3 Si.mobil Ptuj Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer i/im bitJlam Ut, btaicm Šfaimhna ■U J paiiidalhm in poilufalcm Radia Ptuj RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °ICH3 www.radio-ptuj.si 1&i poiiomiM pwtmjeM zeám ptí/éím m ¿tečno- novo- M. Kronika Ptuj • Bodo priče povedale kaj novega? O Stran 32 Ptuj, torek, 30. decembra 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, Zaradi praznikov izide prihodnja številka Štajerskega tednika 6. januarja 2015. Uredništvo Praznični tednik Podravje • Ko pride polnoč ... na delovnem mestu O Strani 4 in 5 k, mbra 2014 /II • št. 100 C w - M lo tajerski Srečno 2015! Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si mora EU vrniti 8,7 ^ Destrnlk: Upravno J1 v v evrov zaradi TSO _ sodišče RS ss>ani2;nH razsodilo proti sklepom SLS S Strani 2 in 3 JAKNA SOFTSHELL ■ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK r IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v notranjosti časopisa. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ TER KORISTITE DODATNE UGODNOSTI rH KOPALNI PLAŠČ 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 30. decembra 2014 Slovenija, Ormož • Ponovno o vračanju evropskih sredstev, tokrat zaradi TSO Slovenija mora Bruslju vrniti 8,7 Pred dnevi je zakrožila novica, da mora Slovenija zaradi neupoštevanja pravil Evropske unije pri razgradnji Tovarne sladkorja Ormož (TS varne dodelilo slabih 35 milijonov evrov, pridelovalcem sladkorne pese pa za opustitev pridelave nekaj manj kot štiri milijone. Skupni znesek odobrene evropske pomoči je znašal 38.670.290 evrov. V odločbi je navedeno, da se pomoč TSO izplača v dveh obrokih: 11,6 milijona evrov junija 2008 in 23,2 milijona evrov februarja 2009. Plačilo za prestrukturiranje izvede Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Še ne dva meseca po izda- Za prestrukturiranje oz. razgradnjo tovarne je bilo TSO v letih 2008 in 2009 namenjenih skoraj 35 milijonov evrov evropskega denarja. V okviru razgradnje bi se po mnenju EU morali porušiti tudi silosi za skladiščenje sladkorja, a se to ni zgodilo. Ministrstvo za kmetijstvo je odločbo o finančni pomoči za prestrukturiranje TSO spisalo junija 2008, v času vlade Janeza Janše, ko je resor vodil minister Iztok Jarc. V skladu z odločbo se je TSO za razgradnjo to- Uvodnik Zbogom, leto katastrof! Leto, ki se poslavlja, bomo pomnili po številnih aferah, zapletih, nepričakovanih notranjepolitičnih spremembah, ki so nam prinesle novo vlado, po dnu krize, ki smo jo bojda le prebrodili, ter predvsem po številnih ujmah, ki so nam vse to še začinile. Začelo se je z januarskim sneženjem, se nadaljevalo z uničujočim februarskim žledom, raztegnilo na spomladanske poplave ter nadaljevalo v dolgo mokro poletje. Za nameček pa je v jesenskih mesecih dolgotrajno deževje po vsej domovini povzročilo še nekaj poplavnih valov. Škode je za več sto milijonov, zato je prav, da se je odločneje odzvala tudi vlada. In medtem ko se nam obeta, da bodo zaradi vremenskih sprememb ujme postale naša stalnica, je vsaj nekaj pozitivnih premikov čutiti na gospodarskem področju, kar me navdihuje z upanjem, da se nam vendarle obetajo lepši časi. Torej imamo ob slovesu od leta, ki so ga zaznamovale številne naravne in druge katastrofe, že en dober razlog za optimistična pričakovanja v letu, ki se nam nasmiha. Če k temu primaknemo obetavne napovedi domačih in tujih poznavalcev, če odmislimo neodgovorno ravnanje političnih hujskačev, ki z nenehnim netenjem narodovega razkola nabirajo le politične pike, tudi v evropskem merilu, in če se zmoremo zavedati pomena nekaterih za naš narod usodnih obletnic, ki nas čakajo v prihodnjem letu, predvsem 70-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter 25-letnice prelomnega plebiscita, ki je združil stoletna hotenja slovenskega naroda in nas končno pripeljal do samostojne in neodvisne države, potem je razlogov za pesimizem še manj. Ne vem zakaj, a leto, ki je pred nami, me v mnogo-čem spominja na prelomno leto 1990. Tudi tedaj sta med ljudmi prevladovala splošno malodušje, strah in obup. Pa smo kot drevesa, ki se svojih korenin zavedo, kadar je najhuje, znali stopiti skupaj in se poenotiti. Nič nas ne more ustaviti, da tega ne bi spet storili, le več optimizma potrebujemo vsi skupaj. In trdno voljo. Če nam uspe za to navdušiti tudi mlado generacijo, ki je zaradi nakopičenih negativnosti postala popolnoma apatična, potem verjamem, da bomo skupaj uspeli priklicali novo lastovko. To še ne pomeni, da se nam bo takoj prikazala pomlad, a toplo upanje ostaja. In upanje nikoli ne umre, saj za vsakim dežjem vedno posije sonce. Zato verjamem, da bo tudi tokrat tako. Veliko sonca, duševnega miru in sreče v novem letu želim vsem od srca! Martin Ozmec ni odločbi je minister Jarc podpisal sklep, s katerim je odobril spremembo načrta prestrukturiranja, in sicer da silosov kapacitete 35.000 in 10.000 ton ter pakirnice za sladkor ni treba porušiti in da se pakiranje sladkorja na tej lokaciji lahko nadaljuje. »Ta sprememba ne vpliva na odobreno višino pomoči za prestrukturiranje,« je med drugim navedeno v sklepu z datumom 8. avgust 2008. Slovenija tako, Evropa drugače In medtem ko je ministrstvo za kmetijstvo TSO poleti 2008 odobrilo, da silosov in pakirnice ni treba porušiti, pa Evropska komisija meni drugače. Ta je leta 2010 v ormoški tovarni opravila revizijo ter ugotovila, da