-pen. Hadi IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART LETO I LENART, 10. SEPTEMBRA 1961 Seja Občinskega odbora SZDL delavska univerza, POGODBENO KMETIJSKO SODEEOUNJE V OSPHEDJU RAZPRAVE "Na seji Občinskega odbora SZDL, >. septembra, so ob navzočnosti predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL razpravljali o nekaterih problemih v zvezi z Delavsko univerzo in pogodbenim kmetijskim sodelovanjem. Poleg teg_a so govorili tudi o novem zakonu o" verskih skupnostih in kooptirali dva nova člana v Občinski odbor SZDL in Mirka Košmerla v Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL. Sejo je vodil Franjo Muršec, predsednik Občinskega odbora SZDL, ki je v kratkih besedah orisal lansko-izobraževalno sezono Delavske univerze. V nadaljevanju je podčrtal da se morajo člani odločiti, kam se bo v svoji dejavnosti usmerila v prihodnji sezoni Delavska univerza. Če analiziramo lanske uspehe, ugotovimo, da bi le-ti lahko bili večji, vendar pa smo vse preveč bazirali na splošnih predavanjih na terenu, zelo malo pa je bilo predavanj za organe upravljanja v gospodarskih ^ganizacijah in ustanovah, še manj raznih seminarjev za pridobivanje kvalifikacije in podobnih. Na ple-numu so odločno podprli predlog, da se Delavska univerza preusmeri v gospodarske organizacije, katere bi naj prispevale tudi določena sredstva za izobraževanje svojih ljudi. Delavska univerza bi morala biti stalno povezana s podjetji in bi naj spoznavala notranje probleme, ki jih prav v naši občini ni malo. Ta ustanova bi morala pomagati reševati nastajajoče probleme preko i-zobraževanja delavcev, pa tudi s pripravljanjem raznih analiz. Seveda ne kaže popolnoma opustiti dela na terenu. Na terenu bi še naj zmeraj delovale zlasti šole za starše, ven- dar bi bilo potrebno razmišljati o njihovi vsebini, predvsem za drugo stopnjo, ki se v pretekli sezoni ni povsem obnesla. Na seji so sklenili, da bo v bodoče na Delavski univerzi zaposlen honorarni upravnik. Glede pogodbenega sodelovanja so ugotovili, da je to bilo prejšnja leta znatno boljše zlasti zaradi večje aktivnosti Socialistične zveze na tem področju. Le-ta se je ob vsakokratni sezoni angažirala in sklicala več po-menkov s kmetovalci o kmetijskem sodelovanju Letošnja kooperacija ni dosegla domala nikakršnega napredka. Plan pogodbenega sodelovanja, ki je sestavni del občinskega družbenega načrta, je za jesensko setev v splošnem le nekaj °/o realiziran, kar kaže, da se tudi kmetijske zadruge na tem področju niso dovolj angažirale. Odveč bi bilo naštevati rezultate pri posameznih kulturah, ker je število sklenjenih pogodb izredno nizko. Velja pa poudariti, da je plan kooperacije v travništvu skoraj v celoti realiziran. V razpravi je glede tega vprašanja bilo poudarjeno, da bomo o večjih rezultatih v kmetijskem sodelovanju lahko govorili šele, ko bodo zadruge in družbena posestva na svojih površinah pokazali vzorno kmetijsko proizvodnjo, poleg tega pa bo tudi potrebno uvesti razlike v cenah med kooperanti in ostalimi kmetovalci. Na seji so sklenili, da bodo v vseh krajih od 14 septembra dalje pogovori s kmetovalci o kmetijskem sodelovanju in drugih vprašanjih. Zlasti bi se naj pogovorili glede koriščenja krajevnega samoprispevka Razpored pogovorov s kmetovalci objavljamo na zadnji strani. BEOGRAJSKO KONFERENCO Kakor povsod v Jugoslaviji, tudi v inozemstvu je naletela na velik odmev konferenca nevezanih držav v Beogradu tudi v naši občini. 2e pred začetkom konference je idejno-vzgojna komisija dala iniciativo za predavanja v zvezi s tem zgodovinskim dogodkom; predavanja so bila v vseh večjih krajih občine dobro obiskana. Tokrat so predvajali tudi nekaj filmov o poteh prijateljstva in miru. ŠTEV.8 V Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednjk Tone Ste-Canec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 32 — Izhaja enkrat mesečno Posamezna številka 20 din, četrtletna naročnina 60, polletna 120 in ce-ioletna 240 din — Letna naročnina za inozemstvo 500 din. Naročila sprejema Uprava Domačih novic, Lenart, Ptuj ska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis. Tiska Pomurska tiskarna v Murski Soboti. Se nekajkrat bo segla z roko in na drevesu, prej polnem velikih in o-kroglih breskev, bo ostalo le še zele o Ustje. Članek o KG Selce berite na 2. strani. Naš obisk sia kmetijskem gospodarstvu Selce LETOS REKORDEN PRIDELEK BRESKEV Predlog SZDL osvojen UST A NOVI L I DRUŠTVO KMETIJSKIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV KG Selce je edino družbeno posestvo v občini, ki je skoraj v celoti usmerilo proizvodnjo v sadjarstvo in deloma živinorejo. Na osmih plantažah, zasajenih z breskvami in jabolkami, bodo predvidoma pridelali 120 ton breskev. Tudi hruške letos dobro obrodile. V Selcih in Čermljenšaku naj bi v letih 1962 do 1964 uredili 40 ha hruškovih in 100 ha jabolkovih nasadov. Večkrat slišimo neprijetne reči o izgubi, ki jo imajo nekatera družbena posestva. O tem ne bi mogli govoriti za KG Selce, zlasti letos ne, ko vse kaže, da se bodo pokazali kar najbolj ugodni finančni rezultati. Pa tudi sicer je to posestvo vzorno urejeno. Lepo negovane plantaže breskev, hrušk, jabolk, ribeza in vinogradov se razprostirajo daleč naokrog vse od Rogoznice do Trnovske vasi in Voličina. Po nepopolnih podatkih meri posestvo o-krog 500 ha. škovi nasadi. V Gočevi se dobro obnese po zagotovilu tovariša direktorja tudi črni ribez, ki ga po posredniku prodajajo v inozemstvo po 250 din za kg. Letos so s sadno letino zelo zadovoljni, zlasti s pridelkom breskev, saj računajo, da bodo tržišču posredovali okrog 120 ton tega žlahtnega sadeža po ceni od 72 do 120 din za kg, odvisno od kupcev. Računajo, da je povprečen pridelek breskev na drevo 20 kg, kar je precej, upoštevajoč, da so to nasadi, ki so komaj začeli roditi. Gojijo več sort breskev, med temi se dobro obnesejo predvsem sorte majski cvet in rdeči ptič. Lansko leto so zaradi pozebe imeli občutno manjši pridelek, saj so natrgali le okrog 8 ton breskev. Na posestvu so nam zagotovili, da pričakujejo tudi dober pridelek hrušk — okrog 3 vagone, pa tudi