Št. 24. V Goriei. due 26. marca 1901. Letnik III. ^____^^__.^__-_' lziiaja vs;ik torck in soboto v tcilnii i)l) II. uri proilpoliliio za liieslo lev ob 3. uri popoldno za do/.olo. SUiiio po pošli ])rojoinan ali v Goriei na dom posiljan cHoloLno 8 K.. pollotno 4 K. in č('til!cl.ii(> 2 K. I'rodaja so v (.Inrici v lohakarnah Schwarz v Šulskili ulicali in .1 o I- lorsit./, v Nunskili ulicali pit H vin. (Vwenio izihmjc.) I'iM'dnistvo in upravništvo se nahajala v «N a r u d n i t i s k ar n i», ulica Vctturini h. st. 9. Dopiso jo nasloviti n;i urednistvo, ojjlaso in naročnino pa na upravništvo *(o 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vočkrat liskajo, raču- nijo so po poyoilbi. lzdajalolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tisku „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Iz državnega zbora. Slovonska div-avnu ])oslanca za po- kneženo grofijo goriško - gradiško sta sprožila v drzavnem zboru vpra-anjo o nokaterih naših ginolnih zadevah, kateiim bodo slodila šo druga. Poslanec Gabršček je stavil v seji duo 22. t. rn. prod log radi lokal in; ž e 1 e z n i c e, ki se glasi tako-le : Ko so zgradi, kakor se naincnijo, bohinjska železnica, izloci se vsa gorenja soška dolina. po kateri so je nekdaj po- mikal ves promet po koroški državni cesti, od glavnoga pogoja, pod katerim hi so mogla uspešno razvijati. Kor nedoslaja (pomanjkujo) v Pri- morju, posebno v gorskom delu deželo, prav rnočiio prometnih sredstev in s tern otežujo provoz kmetijskih pridolkov, kar večini prebivalstva jomljo moznoxl, da hi se usposno branila vedno rastoi i konku- ronci, stavljajo podpisani slodeei predlog, — ki naj se izroci brez prvega čilanja železniškemu odsoku : „ V i s o k a c. k r. v I a d a s e p o- z i v 1 j a, d a z g v a d i ž e I e z n i e o z a lokalni promet oil S v. L u c i j e s k o z Tol in i n, K o b a rid in B o- v o c d o L oga1'. V isli seji stavil jo isti poslaneo gledč na uravnavo rok in potokov, na podporo ceslniin odborom in povračilo |)O ujmah storjenih škod ta-le predlog: C. kr. vlada se pozivlja: 1. da pospeši izdelavo nacrtov za uravnavo Soee in hudournikov v vipav- ski dolini ter da po ustavneni polu za- prosi za uravnavo potrebne znesko; 2. da izposluje po ujrnah prizadetim costnim okrajem zadostnili podpor ; 3. da neniudoma ukažo polrobno poizvedbe o škodah. storjenih po ujinah, ter da plača ugotovljeue škode. Dr. Gregoren: je nastopil pol inlorpolacij ter stavil v danasnji seji na ž el e z n i š k e g a minist r a sledeči vprašanji: 1. Ali je Vaša Prevzvišcnosl voljna vzoti v ])oštov zgradl)O lokalne železnico z normalnim tirom od nameravane po- stage holiiujski' železnice pri Sv. Luciji z one strani v Idrijo na Kranjskom, z druge strani v Kobarid v Primorju s po- daljškom skoz Bovec do LogaV 2. Aii je Vaša Prevzvi.