program prestrukturiranja ni bil ustrezno izveden, saj silosa za shra- njevanje sladkorja nista bila porušena. EU od Slovenije zato danes terja vračilo 25 odstotkov izplačane pomoči, to je 8,7 milijona evrov. Na agenciji za kmetijske trge pravijo, da je razlaga tega, ali silosi sodijo v proizvodne zmogljivosti ali ne, kljub dolgotrajnemu usklajevanju stališč med Slovenijo in Komisijo ostala različna. »Zaradi tudi po mnenju spravnega organa neustrezne komunikacije Evropske ko- Na lokaciji TSO v Ormožu lastniki tovarne Pfeifer & Langen izvajajo dejavnost pakiranja in distribucije sladkorja. Po podatkih, ki smo jih prejeli v uredništvo, naj bi pri razgradnji ormoške sladkorne tovarne prišlo še do več nepravilnosti; med drugim naj bi poleg finančne bili povzročeni še socialna in ekološka škoda. misije je prihajalo v državah članicah do različne interpretacije evropske zakonodaje v zvezi s pojmom 'proizvodnih zmogljivosti', ki morajo biti v primeru popolne odstranitve odstranjene, da bi se za pridobila celotna pomoč Evropske unije za prestrukturiranje sladkorne industrije. TSO je 2. aprila 2008 vložila zahtevek za spremembo odobrenega načrta prestrukturiranja, kjer je predlagala ohranitev omenjenih silosov ob delujoči pa- Destrnik • Upravno sodišče RS razsodilo proti občinskemu svetu Sklepi svetniške skupine glede Po več kot letu dni je tožilstvo tožbi župana Vladimirja Vindiša proti nekdanjemu destrniškemu občins poslovne stavbe, nezakoniti, saj so se kršile določbe zakona o javnem natečaju. Kot je navedeno v obrazložitvi sodbe, so člani destrni-škega občinskega sveta na 20. redni seji 1. oktobra 2013 izglasovali spremembo dnevnega reda, s katero so nanj uvrstili odločanje o nakupu poslovnih prostorov v naselju Janežovski Vrh. Na seji so tudi izglasovali in potrdili nakup poslovnih prostorov v poslovni zgradbi Janežovski Vrh v površini slabih 640 m2 in del funkcionalnega zemljišča v izmeri 1200 m2 po ceni 1.040.764 evrov ter pripadajoči DDV, za podpis pogodbe pa pooblastili župana. Kot je še navedeno v sodbi, je iz predloženega gradiva izhajalo, da je pravna podlaga tega sklepa 11. člen zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter sklep komisije za pogajanja o ceni poslovnih prostorov v zvezi s podpisano pogodbo. V resnici pa je bila podlaga za navedeni sklep nezakonita predpogodba, saj so se z njo izognili naročanju po predpisih zakona o javnem naročanju. Kot sta ugotovila tudi Računsko sodišče in de-strniški nadzorni odbor, je predpogodba zato nična. Pritožba zoper sodbo ni dovoljena Na podlagi navedenega je župan zadržal izvajanje sprejetega sklepa občinskega sveta in predlagal, da občinski svet o njem ponovno odloči. Na naslednji seji pa je svetniška skupina SLS glede ponovnega odločanja o spornem sklepu predlagala sklep z drugačno vsebino in obrazložitvijo. Po glasovanju je bil sprejet sklep, v katerem je bil ponovno potrjen nakup poslovnih prostorov za isto ceno ter županu vnovič naloženo, da podpiše pogodbo najkasneje oktobra lani ali v istem roku sproži postopek pred upravnim sodiščem. Župan je na oba sklepa zaradi nezakonitosti ponovno podal veto ter vložil tožbo, s katero je predlagal, da se odpravijo sporni sklepi občinskega sveta. Sodišče je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijane sklepe občinskega sveta z obrazložitvijo, da so sklepi in dejanja, s katerimi je svetniška skupina SLS župana hotela prisiliti v nakup poslovne stavbe, nezakoniti, saj so se kršile določbe zakona o javnem natečaju. Pritožba zoper sodbo ni dovoljena. Vindiš: »S sodbo se končuje pritisk name« »Sodbe Upravnega sodišča sem se razveselil, saj sem prepričan, da se z njo končuje pritisk name, da realiziram nakup poslovnih prostorov po predpogodbi, ki jo je komisija Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 30. decembra 2014 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 r milijona evrov O) v bruseljsko blagajno vrniti nekaj manj kot devet milijonov evrov. kirnici. Ministrstvo za kmetijstvo je s sklepom spremembo načrta odobrilo ob nezmanjšanem znesku pomoči, saj je menilo, da gre še vedno za popolno razgradnjo proizvodnih kapacitet. V odobrenem načrtu prestrukturiranja TSO je bila predvidena možnost ohranitve dejavnosti pakiranja in odpreme sladkorja, za kar so potrebni silosi in naprave za pakiranje. Na območju tovarne sta dva silosa kapacitete 10.000 in 35.000 ton. Manjši silos je v polovični lasti Republike Slovenije in služi za skladiščenje državnih blagovnih rezerv, zato njegova odstranitev ni bila predvidena. Pogojno je bila predvidena odstranitev večjega silosa za sladkor, z možnostjo, da se tudi ta ohrani, če se ohrani dejavnost pakiranja. Ohranitev delova- Koga je po prstih evropska šiba Zgodba Tovarne sladkorja Ormož o domnevno nepravilno porabljenih evropskih milijonih ni osamljen tovrstni slovenski primer. V prejšnji številki našega časopisa smo poročali o nepravilnostih v razvojnem centru Simit Kidričevo in družbi Cimos ter o sporni oddaji javnega naročila za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja v občinah na Ormoškem. Novinarji spletnega portala podcrto.si so po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja uspeli pridobiti tudi poročilo Evropske komisije, ki je sicer nosilo oznako zaupno, v katerem so navedeni razlogi, zakaj je EU Sloveniji spomladi letos zamrznila črpanje denarja iz bruseljske blagajne. Jeseni je sicer Evropa blokado sprostila, Sloveniji pa je bilo od pomladi do jeseni onemogočeno povračilo 400 milijonov evrov, pišejo kolegi na omenjenem spletnem portalu. Poglejmo, pri katerih projektih so evropski revizorji ugotovili nepravilnosti. »Pri projektu rekonstrukcije in elektrifikacije železniške proge Pragersko Hodoš je bil pri postopku javnega razpisa za oddajo del v vrednosti 45 milijonov evrov ugotovljen diskriminatorni pogoj o članstvu v Inženirski zbornici Slovenije. Po ugotovitvah evropskih revizorjev je Slovenija s tem pogojem kršila evropska pravila in neupravičeno omejevala konkurenco med podjetji, ki so kandidirala za posel. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti mora zdaj ministrstvo za infrastrukturo vrniti 1,9 milijona evropskih sredstev. Zaradi napak pri postopku javnega naročanja bo morala bruseljski denar vračati tudi Univerza v Mariboru, in sicer za gradnjo medicinske fakultete. Nepravilnosti pri tem projektu je lani ugotovil že naš nacionalni nadzorni organ (Urad za nadzor proračuna RS) ter investitorju naložil vračilo dobrega milijona evrov. Evropska komisija od Univerze v Mariboru zdaj terja še vračilo dodatnih 1,7 milijona evrov,« navaja podcrto.si. Tretji primer je gradnja širokopasovnega omrežja na območju Dolenjske, v občini Mokronog-Trebelno. Gre za primer, ki je praktično identičen ormoškemu. V času projekta se je njegova vrednost zaradi razširitve povečala (s 5,7 na 13,9 milijona evrov). Občina bi zato morala izvesti novo javno naročilo, pa tega ni storila in je dela neposredno oddala že izbranemu izvajalcu, družbi GVO, ter tako drugim podjetjem onemogočila konkuriranje za izvedbo gradnje. Urad za nadzor proračuna je zaradi teh nepravilnosti občini že naložil vračilo 1,96 milijona evrov evropskih sredstev, Evropska komisija pa terja še dodatno povračilo v znesku 635.000 evrov. Kot še poroča portal podcrto.si, mora dva milijona evrov evropskih sredstev zaradi napak pri javnem naročanju za izbor izvajalca del pri projektu energetske sanacije objektov vračati tudi Splošna bolnišnica Murska Sobota. V_/ Odgovor na vprašanje, ali silosi in pakirnica so ali niso proizvodna kapaciteta, si Slovenija in Evropa tolmačita vsaka po svoje. nja pakirnice in silosov, ki so ves čas v uporabi (namenjeni le pakiranju ali embaliranju sladkorja za namene trženja), pa ni bila v nasprotju z evropskimi predpisi in zahtevanimi pogoji za popolno odstranitev proizvodnih zmogljivosti. Slovenija meni, da je bila popolna odstranitev proizvodnih zmogljivosti v Sloveniji izvedena v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. TSO je namreč ustavila proizvodnjo sladkorja v tržnem letu 2006/2007, opustila celotno kvoto za proizvodnjo sladkorja, zaprla tovarno, v celoti odstranila njene proizvodne zmogljivosti ter na lokaciji tovarne vzpostavila dobre okoljske razmere. Na območju Republike Slovenije proizvodnja sladkorja tako ni več mogoča, v celoti pa je bila ukinjena tudi pridelava sladkorne pese. TSO je imela od kmetijskega ministrstva sklep, da silosa lahko ostaneta, prav tako je Slovenija pred Komisijo ves čas zagovarjala stališče, da obstoj silosov ni v nasprotju z EU pravili za pridobitev pomoči iz naslova prestrukturiranja,« so za Štajerski tednik povedali na ministrstvu za kmetijstvo. Sodni spor izvršbe ne zadrži Slovenija ima glede izračuna potrebnega vračila sred- stev še možnost spora pred sodiščem EU v Luksemburgu, vendar sprožitev tega postopka ne bo zadržala izvršitve vračila pomoči. Odločitve o vložitvi tožbe naša država še ni sprejela. V prihodnjih tednih bo preučila pravne argumente za morebitno izpodbijanje sklepa Komisije in se o tem posvetovala z drugimi članicami, ki jih čaka vračilo pomoči zaradi podobnih razlogov - z Italijo, Francijo in Madžarsko. Mojca Zemljarič Foto: MZ spornega nakupa poslovne stavbe nezakoniti kemu svetu ugodilo. Mariborsko sodišče je namreč potrdilo, da so sklepi in dejanja, s katerimi je svetniška skupina SLS župana hotela prisiliti v nakup za preprečevanje korupcija ocenila kot pogodbo, ki jo je sklenila občina ob neupoštevanju koherentnih aktov pridobivanja premoženja lokalne skupnosti, se pravi zakona o javnem naročanju. Še posebej sem zadovoljen, ker je sodišče odpravilo nezakonite sklepe OS. Prepri- čan sem, da bo novi OS glede nakupa poslovnih prostorov - in ne trgovine in lokalov za gospodarsko dejavnost - sprejel sklepe, ki bodo upoštevali zakonodajo s tega področja. Sicer pa pričakujem opravičilo vseh tistih, ki so me silili v realizacijo nezakonitih sklepov, mi grozili in me žalili, to je svetnikov SLS v prejšnji sestavi OS. Investitorju je občina poslala ponudbo o možnem nakupu in pričakujem, da se bo nanjo odzval. Kar pa se tiče prodaje prostorov za posamezne gospodarske dejavnosti, pa je to v pristojnosti investitorja in ne občine,« je sodbo komentiral župan Vindiš. Zelenko: Odločitev sodišča je čudna« Za mnenje smo povprašali tudi takratnega občinskega svetnika Branka Zelenka, ki ga je nekdanji občinski svet po pozivu sodišča imenoval za zastopnika. »Nimam še pravnega mnenja našega odvetnika, tako da na široko ne morem komentirati zadeve. Lahko povem samo svoje mnenje, da je sicer zadeva res zavrnjena, ampak po moji presoji neutemeljeno, čeprav je v tej razlagi na široko napisano, da je to utemeljeno. Namreč župan tistega sklepa, ki smo ga mi sprejemali drugič v skladu z našim statutom in zakonom o lokalni samoupravi na naslednjo sejo, 1. 