jabolk. Hruškam se cena vrti okrog 60 din za kg. Sadje v glavnem pro- Delavci pri obiranju hrušk na Kmetijskem gospodarstvu Selce V Selcih so že pred leti začeli resno razmišljati o usmeritvi proizvodnje v takšno, kakršno danes i-majo. 1953. leta so prvič začeli po etapah urejati strnjene nasade breskev in jabolk. V letih 1956—1958 so uredili 14 ha hruškovega nasada. Približno v istem času so v Rogoz-nici posadili v strnjenem kompleksu jabolkova drevesca na površini 20 ha. Največji delež v skupnem dohodku posestva predstavljajo breskve, ki jih gojijo na osmih plantažah. Pravijo, da je posajenih okrog 7200 dreves. Do sedaj so po približnih izračunih investirali v urejevanje sadnih plantaž 52 milijonov din. kar se jim bo že letos delno obrestovalo, predvsem pa prihodnja leta, ko bodo v celoti rodili tudi hru- dajajo v Novo mesto, pa tudi v obmorska mesta, direktno ali pa po podjetju Sadjar« iz Ptuja. V bodoče nameravajo vzpostaviti neposreden stik s potrošniki. Z lastnim prevoznim sredstvom bodo zalagali tržišče in sadje prodajali v stojnicah. V zadnjem času so kupili tudi nekaj novih strojev, primernih za obdelavo plantaž. Pripravljeni pa so tudi že vsi potrebni elaborati za u-reditev 40-hektarske plantaže hruškovega in 10-hekt. plantaže jabolko-vega nasada v Selcih in Čermljenšaku. Z nekaj številkami smo skušali prikazati rast in razvoj tega posestva, ki ima vso perspektivo, da postane vzgled socialističnega kmetijskega gospodarstva. Slovenjegoriški živinorejski a ii preložen. Na ustanovnem občnem zboru DKIT, ki je bil avgusta pri Lenartu, so ob navzočnosti predstavnikov o-krajnega društva in občinskih forumov razpravljali o nalogah društva, sprejeli pravila ter izvolili upravni in nadzorni odbor. V DKIT je zaenkrat vkjučenih okrog 40 kmetijskih strokovnjakov s srednjo in visoko šolsko izobrazbo. Pričakujejo, da se bo število še povečalo, zlasti naj bi se vključili tudi tisti strokovnjaki, ki delajo v sorodnih panogah. Govoreč o nalogah društva je inž. Matija Firbas poudaril, da morajo kmetijski strokovnjaki razvijati intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Pri tem se naj poslužujejo enotnih pogledov in prijemov, o katerih so bodo lahko zedinili v društvu. Posebej je podčrtal, da bo moralo društvo vzgajati družbeno-politično razgledane strokovnjake, ki jim bo jasna koncepcija socialistične preobrazbe vasi. Poleg tega se je dalj časa mudil ob odvajanju strokovnjakov od ostalih delavcev ter menil, da je potrebno ustvariti pravilne in humane odnose med zaposlenimi. Strokovnjaki bi naj posvečali tudi vso pozornost izobraževanju na delovnem mestu, ki je v naših gospodarskih organizacijah občutno zapostavljeno. Med drugim je nazadnje, govoreč o problemih v kmetijstvu, dejal, da bo potrebno uvesti tak sistem nagrajevanja v kmetijstvu, da ne bodo strokovnjaki odhajali v druge poklice. V izredno pestri razpravi je sodelovalo več diskutantov. V glavnem so vsi ugotavljali, da je kmetijska proizvodnja na našem področju stihijska. Močno je bilo na zboru poudarjeno, da se bo moral kmetijski kader zlasti spoprijeti s proizvodnjo. V društvo naj bi vključili tudi tiste, ki so končali le nižjo kmetijsko šolo, bodisi v stari Jugoslaviji ali po osvoboditvi. Vso pozornost bi moralo društvo posvetiti tudi uvajanju in usmerjanju ekonomskih enot. V razpravi so dalj časa posvetili tudi vprašanju rajo-nizacije našega področja in ugotovili, da le-ta predstavlja pogoj za uspešno kmetijsko proizvodnjo. Ob zaključku so izvolili 7-članski u-pravni in 3-članski nadzorni odb'" Za predsednika DKIT je bil iz\ ljen inž. Matija Firbas. ZADOVOLJIVI GOSPODARSKI DOSEŽKI V PODJETJIH Na oktobrskem posvetovanju predstavnikov gospodarskih organizacij in občinskega političnega vodstva so obravnavali: — politična problematika v gospodarskih organizacijah in gibanje gospodarstva, — razvoj ekonomskih enot. Na upravi Kmetijske zadruge pri Lenartu smo zvedeli, da so iz tehničnih razlogov preložili Slovenjegoriški živinorejski dan za nedoločen čas. Vinko Plevnik, sekretar Občinskega komiteja ZKS, ki je vodil posvetovanje, je uvodoma spregovoril nekaj besed. Zlasti je podčrtal, da imajo podjetja pri izvajanju perspektivnega družbenega načrta veliko odgovornost. V zvezi s tem je širše pojasnil načela, ki jih je sprejel zadnji kongres SZDLJ, ki postavlja slehernega proizvajalca v aktivno vlogo. V naših gospodarskih organizacijah se pojavlja, da gospodarsko problematiko rešujejo zlasti vodilni uslužbenci, večkrat so to računovodje in direktorji. Pri nekaterih vodilnih uslužbencih se pojavljajo tudi oportunistične težnje. Kolektivi so premalo seznanjeni z dogajanjem v podjetjih, zato ne morejo kot celota aktivno soodločati. Zaradi nepoznavanja stvari posamezni delavci prikrito govorijo in večkrat tudi napačno postavljajo stvari. O-snovne organizacije ZKS in sindikati niso napravili dovolj. Zlasti slednji se niso zadostno angažirali pri razvijanju delavskega upravljanja. Tovariš Plevnik je dejal, da bo potrebno vse tiste odgovorne uslužbence, ki zavirajo delavsko upravljanje, klicati na odgovornost, saj navsezadnje to omogočajo tudi predpisi. Glede novih ekonomskih predpisov velja poudariti, da je o njih razpravljala občinska organizacija SZDL in zavezala podjetja, naj bi podrobno proučila probleme, ki so se začeli pojavljati z uvajanjem novih predpisov. Podjetja so v glavnem obšla to sugestijo SZDL. Gospodarjenje v posameznih pod-5etjih lenarške občine je dokaj zadovoljivo, o čemer govorijo tudi nekateri številčni pokazatelji. Tako so v tovarni usnja plan realizirali že 46-odst. medtem ko so osebni dohodki realizirani 45-odst. V tem podjet- ju je delni zastoj v proizvodnji e« radi neprilagojenosti delavcev novemu proizvodnemu procesu, ki je nastal po rekonstrukciji. V gradbenem podjetju »Remont« pa so uspeli 94-odst. zadostiti družbenemu načrtu. To je vsekakor lep uspeh, ne glede na to, da so zaposlili tudi 91 delavcev več. V tem podjetju so se sredstva skladov povečala od lanskih milijon din v istem obdobju letos na 4 milijone. V lenarški zadrugi so zaradi narave dela družv ni načrt