj na Dunaju. Četrti bataljon 97. pešpolka se premesti v Sežano, trije bataljoni ostanejo v Trstu. V Trstu ostane tudi lovski bataljon št. 20, lovski bataljon št. 11 se poda iz Trsta v Gradiško. Od 29. lovskega bataljona, ki je bil dosedaj v Gradiški, pojdejo tri stot-nije v Tržič (Monfalcone), četrta pa v Ronke. V Kanalu ostane 7. lovski bataljon. V Pulju ostanejo trije bataljoni 87 pešpolka, potem dva bataljona 5. domobranskega pešpolka, en bataljon 1. polka trdnjavskega topništva in 11. trdnjavski topniški polk razun drugega bataljona, ki je že prestavljen iz Przemysla v Trst. — Pes rešil gospodarju življenje. V Kostanjevici na Krasu se je zgodil dne 28. marca čuden slučaj. Kamnar A. Urdih, po domače Balič, je delal v precej globokem kamnolomu, ko zasliši, da cvili njegov pes. Nekaj časa posluša, ko noče uboga žival prenehati in vedno bolj laja, gre pogledat, kaj se mu je pripetilo. Iu glej, uboga živalica se je vlovila v neki skopec. Ko Urdili reši ubogega psička, gre zopet na delo. Ali kako se prestraši, ko zagleda, da je med tem padel debel kamen ravno na tisto mesto, kjer je prej on delal, in mu zasul vse orodje. Tako je po čudnem na* ključju ušel gotovi smrti. — Za učitelje. Na Dunaju bode v tekočem mesecu štiritedenski tečaj za poučevanje Ijudskošolskih učiteljev v metodi za poučevanje slepih otrok. Nujne zglasit-ve je poslati na c. kr. zavod za vzgojo slepih na Dunaju, II. okraj, Wittelbachsstr. No. 5. — Dolgovi bana Raucha. Zasebni dolgovi pravzaprav nikogar nič ne brigajo. Listi bi morda tudi ne registrirali Raucho-vih dolgov — na njegovem posestvu v Martijancu je vknjižena hrvaška hipotekama banka za terjatev nad pol milijona kron — ako bi zadeva v zvezi z drugimi dogodki ne bila zanimiva. Značilno je namreč to. da je dal ban Rauch za poverjenika pri kreditni banki imenovati svojega zvestega »famulusa« Czernkovicha! — Prepovedan dijaški izlet. Gojenci trgovske šole v Osijeku so nameravali o Veliki noči prirediti izlet v Zagreb, na Reko in v Trst. Hrvaška vlada je izlet prepovedala, ker se je letošnje šolsko leto pričelo osem tednov pozneje, kakor bi se bilo moralo. — Nova konjeniška vojašnica v Ze-raunu. Vojno ministrstvo zgradi v Zetnu-nu, nasproti Belgradu, novo vojašnico za 11. dragonski polk. Vojaška uprava izvrši dela v lastni režiji. Proračun znaša tri in pol milijona kron. Stavbišče je podarilo mesto. — Gradnja ladij v Dalmaciji. Leta 1907 so dalmatinske ladjedelnice zgradile skupaj 201 ladjo, med njimi šest parnikov. Obseg teh ladij znaša 2316 ton, vrednost istih presega 110.000 K. — Volitve v okrajno bolniško blagaj-no v Pulju. Za delegate bolniške blagajne v Pulju je bilo oddanih 4043 glasov za listo hrvaške narodne stranke, 1555 pa za listo socialnih demokratov. Izvoljeno je iz narodne skupine 126 delegatov, iz socia-listiške pa 24. »11 Lavoratore« jc zadovoljen z uspehom svoje stranke, dasi pomc-nja izid volitev pravzaprav velik po^az, kajti dosedaj so imeli socialisti vso bolniško blagajno v rokah. Sedaj še ima imenovati mornarica svojih 50 delegatov, in vseh 200 delegatov skupaj izvoli odbor, obstoječ iz devetih oseb. Zopet je padla socialistiška trdnjava. — Zagrebška vseučiliška knjižnica zopet odprta. Dne 30. marca so zopet odprli vseučiliško knjižnico v Zagrebu ter jo stavili dijaštvu na razpolago. Istega dne popoldne so odprli tudi glavna vrata vseučilišča. Akademiški senat je imel sejo. Sklepi niso znani. — Zobne krtačice za učence. V predmestju Friedenau pri Berolinu je nasveto-val šolski zdravnik, da se nabavijo učencem zobne krtačice na občinske stroške, in bi se učenci na ta način privadili, da bi pazili na svoje zobe. Učencem bi se krtačice razdelile s priporočilom, da naj jih pridno rabijo. Dobili bi jili tudi otroci premožnejših starišev. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah ln tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice! DELOVANJE ZADRUŽNIH INŠTRUKTORJEV. D u n a j, 30. marca 1908. Trgovinsko ministrstvo objavlja za dobo 190.3 do 1907 poročilo o delovanju zadružnih inštruktorjev, ki jih jc ustanovil leta 1899. trgovinski minister Di Pauli. Zadružni inštruktorji so dolžni, da poučujejo in vplivajo na primerno organizacijo zadrug in zvez. Inštruktorji so pred vsem skrbeli za to, da pospešujejo ustanovitev homogenskih organizacij. Koncem leta 1902 je bilo 6026 obrtnih zadrug, med njimi 1963 ene stroke, 1161 sorodnih obrti, 1830 nesorodnih obrti in 1072 kolektivnih zadrug. Članov so imele zadruge 676.040 s 614.977 pomočniki in 237.455 vajenci. Število obrtnih zadrug se je pomnožilo za 386, strokovnih za 600, sorodnih obrti za 255, znižalo se je pa število nesorodnih obrti za 477. Delalo se je tudi na ustanovitev ne prevelikih zadrug. Pomočniških shodov je bilo 3622, razsodišča so poslovala v 3171 slučajih. Pomočniških bolniških blagajn je bilo 910, vajenskih 436. Inštruktorji so sodelovali pri izpremembi 3007 pravil. Zadružnih komisarjev jc bilo 2945, 3084 zadrug ni imelo zadružnih komisarjev. Inštruktorji so vplivali tudi na podrobno poslovanje zadrug. Inštruktorji so pospeševali ustanovitev takih bolniških blagajn, ki bi uspevale. Mojstrskih bolniških blagajn je bilo leta 1907. 