10. 2013, ni dal. On je dal sicer eno drugo točko, ki je obravnavala isti objekt oziroma isto tematiko, ampak tam so bili navedeni čisto drugi predlogi in sklepi. V skladu z našim statutom in zakonom o lokalni samoupravi mora dati župan, če je dal veto na sklep oz. ga je zavrnil sklep, na prvi naslednji seji na glasovanje isti sklep v isti vsebini. Po moji presoji se mi zdi zavrnitev s strani sodišča čudna.« Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 30. decembra 2014 Podravje • Delali bodo tudi čez praznike Ko pride polnoč ... na delovnen Zdravstvo je ena tistih dejavnosti, kjer delo poteka neprekinjeno 24 ur na dan vse dneve v letu. Za naše sogovornike iz Zdravstve nekaj samoumevnega in jih doleti vsake toliko časa. Tako kot zaposleni v zdravstvu, bodo praznike preživeli delovno tudi policisti, In kako izgleda božični ali silvestrski večer na delovnem mestu? Kot pravijo v bolnišnici, je med prazničnimi dnevi božič bolj miren, saj se pozna, da gre za družinski praznik, ko se ljudje bolj držijo doma, nasprotno pa na silvestrovo oz. na novega leta dan prostih trenutkov skorajda ni. Foto: Črtomir Goznik Radio Ptuj Voditeljica Natalija Škrlec je poslušalce Radia Ptuj v zadnjem desetletju kar petkrat popeljala skozi najdaljšo noč v letu. »Prvič me je čast voditi silvestrski program doletela kar prvo leto mojega dela na Radiu Ptuj. Vsakič sem program vodila z drugim sovoditeljem in lahko rečem, da je bila prav vsaka silvestrska izkušnja prijetna. Soustvarjati in voditi silvestrski radijski program je res neka posebna izkušnja. Mnogi bi mislili, da se voditelji dela na ta večer otepamo in da nobeden ne želi delati. A ni tako. Silvestrski večer na radiu ima svoj posebni čar, voditelji že od trenutka, ko vemo, da bomo poslušalce popeljali v novo leto, kujemo načrte, se pripravljamo in tudi veselimo. Vse je zastavljeno res sproščeno, saj želimo, da poslušalci preživijo z nami zabaven in lep večer ter hkrati dobijo občutek, da smo tam za njih in njihovo dobro voljo. Silvestrski večer je v radijskem studiu zmeraj precej živahen. Obiski so kar pogosti - velikokrat se v studiu oglasijo sodelavci, prijatelji in domači, pa tudi tisti, ki so, tako kot mi, v službi. Pridejo nas pozdravit, z nami nazdravit, običajno pa nihče ne ostane z nami cel večer. To so takšni kratki, simpatični obiski, zaradi katerih je silvestrski večer še bolj zanimiv,« je svoje izkušnje z nami podelila Škr-lečeva in nadaljevala: »Opolnoči mora voditelj biti pred mikrofonom in vse mora potekati do sekunde točno. Ko ura odbije polnoč, poslušalcem zaželimo vse lepo v novem letu, potem pa običajno zavrtimo nekaj več glasbe, saj se poslušalci takrat posvetijo svojim najbližjim in si čestitajo, opazujejo ognjemete in podobno. Potem ko se tisto prvo veselje nekoliko umiri, pa ponovno odpremo telefonske linije in poklepetamo s poslušalci, ki nam zaupajo, kako so vstopili v novo leto. Silvestrski program temelji predvsem na kontaktu s poslušalci, saj je namenjen njim - tistim, ki praznujejo doma, z družino, s prijatelji, pa tudi vsem veselim družbam, ki našo radijsko postajo izberejo za svojega spremljevalca skozi najdaljšo noč v letu. Skratka vsem, ki so v naši družbi, želimo nameniti čim več časa in pozornosti ter poskrbeti, da smo prijetna, a ne vsiljiva družba. Poslušalce večeru primerno nagradimo z drobnimi pozornostmi. Telefonske linije so v tem večeru neprestano zasedene in zvezo s studiem je precej težko dobiti. Poslušalci želijo poklepetati z nami, nam povedati, kako preživljajo ta večer, seveda pa priložnost izkoristijo tudi za to, da vse dobro zaželijo svojim domačim in naši radijski ekipi. Vsekakor je silvestrski radijski program zmeraj pester, zabaven ter poln pozitivne energije in skoraj prehitro mine.« Za porodničarja je novorojenčkov jok najlepše darilo Najlepše novoletno darilo in voščilo pa je še vedno rojstvo otroka; novorojenčkov jok je za ginekologa in porodničarja Kirila Georgieva najlepše darilo še po 40 letih dela. Medtem ko so lani v ptujski porodnišnici v kroniko rojstev na božični dan vpisali 839. rojstvo, se je letos številka na ta dan povzpela že na 860, do konca leta pa jih bo še nekaj. Kiril Georgiev nam je povedal, da spoštuje slovenske praznike, a skupaj z družino - prihaja iz Makedonije -bodo svoj božič proslavili 7. januarja. Foto: Črtomir Goznik Ginekolog in porodničar Kiril Georgiev Na kirurgiji dežurna dva zdravnika Kot je povedal predstojnik ptujske kirurgije Teodor Pevec, se pri razporejanju dela za praznike v glavnem držijo dogovorjenega vrstnega reda, skušajo pa upoštevati tudi želje posameznikov. Tudi sam je bil doslej že nekajkrat dežuren na silvestrovo. „Načeloma je vsako delo zunaj normalnega delovnika drugačno breme, saj so obremenitve - predvsem psihične - mnogo večje, ker je manj sodelavcev, na katere se lahko zaneseš, primeri, s katerimi se srečuješ v prazničnem času, pa so zelo drugačni. Na kirurgiji bova na silvestrovo dežurna dva zdravnika. Skupaj s sodelavci ekipi 'i Foto: Črtomir Goznik si bomo pripravili skupno večerjo in jo pojedli glede na trenutno obremenitve - najbrž ločeno ali pa tudi ne. Nazdravljanje z alkoholom ob vstopu v novo leto ni dovoljeno, se pa zgodi v zares simbolnih količinah. Doslej sem že štirikrat delal na silvestrovo, česa posebnega pa nimam v spominu. Zaželeno je, da ljudje praznujejo