realizirali le 30-odst., v«, dar so v tej kmetijski organizaciji materialni stroški nesorazmerno visoki. V zadrugi Zg. Sčavnica so do-eedaj dobro gospodarili, vendar i-ttiajo trenutno zaradi malomarnega poslovanja bivše zadruge Trate, ki ise je priključila zadrugi Sčavnica, okrog 2 milijona din izgube. v večini podjetij se pojavlja problem obratnih sredstev, zlasti zato, ker imajo povsod veliko dolžnikov. Kljub večkratnim razpravam o potrebi gospodarjenja po ekonomskih enotah in pravilnejši delitvi osebnega dohodka gredo priprave za formiranje ekonomskih enot v večini podjetij počasi naprej. Ponekod celo istovetijo delo po normi z ekonomskimi enotami. Zlasti je to vidno pri »Remontu«. O ekonomskih enotah še vedno vse preveč razpravljajo le v ožjem krogu, medtem ko se delavci vsaj v nekaterih podjetjih zanje ne potegujejo preveč, ker jim ni znano bistvo. Se v nobeni gospodarski organizaciji niso pristopili k izdelavi pravilnikov o delitvi osebnega dohodka, razen v KZ Lenart, kjer so že izdelali osnutek. Na posvetovanju so bili mnenja, da bo potrebno pravilnike pripraviti vsaj do novega leta. Ekonomske enote pa bi naj formirali povsod s 1. oktobrom. LENART, 10. SEPTEMBER 1961 domaČe novice STRAN 3 CENE KMEIIJSklH PRIDELKOV IN ŽIVINE Kmetijska zadruga Lenart odkupuje po naslednjih cenah: Živina Govedo I. vrste do 24 mesecev, od 450 kg, pogodba, 190 din kg; govedo I. vrste do 24 mesecev, od 450 kg, brez pogodbe, 180 din kg; ostalo govedo glede na kvaliteto 100 do 170 kg, 170 din kg; govedo I. vrste do 12 mesecev, od 400 kg, baby beef, pogodba, 200 din kg; teleta I. vrste, pitana, 60 do 120 kg, 220 din kg; prašiči beli, 90 do 120 kg, pogodba, 230 din kg; prašiči beli, 90 do 120 kg, brez pogodbe, 220 din kg; prašiči o-stale vrste in teže, 200 din kg. Poljski pridelki Pšenica čista do 14°/o vlage, 37 din kg; ječmen čisti do 14®/o vlage, 33 din kg; oves čisti do 14%> vlade, 32 din kg; bučnice cele, 57 din kg; sončnice cele, 38 din kg; oljna repica čista 13°/o vlage, 60 din kg. Sadje ~>eskve I. vrste, od 7 cm debeline, j din kg; hruške namizne I. vrste od 7 cm debeline, 40 din kg; hruške namizne II. vrste, od 5 cm debeline 30 din kg; jabolka namizna, I. vrste, JUS-I, 15 din kg; jabolka namizna, I. vrste, JUS-I, zlata parmena, 20 din kg; jabolka industrijska, zdrava, od 3 cm debeline, 5 din kg; slive pozne, industrijske, trošene, 10 din kg- Ostali artikli Jajca sveža, 18 din kos; kokoši, 300 din kg; seno sladko, franco kupec, 12 din kg; gobe sveže, jurčki in lisičke, 100 din kg; gobe suhe I. vrste, bele in zdrave, 1.500 din kg. Bralcem sporočamo, da se odkupne cene spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje večkrat tudi tedensko. Kljub pozebi letos dober pridelek pšenice .Na površini 45 arov pridelal 2.5Jdkgpšenice V predzadnji številki smo nekaj vrstic posvetili živinorejcem. Tokrat pa smo se obrnili na nekatere kmetovalce, ki pridelujejo pšenico v pogodbenem sodelovanju z zadrugo. Karla Valha, kovača, kmetovalca in predsednika krajevne organizacije SZDL smo dobili pred kovačnico v Benediktu. 2e prej so nam na Proizvajalnem okolišu povedali, da je tov. Valh eden najboljših kooperantov pri pšenici. Na trati za kovačnico sva sedela, ko je pripovedoval, da je imel letos v kooperaciji 45 a-rov italijanke »San pastore«. Pridelek je bil 2.500 kg ali preračunano na ha 5000 kg, kar je lep pridelek predvsem letos, ker je grozila poze-ba. Da je lahko dosegel tak pridelek, se je dosledno držal vseh agrotehničnih predpisov. Posevek je škropil in zato zlahka odgovarja sosedom, zakaj na njegovi njivi skorajda ni bilo plevela. Ni bilo dneva, da bi ne prišel na mojo njivo, posejano s pšenico, kmetijski tehnik od zadruge, ki mi je svetoval, kako in kaj je potrebno ukrepati, je pripovedoval Valh. Razumljivo je, da bo pšenico v pogodbenem sodelovanju še vnaprej sejal, saj mu le-ta prinaša lepe dohodke. Odločil se je, da bo letos za setev ponovno kupil seme, kajti le pravilno pripravljeno seme lahko da največji možen pridelek. Zemljo obdeluje Valh v glavnem s stroji. Tudi žetev pšenice je nameraval letos opraviti s kombajnom, vendar ga ni bilo moč dobiti pravočasno. Zračunal je, da bi žetev s kombajnom stala okrog 7 tisočakov, medtem ko so stroški žetve z delavci znašali 10.000 din. LETOS BOM PREIZKUSIL PŠENICO SORTE PASTORE« »HELKORN« IN »SAN Kari Toplak, kmetovalec iz Ju-rovskega dola že nekaj časa sodeluje pogodbeno z zadrugo pri pridelovanju pšenice, čeprav lani ni sodeloval. Letos bo preizkusil, katera sorta na njegovi zemlji najbolje u-speva. Odločil se je namreč, da bo sejal na 90 arih italijanko »San pa-store«, medtem ko bo površino 40 a-rov zase j al s sorto »Helkorn«. Sorto, ki se bo najbolj obnesla, bo še nadalje gojil. Letošnja žetev je tudi za Toplaka bila dokaj dobra, saj je pridelal na 70 arih okrog 2.700 kg pšenice sorte »San pastore«. Dejal je, da je redno in dodatno gnojil, kakor to zahtevajo predpisi. Potresel je o-krog 300 kg nitrofosfata in 50 kg nitromonkala. Na vprašanje, če se kooperacija izplača, je dejal, da sicer ni izdelal kalkulacije, vendar pa da se vsekakor izplača. Nekaj upravičenih pripomb je naslovil na strokovnjake kmetijske zadruge. Lani, ko je obstajala bojazen, da bo pšenica pozebla, namreč ni nihče od zadruge prišel pogledat posevkov, čeprav je bila s pogodbo določena strokovna služba. Z AKUMULACIJO NISEM BIL ZADOVOLJEN Ker je Ignac Spindler, kmet iz Le-dineka, videl pri nekaterih kmetovalcih, ki so bili v pogodbenem so- Zapisnik z občnega zbora DKIT PREVZETI BO POTREBNO V OBDELAVO VEČ ZEMLJIŠČ v razpravi na ustanovnem občnem zboru DKIT je sodeloval tudi Rudi Pen, načelnik oddelka za gospodarstvo, ki je med drugim navedel, da vzrok stihije v kmetijski proizvodnji ni samo rajonizacija. Poudaril je, da bodo kmetijske zadruge morale same določiti proizvodne o-koliše in pri tem lahko v pretežni meri pomagajo tudi kmetijski strokovnjaki. Glede tega ne smemo pričakovati edinole pomoči od in-stikta za kmetijstvo in gozdarstvo. Kmetijska gospodarstva naj bi specializirala svojo proizvodnjo in obdržala le ekonomske in akumulativne