126. Od leta 1903 do 1907 sc je število podvojilo. Večina, 47, jih jc bila obli-gatorična. Na Češkem se je ustanovila »Zveza mojstrskih bolniških blagajn«. Na Češkem so poizkušali tudi uvesti starostno in invaliditetno zavarovanje. Delalo se je na izboljšanje obrtnega pouka. Inštruktorji so tudi delali na vrejeno razmerje med obrtniki in pomočniki, pospeševali posredovanje in zadružna prenočišča. Posebno so skrbeli za vajence. Poskočilo je število vajenskih izkušenj. Uspehe so pokazale vajenške razstave, vajenska zavetišča in domovi. Manj uspešno so delovala razsodišča. Ljubljanske mm. lj Deželni glavar Šuklje je včeraj prisostvoval predstavi v slovenskem gledališču, danes pa je obiskal deželno bolnišnico. ij Za sobotni gledališki večer v veliki dvorani »Uniona« je veliko zanimanje. Na večeru sodelujejo člani slovenske opere in vojaška godba. Naj bi nihče nc zamudil tega izrednega užitka! Opozarjamo na to prireditev tudi občinstvo po deželi. lj Pri ljubljanskih občinskih volitvah postavijo socialni demokratje tri kandidate v III. razredu. Ij Pevsko društvo »Ljubljana« je v svoji odborovi seji sklenilo, da pristopi kot ustanovnik telovadnemu odseku S. K. S. Z. z zneskom 50 K. Živeli posnemovalci! Ij Zanimivo javno predavanje je bilo včeraj v S. K. S. Z. Gospod dr. Jerše je popisal izlet v Benetke. Podal jc mnogo zanimivih zgodovinskih črtic iz starodavne »lepe Veticcije«, pokazal mnoge zanimivosti iz sedanjih Benetk, ki so žalosten spomenik stare slavne Vcnecije. Predavanje je osolil z zdravim humorjem. Občinstva jc bila polna dvorana, kakor vedno pri predavanjih gospoda dr. .Jeršeta. Upamo, da g. dr. Jerše ugodi želji občinstva in da priredi cel ciklus predavanj. — Tudi prihodnji torek bo v S. K. S. Z. zanimivo predavanje. Ij Slovenska krščansko-socialna zveza jc s tem, kar nudi članom za 60 krajcarjev letne udnine, najcenejše društvo ne le v Ljubljani, ampak sploh na Slovenskem. Samo 60 krajcarjev na leto — to pač ni nobena žrtev, ker na šest dni pride na člana samo en krajcar plačila ali na mesec samo pet krajcarjev! Naj ne bo nikogar med nami, kateremu bi se zdelo, da je to prevelika žrtev za našo skupno stvar! Ij Za nakup bleškega gradu. Danes je bila pri deželnemu odboru deputacija občinskega odbora z Bleda s prošnjo, da dežela nakupi blejski grad. Ij Snežiti jc pričelo danes dopoldne, Ij Kap zadela je včeraj na poti iz tobačne tovarne uradnika tobačne tovarne g. Henrika Ulriclia. Prepeljali so ga v »Leonišče«, kjer je danes umrl. Čujemo. da jc gospoda Ulriclia dohitela slabost v trenutku, ko je pred orožniško vojašnico pripovedoval prijatelju, da se zvečer odpelje na Češko, kjer mu je mati smrtrione-varno zbolela. lj Umrla je Bokavšek Ivanka, članica ženskega oddelka S. K. S. Z. Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne. Pogreba se udeleži zastava S. K. S. Z. in odborovo od-poslaništvo z društvenim vencem. Rajni-ca je pristopila S. K. S. Z. že 17. aprila 1903. Blag ji spomin! lj Domača umetnost. Učitelj kiparstva na tukajšnji c. kr. umetno-obrtni šoli, profesor Alojzij Rcpič, je razstavil te dni v izložbi Sclnventncrjcve knjigarne v Prešernovih ulicah dvoje svojih najnovejših del. Prvo je doprsni v naravni velikosti izdelani portret znanega ljubljanskega šolnika, drugo pa žanerska skupina kmečkega para. ki sc vrača iz cerkve domov. Kmet in kmetica, oba že visoko v letih, sta oblečena v narodni noši, kakršna je bila pred kakimi sto leti v navadi. Stari mož koraka z dežnikom in pipo, njegova ženica pa stopa tesno ob njem in viditi je, da hoče s svojim dobrikanjem poblažiti resne besede, katere jc mož ravnokar iz-pregovoril . . . Svoje čitatelje opozarjamo. da si ogledajo označena umotvora. Ij Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana bo imelo svoj prvi društveni zbor dne 15. apr. 1908. ob 6. uri popoldne v porotni dvorani c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev 7 odbornikov, 2 namestnikov in 2 računskih pregledovalcev. 3. Slučajnosti. — Pred zborovanjem se sprejemajo društveniki. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. Priglase, dopise in pošiljatve sprejemajo začasno do občnega zbora gospodje Albert Levičnik, c. kr. deželnosodni predsednik Fran Mil-činski, c. kr. sodni tajnik, in Janez Nep. Roger sen., podpredsednik Vincencijeve družbe in posestnik, vsi v Ljubljani. Ii Darilo. Iz krogov prvega ljubljanskega strelskega društva naklonili so gospod Ivan Roštan, c. kr. računski oficijal, 10 K, ostali društveniki pa 19 K kot prvo darilo »Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih« o priliki cesarskega jubileja. Ij Oskrbovalnica za jetičnike. Gospa Marija Planinšck je naklonila oskrboval-nici popolnoma opravljeno otroško postelj, gospa Rosy pl. Bleiweis pa dvoje poste-Ijišč, za kar se izreka srčna zalivala. »Oe-želno pomožno društvo za f>ohie na pljučih« opozarja pri tej priliki, da ima za postelje, posteljno opravo, perilo in obleke, posebno otroške obleke, vsak čas uporabo in prosi torej dobrotnike, da mu naklonijo take če tudi stare in obrabljene stvari. V obvestilo zadostuje dopisnica na »oskr-bovalnico za jetičnike«. Temeljni pogoj lii-gijene je, da imej vsak človek svoje lastno ležišče. Pri domovnem odvračanju jetike sc le prečesto opaža, da ta pogoj, ki se nam zdi tako samoumeven, ni izpolnjen. S tem, da prizadetim rodbinam podelimo postelje, odvrnemo često nevarnost okužbe. lj Celo skupino sulcev je videti v Ljubljanici nad nekdanjim jezom pri tovarni Dragotina Hribarja. Med njimi so trije pravi velikani, ki merijo precej nad en meter v dolgosti, in ki vzbujajo posebno zanimanje gledalcev in neomejeno pozornost prijateljev sulcev. Manjših je več. Pravijo, da prihajao žc več let na to drstišče. Ij Panorama - Kosmorama, ima sedaj prekrasne slike iz francoske Švice. Podjetje se s to serijo zaključi in se otvori jeseni v drugem večjem prostoru. Ij Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri zvečer v restavraciji pri »Črnem orlu« (Gospodske ulice). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. lj Pri mestni policij! ljubljanski jc za izpraznjeno mesto policijskega stražnika vlagati prošnje le šc kratek čas. Kakor žc znano, pridejo v poštev Ic primerno na-obraženi reflektanti, ki imajo veselje za ta poklic. lj Izgubila je Marija Parapat, dekla, Tržaška cesta 23. na poti od magistrata do nunske cerkve poselsko knjižico in en bankovec za 10 kron. Izroči naj najditelj najdeno ali ubogi dekli sami ali pa naj odda na magistratu. lj Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko opozarja društve-nike na svoj izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 5. aprila 1908, dopoldne ob pol 10. uri v hotelu »Južni kolodvor« v Ljubljani. To zborovanje naj bi bilo v prvi vrsti dokaz, da se odvetniško in notarsko uradništvo zaveda svojega stanu posebno sedaj, ko gleda boljši bodočnosti nasproti. Sprejem stanu v zakonsko predlogo glede ureditve službenega razmerja nam sve-doči to. Zato pa naj bi bil občni zbor tudi nekako stanovsko slavje. — Skupno kosilo po občnem zboru se vrši. Prijave h kosilu še vedno sprejema društveno vodstvo, opozarja se pa, da za one, ki bi se priglasili šele v nedeljo, vodstvo ne more prevzeti nikake odgovornosti. »SLOVENCEV« PODLISTEK. Jutri pričnemo priobčevati v »Slovenče-vem« podlistku povest: »TRIJE POROČEVALCI«. Povest je spisal Cona n D o y 1 e, ki je »Siovenčevim« čitateljem po svojih zanimivih spisih že dobro znan. Mm sM. Milijonarka se sprla s svojo rodbino. Nevvyorška milijonarka Ana Gould se je sprla s svojo rodbino, ker ji je branila, da se zaroči s saganskim princem. Goul-dova je zapustila hišo svoje sestre in se nastanila v nekem hotelu. Sodijo, da zaroko kmalu proglase. Po oporoki Gouldi-nega očeta zapade polovico svoje dedšči-ne, 30 milijonov dolarjev, če se poroči proti volji rodbine. Elektriški brzostrelni top. Šotski iznajditelj Simpson je iznašel brzostrelni top, ki izstreli krogljo brez smradu in poka z naglico 30.00(1 črevljev v prvi sekundi. Bogat dijak sodno usmrčen. V Londonu so 30. m. ni. usmrtili z elektriko dijaka Gilletta, ki pripada bogati tvorničarski rodbini. Gillette je med vožnjo v čolnu julija 1906 z veslom ubil svojo ljubimko Bro\vnovo, ki jc ni hotel poročiti. Usmrčen je bil v 63 sekundah. Truplo so izročili rodbini. Roparji napadli vlak. V Kansasu je napadla roparska tolpa vlak, ubila poštnega slugo in odnesla tisoč dolarjev in več dragocenosti. Sokoli in židje. Praški trgovski »Ob-chodni Listy« poročajo, koliko so skupile posamezne tvrdkc pri zadnjem vsesokol-skem izletu v Pragi leta 1907. Restavracije: Chodera 56.000 K, Fleck 82.000 K, Houvrc 43.000 K, Schlitzeninsel 60.000 K, Sofieninsel 42.000 K, Piskaček 26.000 K: kavarne: »Slavia« 29.000 K, »Union« 20 tisoč kron, »Frangais« 32.000 K, »Corso« 36.000 K, »Continental« 37.000 K, »Central« 32.000 K. >Wicn« 32.800 K, »Louvre« 31.000 K; dalje »Hotel Pariš« 59.000 K veletrgovec s klobuki F. Šip 20.000 K. trgovina s stroji, orodjem, kuhinjskimi posodami V. 11. Treybal 43.000 K. St. Bartoš 18.000 K: modna trgovina W. Olk 25.000 kron; »Zur Stadt Pariš« 170.000 K: Friml 20.000 K, trgovina s prekajenim mesom W. Chmel (podružnica) 19.000 K, končno tvrdkc: Tocli 83.000 K, Oehler 92.000 K, K. Fischcr 145.000 K, Teu eles 95.000 K, L. Schiller 153.000 K in Wolf & Schleim 295.000 K. Te številke so zlasti zato zanimive, ker pričajo, da imajo od sokol-skili izletov največji dobiček nemško-židovske tvrdke: kavarne »Frangais«, »Corso«, »Continental« (središče nemških buršev), »Central«, »Wien«. potem restavracija Piskaček, kakor tudi trgovine Oehler, Fisther, Teweles, Schiller, Wolf. Kako se vse to vjema z geslom: »Svoji k svojim!« ? g Promet dalmatinskih pristanišč. L. 1907. je prispelo v Split 4311 parobrodov in 570 jadrnic, skupaj 979.148 ton, za 85.393 ton več, kakor leta 1906. V Gruž in Dubrovnik je prišlo 2690 parnikov in 229 jadrnic z 903.748 tonami; za 102.690 ton več kakor prejšnje leto. Šibenik je imel prometa: 2347 parnikov, 691 jadrnic, skupaj 495.593 ton (plus 20.411); Metkoviči: 819 parnikov, 213 jadrnic, skupaj 219.433 ton (plus 48 tisoč 854 ton). V Kotoru je promet padel za 28.226 ton; parnikov je prispelo tjekaj 1392, jadrnic 83, skupaj 363.444 ton. Split je za Trstom najvažnejše avstrijsko pristanišče. Tu je promet narastel vsled izvoza cementa, v Dubrovniku in Mctkovičih pa se jc zvišal vsled izvoza hcrcegovinskih drvi. Jubilejski slavnostni obhod na Dunaju, o katerem smo poročali, se popolni, 1 Deveto skupino, iz dobe tridesetletne voj- ne bo vodil oddelek Dampierrovih oklop-nikov (kirasirjev) pod vodstvom arzenai-skega stotnika (iiiberta pl. St. Hilaire. Ta slavni polk uživa poleg drugih pravic od leta 1619., ko je rešil cesarja Ferdinanda protestantskih plemenitašev, ki so ga na-skakovali, tudi predpravico, da srne v službi korakati z razvitimi banderi in s trobentanjem skozi cesarski dvor. Slikar Aleksander NVilkc, ki priredi ravno opisano skupino, prevzel je tudi v skupini deseto (rešitev Dunaja leta 1683.) prireditev oddelka Poljakov pod Sobjeskim. K umoru gospe Biedennann v Dunajskem Novem mestu se poroča, da so porotniki obdolženca Novaka obtožbe umora oprostili, potrdili pa uboj. Novak je bil obsojen v štiriletno, njegov soobtoženec Janko samo radi tatvine v trimesečno težko ječo. Kitajski zakonik. 