čim lepše in čim manj destruktivno. V novem letu želim vsem predvsem zdravja," je ob našem obisku povedal predstojnik ptujske kirurgije Teodor Pevec. Reševalci si vedno želijo mir ... V silvestrski ekipi prehospi-talne enote ZD Ptuj bo delala večina tistih, ki je bila dežurna tudi na božično noč. Dušan Janžekovič pravi, da po 25 letih dela v reševalni službi sploh več ne razmišljaš o tem, ali boš za praznike delal ali ne, razpored dela je takšen, kot je, in ga je treba spoštovani. Z leti se na ta ritem oz. urnik in svojo izmeno navadiš. Seveda trpi družina, ker nisi z njimi. Letos se jim bo „odkupil" s predpra-zničnim izletom. „Zdravstveni delavci si vedno želimo, da bi imeli mir, še posebej mi, ki delamo v reševalni službi. Ker če ni nujnih stanj, ki bi zahtevala našo intervencijo, pomeni, da so občani zdravi." Zdravnik v reševalni službi Jurica Ferenčina je povedal, da se prazniki med seboj razlikujejo glede na primere, ki Foto: Črtomir Goznik Ekipa reševalcev, ki bo delala tudi na silvestrovo, z direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan, ki bo dežurne obiskala tudi ob vstopu v novo leto. jih obravnavajo. V božičnem času prihajajo ljudje predvsem zaradi težav, ki so posledica okužb, zaradi želodčnih težav in slabosti, v novoletni noči pa predvsem zaradi poškodb in stanj, ki niso nujno povezana z njihovim delom, predvsem posledic zaradi preveč popitega alkohola. Pogosto te „bolnike" vozijo tudi domov. V prazničnem času oskrbijo okrog 100 ljudi dnevno. „Vsi, ki delamo v PHE, si želimo, da bi ostali med najboljšimi v državi in da bodo naši pacienti čim kakovostneje oskrbljeni," je novoletna želja zdravnika Ferenčine. Pri prazničnih zdravniških dežurstvih v ZD Ptuj je ponavadi tako, da ta odpadejo na tiste, ki pridejo zadnji v hišo, je povedala direktorica Metka Petek Uhan. Tako bosta letos na silvestrovo prvič dežurni dve mladi zdravnici. Vsem, ki bodo skupaj z njima delali v tem času, bodo postregli s praznično večerjo po njihovi izbiri, da bi tudi na delovnem mestu užili vsaj kanček prazničnega utrinka. Po polnoči pa jim bo tudi sama osebno voščila vse najboljše v novem letu; to je tradicija, ki se je nikoli ne odpove. Teodor Pevec, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice Ptuj • Dan samostojnosti in enotnosti V ospredju oživljanje gospodarstva V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 26. decembra potekala osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj. Na njej je govoril najstarejši mestni svetnik in častni občan MO Ptuj Milan Krajnik. Krajnik je spomnil na dogodke, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije, in na aktualne razmere v državi ter v lokalnem okolju, kjer vlada o najpomembnejših vprašanjih Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik Milan Krajnik prihodnosti veliko večja enotnost kot na državni ravni, saj je tam delitev še kako opazna. Izpostavil je ključne projekte nove lokalne oblasti s poudarkom na oživljanju gospodarstva in proračunsko razpravo ter vsem zaželel srečno, zadovoljno in uspešno leto 2015. Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča je tudi za 24. dan slovenske samostojnosti in enotnosti sple-tel nepozabno kulturno doživetje. K sodelovanju je povabil izjemno slovensko sopranist-ko Mileno Morača Souček in igralca Jurija Součka. MG torek • 30. decembra 2014 Podravje Štajerski TEDNIK 5 n mestu nega doma Ptuj in Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je delo na praznične dneve (poklicni) gasilci, naši radijci ... S i i ur*: Foto: Črtomir Goznik Tudi policisti imajo na silvestrovo običajen delovni urnik. Policisti z običajnim urnikom O tem, kako na božični večer in najdaljšo noč v letu poteka delo policistov, smo povprašali komandirja policijskih postaj Ptuj in Gruškovje Borisa Železnika in Damjana Klasica. Kot je pojasnil prvi mož ptujske policijske postaje, se delo v času praznikov med zaposlene porazdeli na osnovi posebnega razporeda. »Pri sestavljanju razporeda upoštevamo enakomerno obremenitev vseh zaposlenih,« je povedal komandir Že-leznik in o nalogah, ki jih policisti opravljajo na praznični večer, dodal: »Delo ob praznikih poteka običajno, kot vsak preostali koledarski oz. delovni dan. Tudi na božični večer so patrulje na terenu, policisti opravljajo naloge, ki so jim odrejene z delovnim nalogom. Najpogosteje so to naloge s področja varnosti cestnega prometa, kontrola in nadzor varnostno obremenjenih območij in kriminalnih žarišč ter kontrola javnih prireditev.« Ali policisti na delovnem mestu na praznični božični in silvestrski večer tudi kaj praznujejo? »Če se najde minutka ali dve za predah, se na silve-strovo v času službe zberemo v enoti in si voščimo. Žal pa to ni odvisno od nas, saj smo v prestopu v leto 2014 le nekaj minut po 24. uri že imeli prvi nujni interventni klic, na katerega so se odzvale vse razpoložljive patrulje. Tako običajno ob božično-novoletnih praznikih ne nazdravimo, ko ura odbije polnoč, temveč to storimo ob zgodnjih jutranjih urah, ko imajo naši policisti in policistke nekaj časa za premor. Za praznično malico poskrbijo sami. So pa tudi trenutki, ko se v enoti oglasijo občani, ki se vsem zaposlenim želijo zahvaliti za pomoč in dobro delo ob zaključku leta in s seboj prinesejo kakšen prigrizek ali sladico. Šampa- njec se na novo leto odpira, ko se zaključi delo in ko službo nastopi nova izmena. Statistično