panoge. Družbena posestva in zadruge čakajo v jeseni precejšnje naloge. Nekaterim privatnim kmetovalcem, ki niso v stanju obdelovati zemlje, kot to zahteva zakon o agro-minimumu, bo le-ta odvzeta in dana v obdelavo zadrugam in posestvom. Ta zemlja predstavlja vrednost 12 milijonov dinarjev in obsega okrog 200 ha. V nadaljevanju je poudaril, da bi na družbenih posestvih morali zagotoviti komercialni kader, ki bi se naj konkretno ukvarjal s trgom. Glede kmetijskih gospodarstev velja podpreti sugestijo tov. Pena, ki meni, da bo potrebno bolj skrbeti za družbeni standard zaposlenih na teh posestvih. Predvsem bo potrebno urediti prehrano za delavce, začeti resno razmišljati o stanovanjski izgradnji, delovnih oblekah, škornjih za hlevarje itd. V kmetijskih šolah pa bo potrebno zlasti šolati ljudi z določeno prakso z našega področja. delovanju s pšenico, da je to pametna zadeva, se je še sam odločil. Lani je sodeloval v kooperaciji na površini 50 arov in pridelal okrog 1.700 kg pšenice. Z obliko kooperacije na podlagi obračunavanja 20-odst. akumulacije ni bil zadovoljen, ker se mu zdijo stroški preveliki. . Njivo, kjer je imel pšenico, je dobro po-gnojil z umetnim in domačim gnojem. V jeseni je potresel okrog 150 kg nitrofosfata, 50 kg nitromonkala in pognojil s 15 vozi hlevskega gnoja. VOLIČINA Tukaj so 10. avgusta svečano proslavili 25-letnico obstoja Gasilskega društva. Proslava je bila v okviru praznovanja 20-letnice vstaje. Ob tej priliki so razvili gasilski prapor in izvedli večje maneverske gasilske vaje. Svečanosti se je udeležilo večje število gasilcev iz občine in prijateljev gasilstva, pa tudi več predstavnikov javnega političnega življenja. F. S. V besedi in sliki Pred, nedavnim so v Selcih odprli novo urejeno trgovsko poslovalnico podjetja »Izbira« iz Cerkvenjaka. V adaptacijo prostora in nabavo novega inventarja so vložili okrog 700 tisoč din. To je eden redkih lokalov v občini, urejen po vseh sani- tarnih in drugih predpisih. Svečanosti so se udeležili tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Vinko Plev-nik, podpredsednik občinskega ljudskega odbora Davorin Polič in predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Muršec. Julija so pri Lenartu ob Radgonski cesti poleg podjetja >Klemos< začeli graditi večjo zgradbo, v kateri bodo upravni prostori za cestno nadzorstvo, garaže, skladišča in dvoje stanovanj. Po predvidevanjih bo- Lenarčanom služi za kopanje že izza stare Jugoslavije tolmun v reki Velki pri mlinu Petovar. Na tem mestu je struga tako široka, da se je mogoče vsaj za silo skopati. V do stroški gradnje znašali • okrog 9 milijonov dinarjev. Če bo šlo vse po načrtu, računajo, da bo gradnja končana julija prihodnje leto. Gradnja tega objekta sodi v sklop široko zasnovane gradbene in komunalne dejavnosti v letošnjem letu. V Gradišču je precej časa kazalo, da z gradnjo otroškega igrišča ne bo nič, vendar so se v zadnjem času le opogumili in začeli z delom. Akcijo je sprožilo Društvo prijateljev mladine. Zaenkrat so za kulturnim letošnjih toplih dnevih je bilo tukaj vedno živo. Zlasti otroci in mladi občani so bili redni obiskovalci. Skrajni čas je že, da tudi pri Lenartu začnemo misliti na ureditev sodobnega in prostornega kopališča domom na večjem prostoru postavili nekaj gugalnic z lesom, ki ga je dobavila gozdna uprava. Del prostora pa so posipali tudi s peskom. Na igrišču je vedno veliko otrok, predvsem še ob nedeljah. Živahna dejavnost gasilskih društev Gasilski domovi, požarna varnost, tekmovanja društev RAZPIS PIRTIZAVSKEGA POHODA V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE LENART TVD »Partizan« Lenart v Slovenskih goricah razpisuje s sodelovanjem Občinskega odbora SZDL, ZB NOV in drugih masovnih orga -nizacij v počastitev praznika občine Lenart, v spomin na boje slovenje-goriških partizanov in počistitev 20-letnice vstaje PARTIZANSKI POHOD PO POTEH SLOVENJEGORIŠKIH POSTOJANK Tekmovalne skupine so: 1. Tekmovalni pohod za pionirje od 10 do 14 let na 4 km dolgi progi. 2. Tekmovalni pohod za pionirke od 10 do 14 let na 3 km dolgi progi. 3. Tekmovalni pohod za mladinke od 14 do 18 let na 7 km dolgi progi. Isto progo imajo tudi članice. 4. Tekmovalni pohod za mladince v starosti 14 do 18 let na 15 km dolgi progi. 5. Tekmovalni pohod za člane v starosti nad 18 let na 25 km dolgi progi. 6. Množični partizanski marš za člane množičnih organizacij in društev iz občine Lenart na 15 km dolgi progi. Tekmovanje bo 8. oktobra s startom ob 7. uri: Ekipo sestavlja 5 tekmovalcev, ki morajo prispeti na cilj istočasno, sicer se plasman ekipe ne upošteva. Pravico do sodelovanja imajo u-čencl in učenke šol občine Lenart nad 10 let starosti, člani Partizana iz mariborskega okraja in od drugod, mladinski aktivi, sindikalne podružnice, člani ZB NOV, gasilska društva, člani PV, pripadniki LM in drugi. Načrt proge bo izobešen pred Domom kulture v Lenartu. Zborno mesto za vse kategorije tekmovalcev bo ob 6.45 uri pred Domom kulture pri Lenartu. Proga bo vidno označena, na njej bodo sodniške kontrole. Zmagovalne ekipe prejmejo lepe pokale in nagrade, posamezniki do tretjeplasiranega mesta pa diplomo in praktična darila. Udeleženci »Pohoda . . .