2e prej, kakor je cesar Justinijan izdal svoj zakonik (»Corpus iuris civilis« leta 530. do 534. po Kr.), so imeli Kitajci že svoje zakone zbrane. Poleg dekaloga (desetih božjih zapovedi) in arabskega Hammurabiievega zakonika (iz leta 2100. pred Krist.) je kitajski zakonik najstarejši. Isti obstoji iz 24 knjig, v katerih je mnogo zakonov, ki se ne nanašajo samo na pravne razmere, marveč segajo tudi globoko v etiko in prinašajo celo pravila etike. V teh zakonih so začrtane dolžnosti otrok nasproti starišem, pravila pri zarokah in porokah. Zlasti priporočajo te zbirke že preje objavljene sodbe in mnenja.Mnenje Konfucijevo, ki ga je izrazil pri nekem prepiru, velja še danes toliko, kakor najnovejši zakon. Svoj zakonik hočejo Kitajci ohraniti nedotaknjen od tujih vplivov, zlasti evropskih pravnih nazorov. Pokazala pa se je potreba, da se uvede nov kazenski zakon. Na Kitajskem ni posebnega sodstva; isto je v rokah krajnih in okrajnih oblasti. Pravdno postopanje je vsled tega težko in zamešano. Stavka prenehala. Stavka v ladjedelnici »Danubius« v Budimpešti je prenehala vsled poravnave med ravnateljstvom in delavci. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJEN1CE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Telefonska In brzojavna poročila. POLITIČNI POLOŽAJ IZBOLJŠAN. Dunaj, 1. aprila. Politiški položaj sicer še ni razvozljan, toda dosti boljši. Vladi se bo dal čas, da ustreže zahtevam poslancev. Mogoče je, da odstopi predsednik praškega nadsodišča. Justični minister ne odstopi, saj za sedaj še nc. Češki poslanci zahtevajo, da dokler ni rešeno jezikovno vprašanje, se mora povišanje deželne hrambe odgoditi. DR. LUEGER NA DUNAJU. Dunaj, 1. aprila. Včeraj zvečer se je vrnil dr. Lueger na Dunaj, kjer ga je na kolodvoru sprejel dunajski občinski in mestni svet. Velikanska množica je ljubljencu Dunajčanov prirejala velikanske ovacije. KOŠUT. Dunai, 1. aprila. Cesar je sprejel Košuta. O avdijenci je Košut dejal, da se je pletla okoli aktualnih političnih vprašanj, Cesar je najboljše volje in zdrav. NAPAD NA KATEHETA MARS1CHA. Trst, 1. aprila. Napadalec Košanec, ki je v cerkvi sv. Justa ranil kaplana Mar-sicha, je bil že v norišnici St. Daniele v Furlaniji. Da je prišel tjekaj, pripisuje duhovščini, ki jo zbog tega sovraži. Pred leti je napadel dekana v Krkavcah. Tudi sedaj, je rekel, da mu je žal, da ni zadel njega. Stanje ranjenega duhovnika, ki je pomožni katehet na ženskem liceju, je zadovoljivo. Škof Nagi je včeraj vnovič posvetil oskrunjeno cerkev. AVTOMOBILNA ZVEZA MED TRSTOM IN REKO. Trst, 1. aprila. Avtomobilna proga Trst-Reka se v kratkem uresniči. Predpriprave so dovršene, ustanovljen konsorcij, ki stvar financira. Spočetka bodo vozili trije avtomobili, vsak s 14 do 16 sedeži. Avtomobili bodo se dotikali Opatije. Vožnja iz Trsta na Reko bo trajala dve uri. PROFESOR ŠURM1N BO UMIROV-LJEN. Zagreb, 1. aprila. Iz zanesljivega vira se čuje, da hrvaška vlada predlaga, naj se vseučiliškega profesorja Surmina, poslanca in delegata, vpokoji. VILJEMOV A PISMA. Berolin, 1. aprila. »Miirz« je objavil pismo Viljema II. na lorda Tweedmoutha. Pismo ni nič posebnega, pač pa so v njem zelo osebni in odiozni napadi na lorda Esherja. SESTRA BISMARKOVA UMRLA. Berolin, 1. aprila. Umrla je sestra Bis-markova gospa Malvina von Arnim. ZAROTA PROTI SULTANU. Carigrad, I. aprila. Tu so odkrili zaroto proti sultanovemu življenju. ŽITNE CENE. Budimpešta 1. aprila. Pšenica za maj........11 '35 Pšenica za oktober......9 77 Rž za maj.........10 60 Koruza za maj........6 45 Oves za maj........7 37 Efektiv: 15 ceneje. HIŠA v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista. 365 15 Zahvala Podpisani se najudaneje zahvaljuje za vsa sožalja in izkazane usluge povodom bridke smrti g. duhovnega svetnika in župnika Antona Kukelj. Predvsem se zahvaljuje udano podpisani čast. duhovščini župne cerkve sv. Petra v Ljubljani za sprevod iz Leonišča do cerkve sv. Petra v Ljubljani, zlasti pa g. župniku Pavliču za udeležbo potjreba v Šenčurju. Nadalje se zahvaljuje podpisani velerodnemu g. c kr. deželnemu šolskemu nadzorniku Hubadu za spremstvo do kolodvora v Ljubljani, visokočastitemu g. kanoniku in c. kr. profesorju Antonu Kržiču ; prečastitemu gospodu kranjskemu dekanu A. Koblarju kot celebrantu in govorniku pri pogrebu; velečastn ma gospodoma svetnikoma vodiškemu in nakelskemu, veleč g. dekanu Lavrenčiču iz Kamnika, gospodoma patroma Saleziju iz Brezij in Kmilijanu iz Sv. Gore za prvo pomoč pri cerkvenih opravilih; velerodnemu gospodu c. kr. davčnemu nadzorniku fordanu in soprogi; gospodom uradnikom iz Kranja; c. kr. orožništvu iz Šenčurja; požarni brambi iz Šenčurja in Vogelj za oskrbo uzornega reda pri pogrebu; šolskim vodstvom iz Šenčurja, Voklega in Olševka; društvom Šenčur, Voklo, Voglje in vsem drugim za udeležbo pri pogrebu. V Št. Jurju pri Kranju, dne 31. sušca 1908. Mihael Kmet, kaplan. Širile, naročajte »Slovenca"! RNeteorologično poročilo. Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm Caa epa-*OVU»ja 31 9. iveč 7. zjutraj, pop Srednja Stanje barometra » mm 730-9 281 16-9 Temperatura M Celzija Vetrort Nebe tt'4 sr jzah. 6-a t 0 sr. szh. si. svzh. oblačno oblačno sneg Ji i ► D B 00 včerajšnja temp. 8 7«, norm. 6 ft*. 