gledano je božični večer v primerjavi s sil-vestrskim bolj umirjen. »Na splošno pa imajo dežurni policisti v teh prazničnih dneh običajno več dela, saj je to čas, ko se sicer več proslavlja in temu primerno prihaja do povečanega števila prenočitev v naših prostorih za pridržanje. Veliko ljudi kliče na policijsko postajo, nekateri, ker so osamljeni, drugi, ker so v stiski, tretji pa zaradi nasveta ali pomoči policije,« je za naš časopis še povedal komandir PP Ptuj Boris Železnik. Na mejnih prehodih umirjeno Policisti na mejnih postajah Slovenija • 24 let po zgodovinskem trenutku Slovenija je postala samostojna in neodvisna država Ljubljana, sreda, 26. decembra 1990, na štefanovo. Sivina običajnega zimskega večera s snežno brozgo ni niti najmanj dajala slutiti veličine trenutka, na katerega se je tisti dan pripravljala vsa Slovenija. Natanko ob 18.00 se je v veliki dvorani slovenske skupščine pričelo svečano skupno zasedanje vseh treh zborov, na katerem so razglasili slovensko državno samostojnost. Foto: Martin Ozmec V spomin na zgodovinski dogodek slovenskega naroda - razglasitev izida plesbiscita, ki se je zgodil pred 24 leti v skupščinski dvorani v Ljubljani, objavljamo sestavek, ki je bil takrat objavljen na prvi strani Tednika, saj je bil poleg prvih poslancev s ptujskega območja na slovesnem dogodku tudi naš novinar Martin Ozmec. Na posnetku je predsednik tedanje republiške skupščine dr. France Bučar ob slovesni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar je poleg delegatov vseh zborov na zgodovinski seji toplo pozdravil tudi predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, dr. Janeza Drnovška, člana Predsedstva SFRJ, Lojzeta Peterleta, predsednika Izvršnega sveta Republike Slovenije, vse člane slovenske vlade, delegacijo Sabora Republike Hrvaške, ki jo je vodil dr. Žarko Domljan, nekatere člane Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, dr. Alojzija Šuštarja, nadškofa in metropolita, ter druge goste. Na podlagi ugotovitve republiške volilne komisije, da se je v nedeljo, 23. decembra 1990, na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Slovenijo odločilo 88,5 odstotka glasovalnih upravičencev, je dr. France Bučar v nadaljevanju seje slovesno razglasil, da je Republika Slovenija postala samostojna država. To so delegati sprejeli z burnim ploskanjem, pevski zbor Antona Foersterja pa je ob slavnostnem trenutku zapel slovensko himno, Zdravljico. M. Ozmec Celotna ptujska bolnišnica je letos še posebej lepo okrašena. Za njeno praznično podobo so se potrudili v ŠC Ptuj. „Okraševanja bolnišnice smo se lotili, ker smo želeli začeti sodelovanje med Šolskim centrom Ptuj in ptujsko bolnišnico, v čemer oboji vidimo številne možnosti sodelovanja, pa tudi zato, ker je bolnišnica praznovala. Z našo učiteljico Vesno Emeršič, ki je strokovnjakinja za področje aranžerstva, smo oblikovali ekipo aranžerskih tehnikov, ki je izdelala koncept okrasitve bolnišnice. Okraske so izdelali dijaki sami. Z nasveti in koordinacijo pri okrasitvi je pomagala vzgojiteljica v bolnišnici Vanja Žuran," je povedal pobudnik okraševanja ptujske bolnišnice in novega sodelovanja med ŠC Ptuj in bolnišnico, ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret. Foto: Mojca Vtič Peter Kos (levo) in Dominik Gajser: »Božična noč in silvestrovo pomenita za nas še več dela.« povečan obseg dela beležijo pred prazniki in po njih, na božični in silvestrski večer pa je delo na mejnih prehodih običajno umirjeno. Damjan Klasic, komandir na postaji mejne policije Gruškovje, pravi: »Na božični večer je prometa občutno manj kot ob običajnih dnevih, kar posledično pomeni bolj umirjeno delo in temu prilagojeno število policistov in policistk v izmeni. Zaposleni, ki ta večer delajo, si po navadi prinesejo s seboj praznično malico. Na silvestrski večer pa policisti na delovnem mestu tudi nazdravijo, vendar z brezalkoholno pijačo.« Impolski gasilci so v pripravljenosti »Na silvestrovo delam vsako drugo leto že 12 let. Malo je grenkega priokusa, ko se odpravljam na silvestrovo ali na božično noč v službo, a takšna je naša služba. Navsezadnje pa se tudi na delu praznikov spomnim v krogu prijateljev, saj smo sodelavci prijatelji, skupaj preživimo veliko časa, zaradi narave dela pa je potrebno še močnejše zaupanje,« je povedal Dominik Gajser, ki je poklicni gasilec v Impolu že 21 let. »Za nas božična noč in silve-strovo pomenita še več dela, saj v proizvodnji ni delavcev, ki bi lahko poročali o morebitnem požaru. To pa pomeni, da moramo narediti več obhodov kot navadno. Na silvestrovo smo še posebej pozorni na pirotehnična sredstva, ki bi lahko povzročila požar, saj je Impol v neposredni bližini hiš,« je pojasnil Peter Kos, drugi izmed dveh gasilcev v delovni izmeni. Tudi večerja med prazniki ni bogatejša kot sicer. Razlog gre iskati predvsem v pomanjkanju kuharske žilice, sta priznala gasilca, saj imajo sicer v svojih prostorih urejeno kuhinjo. Tako Dominikovo večerjo navadno sestavljajo suhomesni izdelki, morda kakšen biftek ali druga dobrota, prinesena od doma. »Na stari lokaciji sem pekel četrtino odojka v pečici, hkrati pa so imeli v sosednjih prostorih ljudje zabavo in so odojka ukradli. Seveda smo ga dobili nazaj,« se je spomnil anekdote s silvestrske noči. Še pred pol leta so namreč domo-vali zunaj podjetja Impol. »Tam smo imeli še televizijo in okrašeno smrečico, tako da je bilo vzdušje