« naj se prijavijo TVD »Partizan« Lenart do vključno 1. oktobra, kjer tudi dobijo predpisane obrazce za prijavo. Za eventuelne informacije se obračajte na Občinski odbor SZDL Lenart, telefon 32. Na seji občinske gasilske zveze 27. avgusta so razpravljali zlasti o materialnih vprašanjih gasilskih društev. Kljub temu, da je ljudski odbor odobril večja finančna sredstva, ta ne zadoščajo za dela, ki jih društva izvajajo prav v tem času. Domala polovica društev se intenzivno ukvarja z novogradnjami ga- Josip Merdaus, preglednik občinske gasilske zveze silskih domov, stolpov pri obstoječih domovih ali pa z adaptacijami gasilskih objektov, ki v večini primerov ne ustrezajo današnjim potrebam. V Selcih nameravajo zgraditi stolp ob domu. Občinska gasil- PIIT R 0 V zadnjem času ponovno odobravajo potrošniške kredite tudi trgovska podjetja pri Lenartu. Gotovo je med bralci nekaj takih, ki jih zanima, kakšne so možnosti za nakup na potrošniški kredit, zato tokrat objavljamo nekaj podrobnosti. Kdo je upravičen do potrošniškega kredita? Potrošniški kredit lahko dobijo delavci in uslužbenci do 1/5 mesečni hosebnih prejemkov nad 18 let starosti, ki so v rednem delovnem razmerju, upokojenci in invalidi do 1/5 skupne pokojnine ali invalidnine, osebe samostojnih poklicev do 1/5 od skupnega zneska, od katerega plačujejo prispevek za socialno zavarovanje, in privatni obrtniki do 1 5 od osnove, na katero je določen pavšalni davek, a zmanjšane za znesek davka. Blago, ki ga dobimo na kredit Krediti se odobravajo za nakup industrijskega blaga, razen pre-hranbenih artiklov in gradbenega ska zveza jim je za enkrat odobrila 20 tisočakov. Nekaj bo še pozneje primaknila, vendar pa bodo Selčani gotovo pomagali tudi s prostovoljnim delom. V Gočovi se pospešeno pripravljajo na gradnjo novega gasilskega doma, primerne velikosti za ta kraj. V tem kraju so zbrali že precej gradbenega materiala. Pri zbiranju pa prostovoljno delo pomagajo tudi kmetovalci z vožnjami. Gočovčani bi radi gasilski dom spravili pod streho že letos. Verjetno jim bo to uspelo, saj jim je gasilska zveza odobrila tudi 40 tisoč din. V Benediktu so se lotili gradnje gasilskega stolpa. Stroški bodo znašali okrog 80 tisoč din. ki jih bo prispevala prav tako občinska gasilska zveza. Domove še gradijo v 2upe-tincih in Oseku. V Oseku ima gasilski dom že streho in vse kaže, da ga bodo kmalu dogradili, če bo le dovolj sredstev. Zaenkrat bi potrebovali vsaj 80 tisočakov. Delo pri gradnji doma v Zupetincih gre težje od rok, ker je društvo brez slehernih denarnih sredstev, saj jim občinska gasilska zveza celo plačuje gasilsko glasilo. Kljub temu, da imajo v Gradišču gasilski dom, so uvideli, da jim ta več ne ustreza, Sniški materiala. Na potrošniški kredit lahko kupimo odeje, žimnice, preproge, tekstil, konfekcijo vseh vrst, obutev in usnjeno galanterijo, z rokom vračil do enega leta. Nadalje pohištvo, radioaparate, televizorje, dvokolesa, motorna kolesa, šivalne stroje, pralne stroje, hladilnike, štedilnike ter razne električne in gospodinjske a-parate z rokom vračila do enega leta, če višina kredita ne presega zneska dveh mesečnih osebnih prejemkov, do dveh let, če višina kredita presega znesek dveh mesečnih osebnih prejemkov in do treh let, če višina kredita ne presega znesek petih mesečnih prejemkov. Lastniki privatnih obrtnih delavnic pa morajo kredit odplačati v roku enega leta, ne glede na to, kaj so kupili. Pri najetju potrošniškega kredita je potrebno plačati obvezen gotovinski polog in sicer 20 odst. od zneska o-dobrenega kredita za nakup odej, žimnic, preprog, tekstila, konfekcije vseh vrst, obutve in usnjene galanterije, ali 10 odst. od zneska odo- zato resno razmišljajo o gradnji sodobnega gasilskega doma, v katerem bi imeli dve garaži, sejno sobo in večjo sobo za sestanke. Poleg tega pa nameravajo v sklopu doma zgraditi še stanovanje za hišnika. Verjetno bi kazalo to upoštevati pri vseh gradnjah gasilskih domov. V prihodnje bo potrebno tudi misliti na to, da bodo sredstva čimbolj racionalno izkoriščena, zlasti za nabavo najsodobnezjše tehnične opreme v obstoječih društvih. Na predlog sekretariata za notranje zadeve bodo v vseh društvih povečali skrb za požarno varnost. Pregledali bodo gasilsko opremo, po magali pri pregledih gospodarska, objektov in izboljšali sistem obveščanja o požarih s tem, da bodo u-vedli v Lenartu stalno dežurno službo. Tudi v podčastniško in častniško šolo nameravajo društva poslati več gasilcev. V septembru pa bodo gasilska društva izvajala redne vaj« s polaganjem cevi, vezanjem vozlov in mokrim hitrostnim trodelnim napadom. Poleg tega nameravajo izvajati še športne vaje. Na septembrskih društvenih tekmovanjih bo izbran občinski prvak, ki bo našo občino zastopal na okrajnem tekmovanju. brenega kredita za nakup ostalega industrijskega blaga. Kaj moramo vedeti o porokih? Posojilojemalec mora imeti kreditno sposobne poroke, ki podpišejo menico. Do 50 tisoč din posojila sta-potrebna 2 poroka, od 50 do 100 tisoč din trije poroki, nad 100 tisoč din pa štirje poroki. Poroki morajo biti stari nad 18 let. Za posojilo in poroštvo sta lahko zavzeti 2'5 mesečnih osebnih prejemkov s tem, da z dvema petinama plače porokuje ali pa da ima za eno petino plače obrok posojila, z drugo petino pa je porok. Tiskovine, potrebne za kredit, imajo na zalogi vse poslovalnice in lahko posojilojemalec kupi blago v katerikoli poslovalnici. Ce posojilojemalec predčasno odplača kredit, mu trgovsko podjetje zmanjša obračunane obresti. Vplačila na račun odplačila kredita sprejemajo blagajne pri trgovskih podjetjih, pošte in banka. KREDITI LENART. 10. SEPTEMBER 1961 DOMAČE NOVICE STRAN 5 KBJŽiM PO NAŠIH GORICAH VELKA Socialistična zveza je v tem kraju precej aktivna. Zlasti se je uveljavilo vseh pet sekcij. Med njimi prednjači sekcija za zunanjo politiko in obmejna vprašanja, ki jo vodi prizadevni komandir postaje LM. Ta sekcija se predvsem ukvarja z odnosi med Avstrijo in našimi obmejnimi ki-aji. Pomaga tudi reševati probleme, ki se pojavljajo v zvezi z dvolastniki. Prav tako so imeli tudi že razgovor z avstrijskimi predstavniki o bodočem sodelovanju. Posebno aktivna je ta sekcija tudi v Sladkem vrhu. Delavna je prav tako sekcija za komunalne zadeve, ki je sprožila iniciativo za ureditev pokopališča in krajevnih cest. Morda še samo ta podatek: SZDL v Velki vključuje 79 odst. volivcev. S. P. Na območju Velke je tudi znano Kmetijsko gospodarstvo Trate, ki dobro gospodari predvsem v zadnjem času. Lansko leto so uspeli zmanjšati izgubo na milijon din, čeprav je le-ta znašala še leta 1958 8 milijonov din. Letos upajo, da ne bo izgube. Novi ekonomski predpisi so ugodno vplivali, tako da se je povečala delovna storilnost, pa tudi o-sebni prejemki zaposlenih so se zvišali za 20 odst. Pospešeno se pripravljajo na uvedbo ekonomskih c-not, ki bodo polno zaživele v letu 1962. V prihodnosti nameravajo v Dražen vrhu zgraditi hleve za 200 do 300 glav pitale živine. Pripravljajo pa tudi načrte za vodovod. V Sladkem