šenost voljna polrohno ukrenili, da so pri oddaji dela nainoravano bohinjske železnice naloži podjetniku dolžnost, da bo sprejemal de- lavce iz posarneznih okrajev, skoz katoro pojdo žoloznica, pod istimi pogoji, l.o jo: z is to dnino, kakor dolavco od drug'.ul ? Z oziroin na uravnavo budournikov in rok lor izsušenje rnoOvirjov, slavil \o dr. G r e g o r č i č obsirno interpelacijo na mini.sterskega predsodnika kot vodi- telja ministerstva nolranjib zadev in na ministra za kmelijslvo, ki končujo z na- slodnjiini vprašanji : 1. Ali jo visoka o. kr. vlada voljna izdolati s p 1 o š u n n a c; r I. za uravnavo hudournikov in rek in za izsušenjo nio(v:- virjev na Goriško-Gradiškein ter pospe- šili to svoj(! delo? 2. Ali je visoka c. kr. vlada voljna za- čoti lakoj izdolavati p o d ro h n o n a č r I, e za laksna pod wtevilko 1. oznacrfiia dola, za kalora ni šo jtodrohnih načrtov, ter nadaljovati to delo [>o tisti vrsti, katero zaliteva nujnost posamoznih namorovanih nieiijoraeij ? 3. Ali jo visoka c. kr. vlada voljna ukreniti, kar treha, da se one pod stevilko 1. naved(Mie iiKilijoracije, za katere so podrohni načrti in stroškovniki žo pri- pravljoni, iakni z;jon«»jo di»lutaciji avstrijska in ogerska. Delavnik v rudokopih. 20. t. m. je pododsok socijalno- političnega odseka sklepal o predlogu antisemita Schoiswohla, ki je predlagal, da naj se takoj v rudokopih vpelje do- velurno delo, čez nekaj let osemurno delo. Vladni zaslopnik je govoril zoper ta predlog. Pri glasovanju pa je bil pred- log sprejet. Poročevalec Kolischer je na to reserat odložil in pododsek je za po- ročevalca izvolil Schoiswohla, ki je iz- volit.ev sprejel. Razmere na vscučilišču v Butlimpesii. V pondeljek 18. t. m. so bili na vseučilišču v rtudimpe^li viharni dogodki. Prolesorji, med kateri mi je mnogo judov, so sklenili, da se odpravijo iz vseučilišCui vsa sv. razi)ela. Krščansko-naiodni dijaki pa so se temu odločno uprli in so zah- tevali. da se odslranjrni križi zopet obe- sijo in so jih začeli tudi sami obešati. Na to so profesorji sklenili, da ne bodo predavali. Rektorat je |ioslal uradnika k (lijakom da jih pomiri, a dijaki so pla- nili nanj, ga natcpli in vrgli ven. Na to je vseuc'-iliski senal sklenil, da se razpela odpravijo, ako pa bi krščanski dijaki se Se polern upirali, se zapre vseučilišče. Dijaski nemiri v Rusiji. Na Ruskem se je pricelo nevarno gibanje med dija^lvom, kateremu pravega izvora težko najdemo, ako ne izrečemo slut nje, da se je v nezavedno rusko mladino zanesel morda kak tuj obstanku Rusije sovražni dub. Zdaj se poroča, da je v vseh večjih mestih Rusije dijaštvo ]o\o uprizarjati burne demonstrate, ka- terib se udele/ujejo celo Studentke. V P<;trogradu. Moskvi, Kijevu, Karkovcm in Odesi so bili krvavi s|>opadi mej policijo, kozaki in dijaštvom. Poveljnik kozakov je lezko ranjen, mnogo dijakov je are- tovanih. Dijaki, katc;rini se pridružujojo tudi delavci, prevracajo jio ulicah vo- zove tramvaja in gradijo barikade. Vlada jt; ji'la izganjati one dijak<\ ki nočejo obiskovati vseucilišč. Kot, iizrok ncMTiirom navajajo iK^katf^ri izobcetije grola Tol- stoja iz c(M'kve; resničuo pa je, da bi se revoluc.ije v nolranjom liusijt» niUdo boljc ni^ vesolil, ncgu Anglija in Nem- či.ja. ki ziilila, da ima Rusija v slucaju velikih konlliktov doma zvezane roke. Zopet ateittat v Rusiji. Lisl.i poročajo. da je dne 22. I. in. na v(!