bolj praznično. Bomo videli, kako bomo letos preživeli silvestrovo, verjetno z vrtenjem glasbe,« je povedal Kos. Ali bodo vrteli tudi Silvestrski poljub? Navihano sta odgovorila, da ni nobene, ki bi ji ga podarila - razen drug drugemu. V poklicni gasilski enoti Impol delo poteka vse leto, ne glede na to, ali je petek ali svetek, je povedal Andrej Br-glez, vodja požarne varnosti v Impolu. Majda Goznik, Mojca Zemljarič in Mojca Vtič 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 30. decembra 2014 Videm • Četrta seja občinskega sveta Prepozno zvonjenje po (daljno Da bo tokratna seja videmskega občinskega sveta nekaj posebnega (in da se bo večerja, ki so jo pripravljali v Vidovi kleti za po seji, dodo so sejno dvorano poleg svetnikov dodatno napolnili tudi člani civilne iniciative proti daljnovodu, saj je bila na dnevnem redu tudi seznanite daljnovoda Cirkovce-Pince. Seja se je sicer začela z razpravo o zapisniku prejšnje seje, ki je potekala v znamenju nedorečenega in še nerazrešenega spora o tem, ali je bil postopek imenovanja občinskih odborov in komisij na drugi seji pravilen. In kot je v slovenskem pravu že običaj -strokovnjaki različnih mnenj so si na povsem različnih bregovih, mostu čez oviro pa ni videti, saj noče nihče priznati, da je naredil napako. Spor se bo tako samo še nadaljeval -občinski svet pa bo še naprej delal v razmerju 11 (županovih) proti 6 (SDS-ovim). Kar je pokazalo tudi glasovanje o zapisniku: 11 za, 6 proti. Elesu bo služnost dodelilo sodišče Zaradi občanov iz civilne iniciative so dnevni red tokratne seje malo prilagodili in se Elesove služnostne pogodbe lotili kar v začetku. Župan Friderik Bračič je pričakovani gnev občanov preprečil že s svojimi prvimi besedami, ko je jasno in glasno povedal, da služnostne pogodbe, s katero bi občina Elesu dovolila uporabo občinskih cest za potrebe gradnje in poznejšega vzdrževanja daljnovoda, ne bo podpisal niti slučajno. In pika. Res pa je moral v isti sapi pojasniti, da ker gre za javni interes (čeprav so razpravljavci pozneje ugotavljali, da gre izključno za interes kapitala na račun krajanov Pobrežja in Šturmovcev, ki jih daljnovod prizadeva), bo Elesu služnost dodelilo sodišče. Vsaj moralno zadoščenje, da se bo daljnovod delal v nasprotju z voljo občine in občanov, pa bodo vendarle imeli. »Na podlagi energetskega zakona je bila Elesu služnost na občinskih nepremičninah ustanovljena z dnem uveljavitve tega zakona, to je 22. 3. 2014. Ker je služnost ustanovljena z zakonom, lahko Eles pravico služnosti v zemljiško knjigo vknjiži tudi na podlagi sodne odločbe,« je pojasnil župan. Vse skupaj se zdi sicer kot zvonjenje po (daljnovodni) toči, ampak kot so pojasnjevali župan in drugi razpravljavci (tudi člani civilne iniciative), se ni dalo glede daljnovoda ničesar doseči. Le izigrani so bili (ko so recimo daljnovod premaknili za 4 metre in naenkrat nekateri več niso bili stranka v postopku). V posmeh ljudem, ki so opozarjali na škodljivost daljnovoda za zdravje, pa je 5. člen služnostne pogodbe, na katerega je opozorila svetnica Katja Svenšek in ki med drugim pravi: »Služnostni zaveza- .2 TT (Ne)zakonitost dela na občinskem svetu Čeprav je bila tokrat že četrta seja oktobra izvoljenega videmskega občinskega sveta, so svetniki ogromno besed znova namenili zakonitosti in legitimnosti sklepanja o odborih in komisijah in se pri tem sklicevali na svoj poslovnik, ki si ga eni razlagajo tako, drugi drugače. No, na tokratni seji pa so si soglasno izglasovali novo kost za glodanje: na prihodnjih sejah se bodo lahko živahno prerekali o tem, ali so urednico lokalnega glasila imenovali skladno z zakonom ali ne. (Seveda nima nihče ničesar proti urednici, saj svoje delo že desetletje in več opravlja v zadovoljstvo vseh; sporen je postopek njenega imenovanja.) Glede na to, da je za njeno imenovanje glasovalo vseh 17 svetnikov, da je občinska pravnica modro molčala in da ni nihče prisluhnil opozorilom, da vse le ni čisto po pravilih, se je videmski občinski svet odločil, da zanje v državnem zboru sprejeti zakon o medijih ne velja. (Ta zakon namreč v 18. členu določa: »Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva.«) Na markovskem občinskem svetu so pred tednom dni pravi čas ugotovili, da ne morejo imenovati urednika/urednice, ker nimajo zakonsko zahtevanega mnenja uredništva (in so imenovanje umaknili z dnevnega reda); videmski občinski svetniki pa se na medijsko zakonodajo očitno požvižgajo. Kot da si želijo priskrbeti novo temo za prihodnje nagajanje drug drugemu, da se bodo lahko šli političnega zapletanja in razpletanja. Pa še tega, kaj piše v poslovniku glede imenovanja odborov in komisij občinskega sveta, niso razrešili ... Jože Šmigoc nec se zase in za svoje pravne naslednike odpoveduje kakršnimkoli zahtevkom zoper služnostnega upravičenca ali njegove pravne naslednike zaradi zmanjšanja vrednosti zemljišča, višje sile oziroma morebitnih vplivov, ki bi se lahko pojavili zaradi predmetnega daljnovoda.« »Človek se ob tem prav zgrozi!