vrhu in Ploderšnici bodo v doslednem času uredili kompleksni sadovnjak na 65 ha. P. S. CERMLJENSAK Na območju krajevne organizacije Cermljenšak so kraji Zavrh, Cermljenšak, Gradenšak in Nadbi-šec. V teh krajih je v SZDL vklju- Na sončni jasi v Smolincih, obdani z jablanami in koruzo, je še pred nedavnim stala lepa kmečka hišica z gospodarskim poslopjem. Danes tega ni več. Le očrneli zidovi nemo pričajo o požigu, ki se je pripetil neki ponedeljek v avgustu proti večeru. Kdo je požigalec? Odgovor na vprašanje še ni znan, kajti sodišče mora Janezu Gregorecu. ki ga sumijo za požig, dokazati dejanje. Tisti ponedeljek popoldne je Grego-rečeva mati opazila, da se iz hiše nekaj kadi. Brž je odhitela v stanovanje, kjer je sin prižgal odejo na postelji. Ogenj je kmalu pogasila. Vendar se je nedolgo za tem začelo ponovno kaditi iz vejevja ob gospodarskem poslopju. Tudi ta požar so pogasili. Tretjič pa je plamen zajel vso stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Na pogorišče so prihiteli gasilci iz Maribora, Lenarta, Cerkve-njaka, Zupetinec in Vitomarec. Medtem ko so gasili, je sin vse samo o- čeno 70 odst. volivcev. Člani te organizacije pa tudi ostali prebivalci se poleg ostalih dejavnosti v sedanjem času ukvarjajo zlasti s popravilom vaških poti in pomembnejših prometnih cest. Organizacija SZDL je povabila tudi mladino, naj bi sodelovala pri teh delih. V zameno pa bi aktivu LMS nudila potrebna denarna sredstva. Mladina se bo dela verjetno udeležila. H. A. ZG. SČAVNICA Mladina je bila v tem kraju dalj časa nedeiavna, čutiti pa je bilo tudi premaio sodelovanja med rmadi-no in je v glavnem delal in odločal le sekretariat rmadinsKega aktiva. V zadnjem času je po surbni analizi slabosti dela miadinska organizacija zazivela. V Kratkem času so imeli 4 sestanke, 4 piese in filmsko predstavo za mladino. Na sestankin so med drugim razpravljali o mladinskih prostorih in nakupu radioapa-rata. Sklenili so tudi, da bodo v zimskem času priredili plesne vaje. O. F. SELCE Na kmetijskem gospodarstvu so letos kupili več strojev in motornih vozil. Med drugim so nabavili priključek T 4 za škropilnico, amortizer za škropljenje intenzivnih nasadov, ki ga bodo uporabljali prihodnje leto, ker so ga šele pred kratkim dobili. Kupili so tudi dva novi traktorja in kamion znamke »Deutz« ter dve ročni kosilnici. Tudi za obdelavo sadnih plantaž so nabavili več primernih strojev. J. C. CERKVENJAK Ker je šolsko poslopje že dotrajalo, je bilo potrebno najnujnejšega popravila tudi od zunaj. Zato so na novo obmatali in pobelili šolo na vseh straneh razen južne, za katero jim je zmanjkalo denarja. Dosedaj pazoval. Ko je plamen najhuje lizal tramovje, se je sin spomnil na pijačo, ki naj bi jo spravil na varno. Po požaru je ostalo le nekaj napol zgorelega pohitštva in zidovi. Čudno. je, da plamen ni dosegel zavarovalne police za milijon din, čeprav, je zgorelo perilo v omari. Gre goreč je kruto ravnal z lastno materjo, pa tudi ženi ni prizanašal. Po pripovedovanju nekaterih je bila žena zelo skrbna delavka in gospodinja. Z moževo materjo sta si želeli ustvariti prijeten dom, medtem ko je mož bil pijanec in je vse sproti zapravljal. 2e kmalu po poroki je začel groziti, da bo vse uničil, sam pa se obesil. Denar, ki ga je prislužila žena je zapravljal in plačeval pijačo drugim. Pa tudi od doma je večkrat nosil polna vedra jabolčnika, ki so ga pili največkrat pri nekem sosedu. Bil je tudi znan delomrznež. Čeprav je bil izučen zidar, se ni ni ■ kjer stalno zaposlil. Pri delu je so namreč porabili že okrog 300 tisoč din. Resno računajo, da bo ljudski odbor odobril še potrebnih 100 tisočakov s katerimi naj bi dokončno uredili zunanjost cerkvenjaške šole. B. P. BENEDIKT V Benediktu je komunalna dejavnost v zadnjem času zelo razgibana. Poleg tega, da pospešeno urejujejo avtobusno postajališče pred gostilno Lešnik, so se tudi lotili asfaltiranja okrog 300 m ceste od severne magistrale do šole. To cesto bo asfaltirana grupa asfalterjev od uprave za ceste. Dosedaj so na to cesto ze navozili okrog 120 kub. metrov gramoza na račun krajevnega odbora. Predvidevajo, da bodo po- Krajevni odbor v Gradišču je pred nedavnim pregledal, kako se uporabljajo sredstva krajevnega samoprispevka in ugotovil) da v domala vseh naseljih prebivalci urejujejo poti in važnejše- ceste ter tudi izvajajo razna druga komunalna dela. Na cesti iz Gradišča skozi Zgornji Porčič do severne magistrale so opravili večja zemeljska dela, medtem ko so del ceste v Spodnjem Porčiču zidali s kamenjem, za kar so porabili preko 80 kub. metrov kamenja in 8 kub. metrov gramoza. Tudi na cestah v Zgornjih Verjanah bo opravili vrsto zemeljskih del, posipali ceste z gramozom in izkopali jarke. V Gradišču pa so že napeljali žico za cestno razsvetljavo do kovača Budja, kjer bo svetilka razsvetljevala park in večji del tega konca Gradišča. Del sredstev so tudi že porabili pri ureditvi otroškega igrišča za gradiškim kulturnim domom. vzdržal le kaka dva meseca. Tudi otroka ni trpel. Materi, ki je že stara in onemogla, je neko zimo zaklepal sobo, da je morala večkrat spati pri sosedih, nekajkrat pa tudi v gozdu. Tega dogodka nismo opisali zaradi senzacije marveč zato, da bi stajališče in cesto dokončno uredili do 1. oktobra, kajti po tem času začenja zmrzovati zemlja. I, F. LENART Vse kaže, da bodo pri Lenartu dobili prav kmalu vodo, ki bo pritekla po vodovodnih ceveh. Pred kratkim jim je končno uspelo, da so dobili še potrebnih 200 m cevi za glavni vod, ki pelje iz Gočove v zbirni rezervoar pri Lenartu. Teh nekaj metrov še morajo vstaviti med dva konca cevovoda na radehovskih travnikih, poleg tega bodo napeljali še cevi čez Pesnico. Gradnja črpalke v Gočovi gre h kraju, sedaj imajo neke opravke le še električar-ji. Predstavniki gradbenega odbora so nam zagotovili, da bo otvoritev lenarškega vodovoda zagotovo za občinski praznik. M. F. V Gradišču nameravajo urejevati s še večjim tempom v predstoječih mesecih komunalne objekte. Glede tega bodo pospešili dovoz gramoza, nabavili 62 cementnih cevi za kanale, začeli s pripravami za popravilo mostu v