Č(!r v Petrogradu neki Logovvski trikrat s samokresom uslrcdil na geiu^- ralnega prokuratorja sinode hiliiiilo- nosz(jvva, a ga ni zadel. Preiskava se je pričela, napadalca so zaprli. Visji vlailni krogi so zelo vznemirjeni. k(M- slutijo, da je ta napad v zvezi z dijaskimi iKMiiiri in z ojstrimi vladnimi odredbami proti (lijakom. Macedonjja. Organ li maeedonskega rcvolucijo- narnega odhora „Rel'ormi" poročajo o strašiKMii preganjanju, kateremu so izpo- stavljeni Bolgari v Macedoniji. Va) tri tedne uprizarjajo Turki pravcali lov na Uolgare, ki vsU;d tega žive vsi v silni imvarnosti. Najvf^čja grozodejstva S(i vrše v solunsk(Hii okraju. Ondi se ne spoštuje ne cerkev, ne sola, nejavna poslopja in ne ničesar. NoO in dan se vrše hi.šne preiskave in aretovanja, pri katerih Turki nastopajo nad vse n(?cloveško z Bolgari. Vse ječe so že prenapolnjenje tako, da morajo ujetniki prebiti noč in dan pod mi Mm nebom ob vojni straži. Ako se le kj(^ jjrikaže kak Bolgar, zgrabijo ga ter ga iirajo v zajjore, a brez izjeine jib mučijo in sramote. So mnogo huje se godi po manjsih mestih, trgih in vaseh. Vojaki, žandarji, bašibozuki preganjajo in pobijajo Bolgare, žene in dekleta sra- mote, ropajo po hisah in zažigajo. V Solunu je proglašeno vojno sodišče, predseduje pa rnu turski krvolok Turkan paža, ki je prišel iz Carigrada. To je povprečna slika sedanjih žalostnih raz- mer v Macedoniji, kakor poročajo o njih razni listi. A sedaj je došlo med svet neko drugo presenetljivo porocilo. „Na- rodni Listy" poročajo, da so se dale in- formirati na viru, a da so dobili sledeči odgovor: V Macedoniji ni prav nobenega ustanka, marvec je vse tiho in mirno. Vse, kar so listi poročali o prelivanju krvi in druge grozne reči, so le časni- karske izmisljotine naročene najbrže od Angležev in Nemcev v ta namen, da bi se natvezilo Rusiji n<»ko veliko vprašanje v Evropi in bi tako naredilo pot Nem- čiji in Angliji na Kitajskem. 0 kakem resnern ustanku vsega naroda v Mace- doniji pa že radi tega ni govora, ker so macedonski Bolgari in Srbi mirno in po- hlevno ljudstvo. Znana agitacija ,maee- donskega revolucijonarnega odbora se nanaša le na posameznike. V to zaple- teni so zlasti popi, učitelji in zdravniki, ki I'anatizujejo nekatere dovzetne ljudi, ljudslvo pa je povse mirno in nima po- guma vzdigniti svojo pest proti turski viadi. — Preiskave se tudi le vrše po nekaterih hišah prej imenovanih činite- ljev, Ijiiilstvu o tern ni nič znanega. Domače in razne novice. Smrtua kosa. V sol ' zveder ob 7. uri je po kralki a niuon. -olezni umrl znani kremar in posestnik pri milnici na Solkanski cesti, g. Josip V o n v 55. letu svoje dobe. Pogreb se je vršjl včeraj po- poluiliui ob 4. uri. Udeležba je hila no- navadno vclika. Prislo je polno udiihv zencev vseh slojev iz mesl.a in iz Solkana. Truplo se je prepeljalo na Solkansko po- ko|)ališče. Ob grobu pa so rnu zapeli pevci ganljivo pesem „Jamica tiha" v slovo. Zapustil j<^ udovo in pet nedoraslib ol.rok. I'okojnik jn bil jako priden zbiral(ilj darov za ,.Solski Dom1'. K(M- s<; je zbiralo v njegnvi gostilni vedno lepo stevilo slo- venskih gostov, znal je vsako priIiko \%- boi'iio porabiti, dajessvojim prikupljivim hinnorjom znal nabrali cesto lepo svotico za blagi nai'odni namen, kar mu zdaj Bog povrni! Skoda ob njegovi izgubi pa zadene v j»rvi