'MšSmm 795 Skiičeni bolem davame všem pri -buznym a znamym zpravu o umrti drahouška našeho manželaaotce, pana Jindricha UIricha adjunkta c. k. tabakovč režije ktery nahle ve stfedu dne 1. dubna 1908 v 46. roce veku svčho tiše v Panu zesnul. Telesni poziistatky drahčho ze-snuleho pohfbeny budou v patek, dne 3. dubna o 5. hod. odpol. z Leonina na hrbitovž v Sv. Kfiže. V Lublanč, dne 1. dubna 1908. Ana Ulrichova roz. Kalmusova manželka. - Vladimir Ulrich, syn. mmt Vabilo k občnemu zboru »Delavskega stavbnega društva v Zagorja ob Savi'1 ki se bo vršil v nedeljo, 12. aprila ob 4. upi pop. v hranilničmh prostorih.. Dnevni red : 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Razdružitev društva. 7. Slučajnosti. 794 1-1 Odbor. Nova hiša no Bledu z lepim vrtom ter dobro pitno vodo pred hišo se proda. Pojasnila daje Anton Marolt, krojač, Bled-Grad 141. 793 10-1 Popoln, nov, lepo v usnje vezan »Valvasor" proda za ceno K 40 — Anton LovSin,, župnik, Dobrova pri Ljubljani. 792 l—1 Za dame! elegantne klobuke Za otroke! ter vsakovrstne modele priporoča 2237 A. M - Mozetič si.u.li',,*" Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno. Filijaika v Kranju na Glavnem trgu. J^ofavice ja dame, gospode in otrobe. Glace svilnate, tricot in cvirnaste. — Moderne kravate, petij*, samovejnice, vedno novosti v najvelji Izberi pri ?. 2v[agdič, JLjubljana, Prešernove ulice $tev. 7. 766 1 o Velika in moderna zaloga oblek za gospode, dečke in otroke A. KUNC Ljubljana 9 Dvorni trg 3 (na vogalu Židovske ulice). Zaloga lastnega izdelka talarjev in povr&nikov za prečastito duhovščino. Strokovnjaška postrežba z izbornitni izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih cenah. 595 104 -8 Naročila po meri točno in priznano dobro. P&druim&ai i v Spljetu* b Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komunalne srečke t R 1572. - žrebaPnje°dne 2. marca. - Glavni dobitek R 300.000 —, promese na Tiske srečke t R T—. - žrebanje dne 1. apnia. - Glavni dobitek K 180.000*—. Obe promesi skupaj samo K 21—. A l| Ol sprejema vloge na knjilioe in na tekoči račun proti |2 |q ob res t i m. Podruinio^ 1 v Celovcu, t Dflniftha aEavaio. s l i K SH.OQO.OOOi i « » Rezervni fond 9 > i t K 800.000. i n « Državni zbor. Pred krizo. Dunaj, 31. sušca. Danes je pravosodni minister dr. Klein v proračunskem odseku prečital že v soboto naznanjeno izjavo, ki naj bi zjasnila politično vreme in izčistila soparno ozračje v parlamentu. Dva dni so kovali to izjavo razni kovači in kovarji, da pomirijo Cehe, ne vznemirijo Nemcev in preprečijo krizo. Pri nas so namreč že francoske razmere, parlamentarne krize so na dnevnem redu vsako leto, ker sicer bi bilo dolgočasno v parlamentu. Govoril je dr. Klein, dajal lepe nauke na levo in desno, zato so vznemirjeni Cehi in Nemci. Iz tega bi sklepali, da je srednja pot najboljša pot in da se poležejo valovi »vznemirjenih duhov« v obeh taborih. Kdor pa tako sodi, se jako moti. Najmirnejši politiki nosijo pipce v rokavih. Takoj po Kleinovem govoru so hiteli nemški in češki poslanci iz dvorane, da se posvetujejo, ali naj so vznemirjeni ali ne, ali naj umetno napravijo krizo ali jo odlože do prve, boljše prilike. In kaj je govoril dr. Klein? To, kar že davno vemo, kar je dr. Klein izjavil že meseca grudna v zbornici. V stvari sami jc dr. Klein pritrjeval češki zahtevi, ki se sklicuje na znano Stremayerjevo jezikovno naredbo. Posredno vsaj je grajal tudi one nemške uradnike na Češkem, ki kar na svojo pest in odgovornost določajo poslovni jezik pri posameznih sodiščih. Posebno pa se liudujejo Nemci, zakaj dr. Klein ni grajal onih čeških uradnikov, ki širijo češki kot notranji uradni jezik. Sedaj pa naj človek reče, da je ta izjava bomba, ki naj vrže v zrak vlado in parlament. Nimamo najmanjšega povoda, da bi zagovarjali ali celo odobravali to izjavo. Ravnotako pa tudi ne najdemo razloga, da bi samo vsled te izjave morali zdrobiti vse v kosce ter ustaviti redno parlamentarno delo. Takih izjav smo slišali že mnogo in še slabših. Vse pa so le sad starega avstrijskega sistema, katerega korenine so prerile vse javno življenje. Kaj pomaga obljuba, kaj naredba, ako nimamo zakona, ki bi jasno določal pravice nenemških jezikov in strank pred sodišči. Vsaka poznejša vlada se sklicuje na obljube in na-redbe prejšnjih vlad, ako ji kaže. Zato je pač zadnji čas, da vlada predloži načrt zakona, ki bode sodnikom vezal roke, ne pa dajal prostost, da sami določajo poslovni jezik, kakor sc je ravno godilo v Hebu in drugod. Vse prav, sodnik naj je popolnoma neodvisen v svoji judikaturi. Nikakor pa ne moremo odobravati, da bi bilo tudi jezikovno vprašanje predmet judikature. Na ta način bi bila anarhija in zmešnjava še večja. Zato v resnici ne vemo, zakaj bi morali ravno danes vreči dinamitno bombo v zbornico. Govorili so danes dr. Žitnik, Wassil-ko, minister Klein, dr. Sylvester, dr. Ve-lich, Kozlovski, Malik. Korol, Walcher in dr. Conci. VVassilko in Korol sta naštevala rusinske zahteve. Dr. Sylvester pa je z največjo težavo iskal izraze, da bi za silo vsaj izrazil svojo in svojih tovarišev navidezno nevoljo. Humbug! Češki agrarec dr. Velich pa je prečital skupno izjavo čeških poslancev, da glasujejo proti proračunu za pravosodno upravo. Ministrski predsednik baron Beck sedaj preiskuje krizo, o kateri so skovali časnikarji pred dvorano naslednji stih: Vormittags \var sclion Krise; nachmittags verlief sicli diese. Govornikov je oglašenih