Zgornjih Verjanah in popravilo brvi pri Goričanu. Če bodo sredstva dopuščala, bodo popravili tudi cestno razsvetljavo pred spomenikom padlih borcev in pod zadružnim domom. Rešiti morajo tudi problem vodnjaka v centru in začeti razmišljati o bazenu blizu Goričana. Dela napredujejo povsod razen v Spodnji in Zg. Senarski, kjer niso še niti izgotovili lansko leto načetih del. Prav bi bilo, da bi o uporabljanju sredstev krajevnega samoprispevka razpravljala tudi sekcija za komunalno dejavnost in zavzela določena stališča. F. P. spomnili vse tiste, ki se radi vdajajo alkoholu, kam lahko privede pretirano uživanje tega strupa. SZDL bo morala pomagati reševati tudi take primere, zlasti preko sekcij za zdravstvo. Požar v Smolincih Sumilo, da je Janez Gregoree zažgal lastno hišo Bil je pi janec i« delomrznež Ožgani zidovi, polomljena opeka, napol zgorelo pohištvo in od ognja po-rumenela drevesa v okolici so le še ostanki tega, čemur so nekoč rekli lepa kmečka hiša. Dilo na krajevnih cesfah v Gradišču STRAN 6 DOMAČE NOVICE LENART, 10. SEPTEMBER 1961 | (tli 20-LETNICI VSTAJE J v Gradišču, Oseku in Selcih Nekoč in dcsnes Tovarna usnja Lenart Po vsej verjetnosti so pri Lenartu usnje izdelovali že pred letom 1720. O obstoju tovarne v tem letu priča tudi tožbeni zapisnik datiran z 20. 6. 1720, v katerem med drugim piše: »Tržan Janez Hercog tuzt Janeza Eberla, ker mu je odpeljal smrekovo skorjo brez dovoljenja.« Domneva se, da je bil ustanovitelj usnjarne pri Lenartu iz rodbine Eberl. Usnjarna je prehajala skozi desetletja iz rok v roke. Ko so postali lastniki Pirihi iz Ptuja, so dogradili še žagarski obrat. Oboje je 1923. leta do tal pogorelo, vendar so tovarno obnovili. Na sliki: detajl tovarne pred rekonstrukcijo. Po osvoboditvi leta 1945 je podjetje postalo družbena lastnina. V leti 1946—1947 so nekatere obrate tudi razširili. V tem času je bilo zaposlenih okrog 100 delavcev. Od 1950 do 1952 je bila usnjarna podružnica tovarne usnja »Konos« v Slovenskih Konjicah. S ponovno o-samosvojitvijo tovarne pride do volitev delavskega sveta in upravnega odbora. 1. marca 1960. leta pa so pristopili k splošni rekonstrukciji podjetja. Staro tovarno so podrli skoraj do temeljev in zgradili novi M jioznalfc ? Slavko Levačič Na vzpetini levo od ceste, ki pelje iz Lenarta proti Jurovskemu dolu, leži prijazna domačija Slavka Levačiča, kmetovalca in predsednika zadružnega sveta KZ Lenart. O-krog stanovanjskega in gospodarskega poslopja se v pravokotni obliki razprostirajo plantaže jabolk, Oče in sin Akcije V začetku marca 1945. leta je prišla manjša edinica VDV za nekaj dni s Pohorja v Slovenske gorice. Priključili smo se ji Devide Mladen-Tone, Zadravec Branko in jaz. Po naši priključitvi je edinica štela o-krog 35 borcev. Vodil jo je tovariš Egon. V času zadrževanja v Slovenskih goricah je med ostalimi akcijami razgnala center »Hitler Jun-gen« v Gradišču. V prosvetnem domu so takrat bili zbrani mladi kmečki fantje iz širšega okoliša. Ko se je pojavila naša edinica in jih sodobni obrat, ki je precej mehaniziran. Pri gradnji je sodeloval tudi celoten kolektiv s prostovoljnim delom. V izgradnjo so vložili okrog 62 milijonov din investicij. Tovarna usnja pri Lenartu zaposluje danes zaradi večje storilnosti in boljše organizacije dela le okrog 60 delavcev. Gornja slika ponazarja del objektov nove tovarne. sliv in hrušk, v hlevu pa stoji 5 glav goveje živine, ki je lepo rejena. Dva bika tehtata skupaj okrog 1000 kg, čeprav bosta šele septembra stara leto dni. Prijazni domačin nam je z veliko vnemo razkazal svoje posestvo, ki meri 5 ha. Od tega odpade pretežni del na sadne plantaže, medtem, ko na manjši površini prideluje krmo. Ker travnike sproti gnoji z umetnimi gnojili, je uspeh viden in je zato letos že dvakrat kosil. Trava ibo pa še zrasla za tretjo košnjo. Vidi se, da kmetovalec Levačič računa, kaj se mu bolj izplača. 2e zdavnaj je ugotovil, da se ne velja ukvarjati z več kulturami, zato se tudi predvsem bavi s sadjarstvom in živinorejo. Letos bo prvič v 5 let starem sadovnjaku nabral večje količine jabolk sorte jonatan, krivo-pecelj in kokosova oranža. Tudi češ-pljeva drevesa se kar šibijo pod težo številnih plodov. Prideluje posebno sorto izvoznih sliv, ki jih prodajajo za drag denar. Pri svojem delu se že več let opira tudi na izkušnje kmetijskih strokovnjakov. Kamorkoli smo pogledali, povsod smo videli skrbno obdelana zemljišča, lepo travo in vzorno obdelovanje sadne plantaže. Dobili smo tudi vtis, da je tovariš Slavko ponosen na dosežene uspehe in da živi ves v načrtih, kako bi svojo proizvodnjo še izboljšal. Računa, da bo dohodek v prihodnjih letih, ko bodo mladi sadovnjaki polno rodili, znatno poraste!. Kot predsednik zadružnega sveta največje zadruge v občini se prav tako uspešno uveljavlja. pozvala naj odprejo, se pozivu niso odzvali. Bili so namreč oboroženi s KK puškami. Skozi okno smo vrgli ročno bombo in korajža je namah splahnela, vrata so se odprla in fantiči so se sredi noči razbežali na vse strani. Centra pa je bilo za vselej konec. Po tej akciji smo se napotili v Osek k Toplaku, kjer smo ostali preko dneva. Družina nas je nerada sprejela, pa tudi za NOB niso bili preveč navdušeni. Bilo je zanimivo. Ker nismo nikogar pustili iz hiše, si je gospodar izmišljal vse mogoče stvari, po katere pač mora nekdo od družine iti. Ko smo naposled popoldne le dovolili, da lahko gre hčerka iskat neko seme, smo bili dve uri Čeprav sem uspešno končala o-snovno šolo, šolanja ne bom nadaljevala, ker je to pri nas na kmetih tearadi finančnih razmer nemogoče. Ko pomislim, da bodo nekateri drugi nekoč postali inženirji, tehniki, uradniki, delavci na napornih delovnih mestih, pomorščaki na razdiv-5anih morjih, rudarji v temnih rovih, kjer nenehno preži smrt, strojevodji na zakajenih železnih orjakih, katerih najmanjša neprevidnost lahko pvozroči smrt stotim potnikom, si želim da bi bila med njimi. Res, da bodo ostali nekateri tudi doma na posestvu, vendar kmet malo pomeni. Njegove žuljave roke bi morale biti spoštovane, ne pa da je samo navaden stroj in da njegov zaslužek uravnava nekdo