vrsti njegovo osirotelo družino. kalera bi bila tako izbornega gospodarja in skrbn^ga očeta has scdaj najholje potrebovala, ko se je njegovo gos[)odarslvo začelo najlepše razvijati. Naj poeiva v miru! Promoeija. Danes so bili pronio- virani doktorjem in sicer g. Anton Bre- celj, doma iz Zapuž v iHurski obcini, doktorjem zdravilstva, g. Ivan Merhar suplent na gimnimju v Trstu, doktorjtitn lilozotije in g. Just Pertot, sin znanega rodoljuba in zdravnika dr. Sim. Pertota v Trstu, doktorjem medicine; jutri v sredo pa bode proinoviran gosp. Josip Stojc doktorjem vsezdravilstva. Oa- stitamo. Za „Šolnki i)(nn" doslo našemu upravništvu: Gospoda J. in K. nabrala pri vpisovanju prošenj za domovinsko zvezo goriske ol)čine K 10; A. M. K 1. L(ipa hvaia! „Narodün Tiskarna" v CHorici naznanja da ima v zalogi tiskovine, tičoče s(3 vlog od sl.iaiii jedne občine ua drugo ji; 1 • M1 e vsprcijema v domovinsko zvezo. ..Siie^uSjčica". (Konec). Ako pri- iiicrjaino uspeh zadnj(> jiredslave z uspe- liom one proti šestimi leti, lehko rečemo, da sta si v gmotnem in umetnostnem oziru vzponMlna. Dohodki so bili sedaj skoraj za tretjino vecji, in tudi uprizo- ritcv j(; l.akrat mnogo bolje uspela. Moralni uspeh je že dejstvo, da so zvršile taki-at vso predstavo gg. čital- nične pevke, kar prtMl šestimi leti ni liilo niogoc«!. To kazc, da je čitalnični piivski zbor vrlo dobro napredoval. LJprizoritev „Sneguljčice", katero so pri- redile pred sestimi leti gojenke tuk. zen. učitoljišča, je bila mnogo pri pros tej ša, kretanje bolj primitivno, in tudi scenerija no Lako okusna. Tudi v mimičnem oziru ima takralna predstava mnogo prednosti proti onkratni. Poznati je bilo, da so prnjole takrat predstavljavke navodila iz strokovnjaške roke. LJglasbitelj „Sneguljke" Kr. Abt je našemu občinstvu že znan po drugih skludbah za ženske glasove, Id so se pele v naši Čitalnici, n. pr. „Oznanja zvon nam veliko noc"", „Cuj glas zvo- nov!" iLd. Abtove skladbe se odlikujejo po ljubkih melodijah, priprosl.(iin ritmu in (veckrat celo preveliki) sentimenlal- noati. Ta svojstva delajo Abtove kom- pozicije posebno prikladne za društva, v katerih nastopajo dilel.antje, vsled tega jih je razmerno mnogo prevedenih na slov. jezik. Vrbu li^ga je Abt posebno spreten glasbenik za zenske glasove; troglasen ženski stav je njegov element, in ta prevladuje tudi v „Sneguljki". — Izvzenirii nekatera mesLa, je znak glasbe v „Sneguljki" nedolžna priprostost, ki se izraža posebno v Sneguljkinih sarnospe- vih. Uprav ta priprostost je veren tolmac naivne vsebine tekstove. Višek naivnosti doscže spevoigra v svoji peti točki („Sne- guljke radost in zadovoljnost"). V tern samospevu nam je gospodična H r ova- lino v a, ki je imela kot predstavljačica Sneguljke glavno ulogo v celi spevoigri, razvila naravno lepoto svojega ljubkega glasu. Odkrito povedano : n>- smo bili za to to iko nekoliko v skrbeh. Jali smo se, da bode vsled tesnosti oara in velike vročine v dvorani in vsled dima, kate- rega je provzročevala razsvetljava zivili podob, — da bode vsled vsega tega go- spodične glas trpel na čistosti. Pa hvala Bogu, naša slutnja se ni izpolnila: glas se je gospodični lako izvrstno