še 15, ki jutri pridejo na vrsto. Jutri se utegne vršiti glasovanje. Parlamentarna komisija češkega narodnega kluba tudi jutri šele sklene, ali naj le glasujejo češki poslanci v ods'eku proti proračunu za pravosodno upravo ali naj izvajajo še druge posledice. Prva nadaljna posledica bi bila, da odstopita oba češka ministra. Danes smo torej še — pred krizo. Gospodarski odsek. (Zakon o službeni pogodbi zasebnih uradnikov.) Počasi gre naprej, vendar se pa pozna, da je odsek že preko najnevarnejših tolmunov. Dovršenih je dozdaj prvih šest paragrafov. Obe važni določbi .;ta se včeraj sprejeli v zakon. V zadnji točki S 2 so sprejeti v zakon tudi uslužbenci dežele, okraja ali občine, ki v raznih podjetjih na temelju zasebno-pravnih pogodb opravljajo kak trgovski ali višji posel. V S 4 se je pa določilo, da imajo pravno veljavo tudi kolektivne pogodbe sklenjene med organizacijami uslužbencev in delodajalcev. Zlasti ta stvar, ki sta jo sprožila in z vso vnemo podpirala dr. Ofner in dr. Krek, je izredne važnosti. Dozdaj imamo v tem oziru samo v novem obrtnem redu v S 14 b) neko določbo, da morejo v obrtnih zadrugah v soglasju mojstrskega in pomočniškega zbora skleniti pravoveljavne kolektivne pogodbe o delavski dobi, plači itd. Brez dvojbe bo to, kar se je včeraj sprejelo v novi zakon, jako vplivalo nato, da sc okrepc organizacije, in da dovrše to, česar jim zakon sam ne bo dal. V S 4 se je tudi našla oblika, da se morejo veljavne pismene pogodbe sklepati, ne da bi jih bilo treba drago kolekovati. Delodajavec izroči uslužbencu pisano glavna določila službene pogodbe brez podpisa. Moriturus. Ko je vstopil minulo soboto pravosodni minister dr. Klein v dvorano, kjer zboruje proračunski odsek in je opazil, da že šviga med poslanci plamen narodnega spora, se je ponorčeval iu rekel: »Moriturus te salutat«. Danes prištevajo Kleina že mrličem. Vladna pogajanja s strankami so namreč ostala brezvspešna in minister je podal zato glede na češki jezikovni spor izjavo, ki ni bila dogovorjena s strankami. Take izjave navadno nikogar ne zadovolje. Ravno zato je pa deloma ugodno za vlado, da se vzdrži nad strankami. Z ozirom na položaj danes popoldne sodijo, da to ne bo mogoče. Cehi vstrajno zahtevajo, da mora priznati pravosodni miniter upravičenost čeških vlog pri sodiščih v nemških okrajih na Češkem. Dr. Klein je pa to odklonil, češ, da so sod-nijski uradniki neodvisni. O posledicah, ki jih bo imela njegova izjava, gotovo ni dvomil. Cehi niso skrivali, da zahtevajo kot zadostilo za hebske dogodke njegovo glavo. Češki agrarec Velich, torej pristaš stranke, ki ji pripada minister Prašek, je zagotavljal v proračunski razpravi, da po Kleinovi izjavi v sedanjih razmerah Cehe nič ne zanima, če se reši sedanji proračun. Katoliško narodni Cehi so z ostalimi Cehi popolnoma složni, kar izjavi jutri Šramek. Vlada lahko sklene dve stvari. Češkima ministroma dovoli, da izstopita, kadar pri-čno Cehi z ojstro opozicijo, ali pa žrtvuje Kleina. Sodi se, da pade Klein. Nemcev namreč Kleinova izvajanja tudi niso zado-voliila, češ da je vplival na sodnike. Ni verjetno, da se zavzamejo Nemci za Kleina. Pravosodni minister sam ni voljan, da se brani. Pred letom že je večkrat zatrjeval. da je utrujen in bolehen. Baron Beck zato lahko izbira. Težko pa dobi Beck naslednika Kleinu. Ni Nemca, ki bi moral prevzeti ministrstvo proti Cehom in ni Čeha, ki bi ga vzdržal proti Nemcem. Klei-nov naslednik bo zato najbrž uradnik. Čehi izstopijo iz vladne večine ? Neki ugledni član proračunskega odseka izjavlja, da so mislili še včeraj, da Klein toliko časa ne poda svoje izjave, dokler ne določijo besedila stranke. Ker se pa Nemci in Čehi niso zedinili, je Klein svojo izjavo samostojno podal. Naravno, da sta bili nezadovoljni obe stranki. Češki poslanci so se takoj posvetovali. Poslanci in češka ministra soglašajo, da je sedanje stanje nevzdržljivo in da češki poslanci ne smejo odnehati glede na vzdržanje določil Stremayrjevih odredb. V konferenci je bilo vse za češko opozicijo. Češka parlamentarna komisija naznani plenumu, da izstopi iz vladne večine in da odkloni proračun. Drugi pa zopet trde, da Beck še ni izgubil potrpežljivosti in da hoče rešiti položaj preko Kleina. Sodi, da če Klein odstopi, bi Čehi nekaj časa še potrpeli. Nemci o položaju. Nemci opisujejo položaj takole: Po češkem porazu glede na ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem sledi nov poraz Kramarove politike v hebskem jezikovnem vprašanju. Klein je izjavil, kaj da naj pričakujejo od vlade. Kompromisne Beckove izjave imajo zgolj namen, da zgradi Čehom most in jim omogoči, da ostanejo v koaliciji. Ko so zapustili prorač. odsek in sklenili, da glasujejo proti proračunu, in da odpokličejo češka ministra in da predlagajo češkemu klubu, da prične opozicijo, so takoj svoj načrt izdali javnosti, a se tudi streznili. Dr. Kramar jc ustrelil čez mejo in izpoznal, da dela v roko Stranskemu iu radikalcem. Pohiteli so k ministrskemu predsedniku in mu naznanili svoj sklep ter ga prosili, da T'm pomaga iz zagate. Razgovor z Beckom je trajal do 2. ure popoldne. Češki voditelji so razburjeni zapuščali ministrsko sobo in zagotavljali, da stoji slabo. Kmalu se je pa izvedelo, da se je izboljšal položaj. Ministrski predsednik jc prevzel, da izdela v sporazumu z Nemci novo izjavo, po kateri bi se omogočil modus vivendi, dokler ne izdelajo nove jezikovne postave. Profesor Velich jc nameraval