od zgoraj. Poklic si bom sama izbrala, saj mi je vsako delo enakovredno, naj bo umsko ali fizično. Vsem, ki si izbirajo poklic, želim mnogo uspeha skozi učno dobo in vse življenje. U-redništvu in bralcem »Domačih novici pa pošiljam lep pozdrav. Marija Ploj, Partinje Vaša pisma so vas razveselila in se zanje kar najlepše zahvaljujemo. Verno, da se težko odločate, kam se boste podali sedaj, ko ste končali osnovno šolo. Nedvomno bo vaša odločitev vplivala na vse bodoče življenje. Vendar ali se vam ne zdi, da Marija iz Partinja le malce pretirava glede življenja na kmetih. Zrak, sonce, obilni pridelek v jeseni. Ali ni tudi to plačilo za trud, ki ga vlaga kmetovalec? Drži, da mora kmet trdo poprijeti za delo. Toda tudi delavec se znoji pri stroju, inženir pri načrtu itd. Kljub vsemu, kar danes trdijo nekateri okoreli kmetovalci in žal včasih tudi mladi za tem obkoljeni od Nemcev. Zaradi obkolitve in navzkrižnega ognja Nemcev smo se iz obroča prebili z jurišem. Kljub veliki premoči, ki so jo imeli Nemci, ni bil od naših nihče ranjen, dočim sta na nemški strani padla oficir in vojak, drugi pa so se razbežali. Od tu je del edi-nice krenil proti Zavrhu in Selcem, kjer je naslednji dan razgnal nemške straže, ki so priganjale ljudi h kopanju strelskih jarkov. Po tej akciji Nemci niso dobili ljudi niti s silo za to delo. Edinica je pred vrnitvijo na Pohorje izvedla še nekatere druge akcije, o katerih pa mislim pisati kdaj drugič. Edo Zorko-Mihec Na lastno željo sem se odločil, da postanem finomehanik, ker me ta poklic veseli. Ne vem še, če bom stanoval v internatu ali kje drugje, ker še nimam zagotovljene učnega mesta. Tovariš urednik, bil bi vam zelo hvaležen za morebitna pojasnila glede mojega poklica. Mirko Skrlec Jurovski dol 2e nekaj časa pred koncem šole mi je po glavi mrgolelo nešteto misli, za kakšen poklic naj se odločim, dokler se le nisem dokončno odločil, da poj dem za vodovodnega instalaterja. Ta poklic bo zame pomenil vse, ker me veseli. Na leto bom tri mesece prebil na tečaju za vodovodne inštalaterje v Ljubljani, ostali čas pa bom delal praktično pri mojstru Muhiču v Gornji Radgoni. Ne vem, če bom zmogel toliko denarja, da bom kril stroške tečaja, zato prosim, da mi tudi vi skušate pomagati. Sporočite, če se lahko o-glasim pri vas zaradi denarne pomoči. S pozdravom! Franc Sipek Ihova kmečki fantje in dekleta, se življenje na kmetih le spreminja na boljše. Iz leta v leto pa bo še boljše. Spoprijeti se bo pač potrebno z novimi oblikami dela v kmetijstvu. Mirko iz Jurovskega dola vaj se glede poklica obrne na poklicno posvetovalnico pri Okrajni obrtni zbornici v Mariboru. Franc iz Ihove pa se lahko oglasi na oddelku za občo upravo in družbene službe na občini. Vsem, ki ste nam pisali, pa tudi ostalim, ki vstopate v življenje, želimo veliko sreče in zadovoljstva v poklicu. Uredništvo M E K D A M J I ŠOLARJI NA RAZPOTJU ŽIVLJENJA Preberimo njihova pisma Dragi mfadi prijatelji! V letošnjem šolskem letu 29 novih učnih moči Na vprašanja, ki smo jih zastavili, nam je odgovoril Alfred Pirher, načelnik Oddelka za občo upravo in družbene službe pri Občinskem ljudskem odboru Lenart. Znano je, da je bilo do sedaj v naši občini občutno pomanjkanje učiteljev. Ali se bo stanje z letošnjim šolskim letom kaj izboljšalo? Na območju občine imamo 8 osnovnih šol, od teh 3 popolne osemletke v Lenartu, Cerkvenjaku in Zg. Sčavnici. Predvidevamo, da bodo letos dobile status popolne osemletke še šole Jurovski dol, Benedikt in Voličina. Pri Lenartu imamo tudi ho-spitacijsko šolo. Prejšnja leta je bilo veliko pomanjkanje učiteljskega kadra, medtem ko se je stanje v zadnjih dveh letih precej izboljšalo, predvsem zato, ker ljudski odbor Štipendira vsako leto večje število učiteljiščnifcov. Trenutno študira na učiteljišču 28 naših štipendistov. La- llllllllll ■MMBMMlIUh M—M FOTO .SLOVENSKE GORICE LENART Izdelujemo fotografije vseh velikosti, slikamo na prostem ob vsakem rremenu, izdelujemo kvalitetne slike za osebne izkaznice v najkrajšem času. Slikamo poroke, pri pogrebih, različne prireditve itd. Izdelujemo slike za fotoamaterje. — Naše usluge »o kvalitetne in poceni. Ce želite lepe slike, se poslužujte naših uslug. Foto »Slovenske gorice« Lenart Ptujska cesta 27 ni in letos smo razpisali v časopisju učiteljske službe tudi za absolvente srednjih šol. Odziv na razpis je bil dober. V letošnjem šolskem letu bo prišlo na naše šole 19 novih učiteljev z dokončanim učiteljiščem in 10 praktikantov, ki so zaključili 4. letnik. Po lastni želji bo iz občine odšlo 10 učiteljev, medtem ko sta' bila dva učitelja poklicana na od-služenje roka v JLA. Lahko trdimo, da se je stanje glede kadra na naših šolah letos precej izboljšalo, saj bo poučevalo 84 učiteljev. Kakšno je stanje glede finančnih sredstev za potrebe šol? Glede finansiranja šol imamo precejšnje težave. Z novim Zakonom o finansiranju v šolstvu je bil ustanovljen sklad pri Občinskem ljudskem odboru Lenart, ki ga vodi upravni odbor. V skladu za šolstvo imamo zagotovljene osebne prejemke učiteljev in nekaj sredstev za nabavo najpotrebnejših šolskih pripomočkov. Sklad za šolstvo dosega letos višino 67 milijonov dinarjev, kar pa bo verjetno premalo in bo moral občinski ljudski odbor ob koncu leta še nakazati določena sredstva iz proračuna v sklad za šolstvo. Ali bo letos vsaj delno rešeno vprašanje stanovali j za učitelje? Tudi stanovanjsko vprašanje za u-čitelje rešujemo iz leta v leto bolj ugodno. V Cerkvenjaku je občinski ljudski odbor lani in letos uredil 4 družinska stanovanja in 4 samske sobe, ki jih je opremil s potrebnim pohištvom. Največji problem za učiteljska stanovanja je v Lenartu in Zgornji Sčavnici. Kljub temu pa smo poskrbeli, da bodo vsi učitelji imeli potrebno stanovanje. Pod drobnogledom Telegram sosednjemu podjetja Na sliki vidite fotokopijo telegrama, ki ga je zadruga poslala tovarni usnja. Obe podjetji sta v Lenartu in oddaljeni okrog tisoč metrov. Na pošti so le uganili, da bo telefonsko sporočilo hitrejše, zato so vsebino m Smuk* j v tcfegt*«a» 1 M> txt*$ta?!i j i // < z ,ff j, /k Ni TELEGRAM -' ~ . ž - iS®; •