ohranil, da nam je zapela celo na koncu samo- speva dvočrtani a v rahlem pianissimu srobrno čisto in z vidno lahkobo. Prav iz srca moramo gospodični častitali, da razpolaga s tako vztrajnim organom. V diletantskih krogih so kaj takega ne da precenili. Vrla gospodioua jo pa tudi utnola z glasoin tolmacili svojo tezko ulogo. Kako divjo jo donel nje glas v prvem nastopu mod bliskom in gromom pri be- sedah: „No švigaj, ognjoni bliskov žar../'! Kako pristno so jo zrcalil v njo pelji obup in strah pred nevihto! Kako to- lažljivi up so je izlival iz nje glasov v drugi točki („V hisi piitlikovcev"), kj«r so nadoja najt.i svojo novo bivališče! Kako blagodejna mirnost in zadovoljnost jo odsovala iz nje potja v prej imono- vani poli ločki! Posebno Main je ugajal srčkano sladki pianissimo pri bosodah: ,.l n m i s 1 i m s p et, n a in a in i co, G o r oc o m o I i in so z a n j o-'. Fa dovolj o Sneguljki! Gospodicna II ro v a li n ova jo ros zaslužila pohvalo, s kaloro jo jo obsipalo hvaložno ol>- činstvo. Gospodična Ida Kavčičeva nam jo predslavljala kraljico. Kraljiea jo bila ošalino, ničemerno, zavistno biljo. Svoj- slva, ki niso prikupljiva in katoriti ni tako loliko tolmaciti. Gospodična jo lo srecno pogodila. (Jgajal nam jo prizoroek, ko jo kot kramarica trkala na okno Sneguljkino in ji ponujala zaslrupljeno jabelko. Dvospov, kalerega jo pri lej pri- Jiki pola s Snoguljko, jo bil jako inolo- dijozon in rilmično zolo ležaven. Za di~ lolanlo ni lolika slvar paziti na krctanje, mimiko, napev in ritem, katori jo bil tu jako zaplolen. Mod dvospovom, ki jo po- lii'onno izdolan, jo začel za odrom so zbor pianissimo poti, predslavljajoc iz daljavo doneoe poljo dornu prihajajoeih pritlikovcev. Vse to jo napravilo jako el'okten ul is. Gospodična K a v e i č o v a jo imola na nekaterih moslib težavne prohodo (modulaoijo); naj oincnimo le onoga v spodnjo medianto tarn, kjer vpraša zrcalo na steni, „a! za najlopšo še volja?-' Vzlic tern težavam, so bile spremembo v glasovnih načinih ciste in odlocne, kar svodoOi glasbeno sprelnost gospodione, ki jo zaslužila pobvalno pri- znanje. Ulogo „zrcala" (novidno, za odrom) jo izvedla gospodicna Irma Klavžar- jeva. Izpoznali smo jo po nje kropkom, polnom, okroglom altn. Kralok jo samo- spev „zrcahr, ali najbrže najkrasnejši v spevoigri. Posobno lepo so pödajo kon- trast rued prvirn skoraj reoitativnim dolom in mod zategnenim krasno-molodičnim sklopom. Gospodična jo la konlrasl vrlo izvedla. Skoda, da nam je bil la u/ilck lako kratek. Oprava p ri 11 i k o v co v, njih mo- goene kapuco in brado in boli las jo so krivi, da ne moremo dolicnih gospodičin imonovati, kakor bi radi. kor nisino ino- gli vsob izpoznati. Pohvalili jib pa mo- ramo, kor so nas s prvim naslopom jako razvosolile. Zacelek potja za odrom v pianissimu, kakor d.i bi pribajalo iz vo- liko daljave, petje voilno moeneje, kot. bi pribajalo vedno bližjo, nasl.op na oiJru naj prej s pokritimi, potom vodno moc- nejimi glasovi: vso to jo tvorilo izvrstno izvedon mogočon crescendo, ki nas je kar ooaral. Nadaljevanje lega prvega na- stopa je imelo tudi svoje ritrnične tež- koče, kjer toži povaje posamczno vsoh sedom pritlikovcev