prvotno izjaviti da bodo glasovali Čehi proti proračunu. Glede na. pogajanja z Beckom je pa izjavil. da Cehe ne zanima, če se sklene proračun. Zvečer so sledila dolgotrajna pogajanja med nemškimi in češkimi voditelji. Posredovali so nemški in češki ministri. Slo se je za izjavo, ki jo poda Beck jutri glede na hebski jezikovni spor, ki bo povzročila natančno naprej proračunano nezadovoljnost med Čehi in Nemci. Nemci so že izjavili, da nimajo nič proti Beckovi izjavi, ker se boje, da češka ministrska kriza povzroči razpad sedanje koalicijske vlade. Sicer še niso določili besedila Beckove izjave. Upajo pa, da izpadejo pogajanja ugodno, ker so Čehi postali bolj voljni in silijo na to, da se odstranijo ovire, ki jih dela hebsko jezikovno vprašanje. Stališče pravosodnega ministra je omajano. Nikakor pa ni izključeno, da ostane Klein minister. Danes je bilo za pravosodno ministrstvo vse polno kandidatov. Govorilo se je, da prevzame Beck sam pravosodno ministrstvo, krščanski socialci so govorili, da postane pravosod. minister dr. Fuchs, svobodomiselni Nemci pa, da postane Kleinov naslednik dr. Syl-vester. Odločilo se pa še ni in se še tudi takoj ne bo, če Klein odstopi. So, ki trdijo, da ostane Klein na svojem mestu, ker se zanj zavzemajo z vso silo Poljaki. Beck na ddu. Današnji Beckovi avdijenci pri cesarju pripisujejo veliko važnost. Nekaj go-sposkozborničnih članov, ki imajo zveze z dvorom, izjavlja, da se gre morebiti zdaj za delno krizo, za preosnovo Becko-vega ministrstva, a da o celotnem odstopu Beckove vlade ni govora. Beck je konferi-ral z raznimi osebami do pozne noči. Klein jc bil končno pri Becku dve uri. V zbornici se je na to govorilo, da se kriza reši jutri. Veliko važnost polagajo na Beckove konference z nemškimi ministri. Težave glede na vojaške novince. Bcck ima pač težavno stališče. Skrbeti mora, da reši proračun. A tudi glede na predlogo o vojaških novincih, ki mora biti rešena v zbornici pred Veliko nočjo, ga čakajo težave. Vlada hoče povečati deželno brambo za 5000 mož. Raznim strankam pa to ni všeč. Skupni armadi namreč manjka vojakov. Če povišajo avstrijsko deželno brambo, se vzravna v naši državni polovici pomanjkanje vojakov. Mogoče je pa tudi. da s premeščanjem vojaštva skupne armade vzravnajo pomanjkanje vojakov na Ogrskem. Neposredno se tako odpomore pomanjkanju ogrskih vojakov. Razne merodajne stranke, med njimi krščanski socialci, nc nameravajo kar tako meni nič tebi nič dovoliti, da se poviša število deželne hrambe. Zato razpravljajo o načrtu, da predlože zbornici dva zakonska načrta. Rdcn bi zahteval dosedanje število vojaških novincev, drugi pa povišanje 5000 mož. Koncesija Čehom. Ministrski predsednik Bcck je obljubil Čehom, da odstopi predsednik praškega višjega deželnega sodišča dr. Wesely, ki ga Čehi ne morejo, ker se jim je zameril s svojo znano izjavo nasproti Baxi. Glede na izjavo, ki jo poda Beck v proračunskem odseku, se danes ni doseglo med Nemci in Čehi sporazumljenje v sledeči stvari: Čehi namreč zahtevajo, da izjavi Bcck, da ostane status quo, dokler se ne predloži jezikovni zakon, medtem ko Nemci še nasprotujejo. Upajo, da se sporazumejo jutri. Celjska gimnazija. Gradec, 1. aprila 1908. Derschattovo glasilo poroča: Naš poročevalec jc govoril z naueniin ministrom Marchetom glede na nastop slovenskih poslancev za ustanovitev slovenskega višjega gimnazija v Celju. Dr. Marchet je izjavil, da mu o kaki akciji ni ničesar znano. Naučno ministrstvo sc ni pečalo z vprašanjem o ustanovitvi slovenskega gimnazija v Celju. Na opombo, da so Slovenci posredovali v zadevi pri ministr- skem predsedniku, je odgovoril Marchet, da jc to že mogoče, a o obsegu akcije se sklepa lahko iz dejstva, ker o tem nauč-nemu ministrstvu ni ničesar znano. Derschattovo glasilo nadalje piše: Nekaj slovenskih poslancev izjavlja, da so bili pri ministrskem predsedniku Becku glede na ustanovitev slovenske višje gimnazije v Celju, češ, da ne dobe sposobnih moči za nižjo gimnazijo, če ni višjega gimnazija. Ministrski predsednik jim pa :ii obljubil, da izpolni njihove želje. Služba organista se odda o sv. Juriju. — Prednost imajo cecilijanci in ki so zmožni podučevati na zasilni šoli. 788 3 -2 Župni urad v Štangi pri Litiji. po$estL>o s/4 ure od Maribora oddaljeno, z gozdovi, travniki in poljem, zidanim gospodarskim poslopjem in hlevi, se po ceni proda. Obsega okoli 20 oralov. Posebno primerno za mlekarstvo. 767 3—3 Drugo posestvo s 17 orali. Dalje posestvo z 18 orali ; 10 oralov je travnikov, drugo polja in gozdovi. Mešana trgovina na drobno in debelo z žganjetočem se radi smrti posestnika takoj proda. Vpraša naj se pri g. Viljemu Sup« panz-u, Bancalarigasse 4, Maribor. um tlcencc s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Vahčič v Cerkljah pri Krškem. 773 5-4 Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- H častiti duhovščini in cerkvenim predstoj- H ništvom priporočam svojo dobro urejeno m podobarsko Inpozla- ■ farsko obrf ■ v Wolfovih ulicah ftt. I * nasproti franči&kanske cerkve B ter vsa v vso to stroko spadajoča dela JS3 kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- kijev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno . In fino ter trpežno izdelavo po lastnih in jH predloženih načrtih. « Cene zelo zmerne I Priznano dovršena dela S 466 Z odličnim spoštovanjem 52 - li ® Aleks Gotzl | podobar in pozlatar. y RHHHHIIIIHU Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 5 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalnih strojev ne oddajamo piekupovaicem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., akc. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 4. Trsoulna s klobuM m čevlji Ivan PedlesniK ml. Ljubljana, Stari trg štev. 10 priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, oilindrov in čopio, kakor tudi najtrpežnejših fievljev. ———-- 8250 % 4 Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON i s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s «mt Danes v sredo nov spored. 166 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žani ceni. i i Hiša 695 6 na Bledu se proda iz proste roke na zelo ugodnem mestu, pripravna za kako obrt, v bližini farne cerkve, četrt ure od novega kolodvora. Hiša obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, 2 kletij, 1 orala vrta. Da se tudi v najem. Več se izve pri Antonu Slivnikti na Rečici št. 54. posestvo z dobro idočo gostilno pri farni cerkvi ter ob železnični postaji, se proda takoj po prav nizki ceni. Posestvo obsega 14 oralov njiv, 7 oralov travnikov ter 15 oralov lepega gozda. 657 6 6 Obenem se proda tudi eno-nadstropna na novo sezidana restavracija ob novi državni železnici, oddaljena? dobro uro od glavnega mesta ter zelo obiskovana od letovičarjev. Cena restavraciji 35 000 kron. Kupci naj se blagovolijo obrniti na upravništvo „Slovenca" am Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sr*-brnini itd. 2S&4 28 Drag Heger juvelir in graver. Osiek I. Kapnclnskt ul.4, (Slaron.) urar, Tri leta pismeno jamstvo. Nikdar več v življenju se Vnm ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno krasno, pravo Oloria srebrno remont, uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-raneni okovu z dvojnim po-krovjem in finim preizkušenim kolesjem na deset kamnov natančno idoča; z lepo verižico in obeskom, K 10'—; ista ura s sek. kazalcem K 9' v meteor-624 6 tula K 7 SO. Edino razpošiljanje po povzetju pri Uhren-Export-Gesellschaft (prej Henrik Weiss) Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvalisanimi manjvrednimi ponarejanji se svari. nan^^^^ Razpis. Za preložitev deželne ceste Litija - Pljuska med Šmartinom in Litijo na 20.700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obrat na* e. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 15. aprila t. I« ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe deželne ceste med Šmartinom in Litijo". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri okrajnem cestnem odboru v Litiji. Ljubljana, dne 23. marca 1908. 761 3—3 Od deželnega odbora kranjskega. 691 23 V Angleškem skladišču oblek se radi pomanjkanja prostora in vsakdanjega dohoda svežega blaga pio-daja najmodernejša in najfinejša konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke že sedaj za lastno ceno. O. BERNATOVIČ, Ljubljana,Mestni trg 5. prva boroveljsfca tovarna oro2)a peter Wernig c. kr. dvorni Izdelovalec orožja. lc)pužbo z omojsnim jamstvom. Borovlje, Koroško. Izumitelj in izdelovalec triumpf-rifled pušk Ceniki zastonj In franko. in VVernig-universal pušk • • © • • • • . * * • z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, nepre-kosljivimi vijali (Bohrung), ki omogoča, da je strel izredno nagel in močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje naJUborne|še Izdelke kakor trooevke, lahke kot pero, odi. ri-sanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Btichsenflinten), Mannlicherjeve schon-auske risanice, kakor tudi Vfernigove čveterocevke i. t d. Hišnik oziroma hišnica, ki bi pospravljala proti posebnemu plačilu tudi pisarno, se takoj sprejme. Prednost ima zakonski par brez otrok. 785 3—3 Naslov pove upravništvo „Slovenca". C. kr. oblastveno potrjeno i 26 ucilišoe za /trojno risanje branja desifi UuHjana, »ar! trs St. 28. e Doiii se tudi kroj no životni meri. e ^^msn Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven eesarja Franc Jožefovega jnbil. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje oljefi0^8 bavljivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano tanno=chinin tinkturo za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. - Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 210 48—10 Slovita Melnsine ustna in zobna vft.lj, deluje izborno proti zobobolu in gnji-T UU<1 lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. C in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik i>j,,o b — lekarnar Piccoli, ^jnbljana , Dunajska cesta (lekarn« i>ri nno oriMfcovan. prn»i>iuCu nastopu, ort-izkusi? inlelVp' ________ Salmijakove pastile. .fflSKa pavost In kašelj, razkrajajo sliz. 1 škatljica stane 20 h, U škatljic stane 2 kroni. AntirrVi Anmnn" najboljše, bolečino ga- .Anurrneumon 9eCe sred8tvo prot, trganju In podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h. 7.nlP7nn.tn izinn vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne aoic* no dem 5prej«m« r«<:taureter ..JCerftdnago tDomo" g. K/žlfnlk (Tdefcn št. 82.) n I \ ^ntruini*!*-. *<»«• I aicajilali.ui nrabid li, Mili uran, Mail. allta IT, Badaa, Brao. lliilf.. Ufa. MU »tiar.«, aw?v«n naatoic, Vt^lla*. RotI Jlila Fliaa, tilUn la Llbtrtn. Mit JalHlut aa DnK*|i: I Walliall« 1«, II. Tabartlraau 4, 111 tli|Wfim VI (t.gal Hins«t(>), III. L*. 4«r' H.api.irm« v Scblnbraantratraaii a, TI. Vaafaaiorferati. H. VII Moi.bllmlrUH T«. VIII. Lar»i 191, IX. Aliff.tr.... 53 A. r.f.rl '«lni