o naslali spromeinl)i iijih namizja, katoro ležkoče so junaški pritlikovčki tudi junaski prernagali vzlic večkratnemu monjavanju glasovnega na- čina. Kaj naj recomo o uastopih vsega povskoga zboraV — Monimo, da govorimo iz srca vsernu poslušalstvu, ako izrečemo srčno zabvalo vsem daniam pevskega zbora. Mi znarno, da jib je slala „Sne- guljcica" truda in časa, vomo pa tudi, da so rado žrtvovale trud in eas na korist naäega potrebnoga šolstva. Pa ne lo ma- terijalni, ampak tudi rnoralni uspob „Sne- guljčice" jiin mora bili v zadoščenje. Petjo zbora je bilo precizno in — po- znalo se je ¦— dobro pripravljono Po- sebno krepak je bil zbor, ki obsega ča- stitanje kraljici. Tu je bilo poznati, da ni bil čitalnični žonski pevski zbor še nikoli tako mnogostovilon. Cast, damain j)iiporočamo vztrajanje na tej poti. Spremljanje na glasoviru je prevzol \t- prijaznosti gosp. F errant, kor na- vauiii spr(;mljevaleu gosp. Erzen ni mo- gel. Videlo se je, da ne zna gosp. Fer- rant le dobro igrati na glasovir, ampak tudi dobro spremljati potje, kar ni isto. G. pev'ovodja Mercina nam in; vzame za zlo, da se njoga zadnjoga spominjamo. Mi vemo, da ga ljubezen do glasbö vežo na pevovodstvo čitalnično. Ako bi ga pa za kralek čas vosolilo nekoliko hvalo, naj pa vzame „Socea od pnySnjih l(»t v roko! Tain najde mnogo takega blaga. V zadnji „Gorici'k jo bilo čitati, da se „Sneguljčicau na belo nedoljo ponovi. To je prav. Spevoigra ni časnik, ki se — enkrat prečitan — vrže na ogonj. „Soča" štojo sicor „Snoguljčici" v groh, da jo bila 1. 189b. „dvakrat dana1'. Rii pa no innvemo na „Sočin" ovang narina rcklamo t dvo malo izbirčon kakor lastnik „Soč(.'a ravi, da ima mosto pravico Iri lota prod protokom to dobe odpovedati nadaljno rabo plina; ako pa toga ne stori, volja pogodba so deset let naproj. Mosto goriško je prod 3 leli v resnici odpovodalo nadaljno rabo plina, ni pa ničesar poskrbelo za priliodnjost. Da razumemo zadrogo, v katori se nahaja gori.ški magistral, poveino se, da ima plinarna po pogodbi pravico še 15 let izvr.ševati svojo delo za zasobno rabo. V torn času bi tudi mesto imolo so pravico do plina [>o isti pogodbi, ako bi so bila po daui odpovedi s torn obvestila doticna plinarna družba ono leto pred pretekom 30 letne dobe. Toga pa mestni svet ni storil. Zdaj je vse popolnoma nepreskrb- ljeno za pribodnost. UmoliohMi. — 18. t. in. zjutraj ob 8. uri je prišol na tukajšnjo pošto noki 4l-lotni kmoL Andrej T. iz Velikega Dola na Krasu lor se je začel oudijako cud no vosli. Poklicali so rodarjo. ki so pa koj spoznali, da se revežu rrw.sn. Od- vedli so ga na lep način v bližnjo bol- nišnico usmljonib bratov in ga dojali v opazovalnico za unto bolno. kohnriska. podruznica ces. kr. kiuet. «inistva v Gorici jo izvolila dne 28. s(;br. t. I. svojim načelnikom g. Ivana Lapanja, d(;ž. poslanca in z(milj(Miiorca v Kobaridu, svojim zaslopnikom v cen- Iralnem odboru drustva pa gosp. Viljema Doininka, vodjo „slov. kn>ot. solo" v Gorici. Slarisi, pa/iic na otrokt»! — V Sv. Križu na Vipavskom j(! umrl Ki. t. m. 8-letni ucenec Ivan V o I k. Prejsnji dan jo lokal z drugim tovarisom tor se progrel. Ktir ni sol hil.ro domov, prehla- dil se je tor vsled toga umrl po mucnih bolecinab. Hil j<; kaj priden in vrl doček. Slarisi. voliko odgovornost imalo, ako si radi promajhne pazljjvosti pokvarijo olroci zdravjo Um* gredo prezgodaj v grob. No puščajte otrok broz nadzorstva potepati so in divjati kodor bocojo. lirnlno drustvo na (>esti \)ud Sv. kri/sti<'.a''t okoli kah;roga so sti zbirali vsi najbolj rudeckarski življi in ki ni nikdar zakrivalo svojih irredcsntar- skih toženj, je c. kr. narnestnislvo v Tr- stu due 22. t. in. razpustilo iz razlogov, k(;r je drustvo prekoracilo svoj po pra- vilih mu določen delokrog. Italijanska licsraiimost. Kakor smo že poročali, je bil imenovan pred nekaj dnevi zaslopnikom c(;rkv(; v do- želntMn šolskem svotu istorskom proča- stiti gospod V i n k o Z a m 1 i c, župnik- dekan na Voloskem. Proti temu imono- vanju so zagnali židovski in nežidovski irredontovski lisli strašanski brup, ki pa ne ponienja druzega nego znan«' itali- janske komedije, ki jih ti Jjudje uprizar- jajo pri vsakem še tako neznatnom ime- novanju kakega Ilrvata ali Slo\enca v javne zastope. Vrhunec te komedije pa ja jo vs*1 to upiljo Ilalijanov, priča tudi dojstvo, da je de- žolni žolski zakon za Istro že tako pri- krojon, da je polroba pri vsih ukrepih — Ličočih se ustanovitve novih .sol v lstri in imenovanja Ijudskega uciteljskoga dež. šolskega svota osobja, zaslišati ludi mnenje dežolnoga odbora isterskega, ki jo izkljuono v rokah Italijanov in po- slopa toroj v šolskih ročoh tičočih se Slovanov, kakor le sam hoče. Ves ta hrup zop<^r imonovanjo Vinka Zamlica ni toroj druzega nogo gola komedija, ki nima druzega namena — nogo me- tati svotu posok v oči. Na smrt obsojena. Te dni je bila pred okroZnirn sodiSčem v Rovinju (Istra) porotna obravnava proti Antonu Gaspe- rini in Antoniji udovi Gasperini zaradi umora Ivana Gaspo- poludnc v občinski pisanii v Aj- dov^čini Načrti in dražboni po^i'oji so v občinski pisarni v Ajdovščini oh uraduih urali na ogled razgnijeni. Sprejcina se tudi pismenc po- nudbe. Županstvo v Ajdovščini, dne 12. marca 1(JO1. Župan : LOKAR. Išče se iz druge roke dober harmonij, katori bi se dal porabiti tudi v corkvi. Ponudbe sprojema uredni^tvo „Gorice". Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „Narodnn tiskarna.6* lOioiia Mlekarska zadruöa v Bovcu ima v Mvoji zail««i ixvrsten in pristen 1 in sicor po naslednjih cenali: Masini sir kg po ] K 1 2 h ; 3/4 mastni \ sir kg po 1 K 04 h; polmastni sir kg. po i)2 h. \ ¦ v Sir nam izdeluje sirar, katori je napravil izpit v sirarstvu h v Št. Mihelu na Tirolskem. ( v Zadi'uga jo dohiUi na dnnajski razstavi I. 1898 za r;izslavljoni sir i di'ZJiviio svetiiyo, kar jo gotovo toplo priporočujo. Anton Pečenko Vrtna nlica 8 (JORH^A Via Girmlino 8 nriiioroča ppisma neia in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nogradov. IJosiavljii na iioiu m ra/.po>ilj:i po zcio/.- nici na. vs trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsn. zidarska dola po naj- nižji corii. — Naročena dola so lično izvi'siijcjo. Istrski teran!! INxIpisana zadni^a ima. v svoji zalogi o^i'onmo istrskega terana, katerogM. ž(Mi pi'<\)<' nc^o naslopi vro- cilia, prodali. I*, n. <^. l.r