« je bila ogorčena Svenškova. Je pa svetnik Andrej For-stnerič opozoril na nekaj drugega: občina se je odločila proti podpisu služnosti, ampak tretjina občanov pa je že podpisala pogodbe z Elesom in za to dobila denar. Prepričevati bi morali ljudi, ne občino. Glasovanje je na koncu pokazalo, da vsi svetniki podpirajo županov predlog, da župan soglasja za služnost ne podpiše. Jože Šmigoc Kakšen je videmski postopek Videmski svetniki se že od druge seje naprej dajejo okrog tega, kako poteka postopek pri volitvah in imenovanju članov delovnih teles sveta. In kaj pravi njihov poslovnik tako skrivnostnega? Poenostavljeno povedano: samo dva koraka sta potrebna za postopek: prvi korak: priprava liste kandidatov, ki jo določi komisija za volitve in imenovanja; drugi korak: če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi. In tu se začne videmski zaplet, saj od komisije predlagana lista s člani odborov in komisij ni bila izglasovana, je pa po čarovniji svetnik Branko Merc iz žepa potegnil novo listo, jo predložil - in je bila izglasovana. Ali je bil videmski postopek kršen ali ne, pa si odgovorite sami. Slovenska Bistrica • Zaključni račun proračuna 2013 Nadzorni odbor odkril napake v pogodbah in Svetniki Občine Slovenska Bistrica so na decembrski seji obravnavali zaključni račun proračuna za leto 2013. tom, kot so pogodbe in razpisna dokumentacija, treba nameniti večjo pozornost in skrbnost ter da se napake v izvedbo del in so osnova za poravnavanje obveznosti iz pogodb. Kljub številnim ugotovljenim nepravilnostim pa zaklj učnega računa. »Zaradi številnih pregledo-valcev, ki se dokazujejo s podpisi na pogodbi, do napak ne bi smelo prihajati. NO je že v preteklosti priporočal, da morajo pogodbe ustrezno oblikovati vsi podpisniki. Mnenje članov NO je, da je treba organizacijsko poseči v posamezne oddelke in delo porazdeliti v skladu z zmožnostmi in pripravljenostjo za prevzemanje odgovornosti. Strokovno znanje delavcev na oddelkih pri vodenju projektov je zelo različno, zato priporočamo ustrezno usposabljanje zaposlenih in zaupanje nalog vodenja odgovornim strokovnim osebam,« so bili neposredni v NO. Nadzorniki so med drugim ugotovili, da je Komunala Slovenska Bistrica dela začela prej, kot je bila podpisana pogodba z občino, oziroma še preden je bil izbran najugodnejši ponudnik. Prav tako nadzornemu odboru ni bila posredovana vsa dokumentacija. Na projektu rekonstrukcije lokalne ceste Pečke-Slo-venska Bistrica NO ni prejel dokazila o deponiranju gradbenega materiala, dokazila o uvedbi izvajalca v posel, primopredajnega zapisnika. Prav tako mu ni bila posredovana bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, torej dokument, s katerim izvajalec zagotavlja, da bo naročniku povrnil 10 % pogodbene vrednosti, če dela ne bodo opravljena skladno s pogodbo; bančna garancija pa je tudi pogoj za veljavnost pogodbe. Ob vsem tem so še ugotovili, da transakcijski račun nadzornika v spletni bazi Ajpes ni obstajal. To je direktor občinske uprave Branko Žnidar pojasnil: »Račun nadzornika je bil v pogodbi napačno zapisan. V naši finančni službi vedno pred nakazilom preverijo pravilnost računa.« Župan je na navedbe nad- Nadzorni odbor je ugotovil, da je komunalno podjetje dela začelo še kom - občino. torek • 30. decembra 2014 Politika Štajerski TEDNIK 7 vodni) toči bra ohladila), smo spoznali takoj na začetku, ko v s služnostno pogodbo podjetja Eles za gradnjo Foto: jš Na tokratno sejo so se povabili tudi nekateri občani - člani ^a civilne iniciative proti daljnovodu. J¿t1UU številne izvedbi Nadzorni odbor (NO) je ugotovil, da je ključnim dokumen-pog odbah vrstijo že več let in to v delih, ki so ključni za je nadzorni odbor sklenil, da nima zadržkov za sprejetje -v** V s y _ ' ' * Foto: Mojca Vtič pred podpisom pogodbe z naročni- zornikov, ki so jih med sejo izpostavili tudi opozicijski svetniki, odgovoril, da so se napake sproti popravljale. »Še enkrat ponavljam, da so bile administrativne napake odpravljene in nikakor ni šlo za nezakonito financiranje projektov. Nekatere navedbe nadzornega odbora pa so zavajajoče.« Miro Juhart iz SMC je pozval k skrbni izbiri novega članstva NO, ki se mora, tako Juhart, zavedati svoje odgovornosti. Žarko Furman iz SDS pa je dejal, da je v poročilu ogromno pomanjkljivosti. »Pričakoval bi, da bi danes vsaj nekdo iz NO prišel na sejo, ne glede na to, da jim je mandat že potekel. Ob tem pa, če je nadzorni odbor ugotovil takšne kršitve, kot jih je zapisal v poročilu, zakaj nima pomislekov glede sprejetja? Temu se čudim,« je zaključil Furman. Mojca Vtič Cirkulane • Potrdili proračun za leto 2015 Na proračunu se čuti, da ni razpisov V manj kot eni uri so svetniki občine Cirkulane minulo sredo opravili 3. redno sejo občinskega sveta, na kateri so med drugim potrdili proračun za leto 2015. Ta bo v primerjavi s predvideno letošnjo realizacijo za 600.000 evrov nižji, saj občina ne more računati na sredstva razpisov iz evropskih ali državnih virov. Vrednost proračuna občine Cirkulane za leto 2015 znaša 2,8 milijona evrov. Za milijon in pol evrov naj bi bilo prihodkov iz tako imenovane povprečnine, ki jo občini nakaže država. V Cirkula-nah so izračun povprečnine pripravili na vrednosti 525 evrov. Dobrih 800.000 evrov prihodkov pričakujejo iz državnega in evropskega vira za sofinanciranje investicij, 73.000 evrov bodo predvidoma znašali prihodki iz naslova NUSZ, 38.000 evrov prihodki za uporabo vodne pravice (nakazilo DEM). 45.000 evrov pa si občina obeta iz takse za obremenjevanje vode. Med odhodki bodo za naložbe namenili 1,2 milijona evrov, največ (dobrih 800.000 evrov) za gradnjo kanalizacije v naselju Dolane, na katero se bo priključilo 70 gospodinjstev iz naselij Dolane in Veliki Vrh. Naložba se sofinancira s sredstvi RRP v višini 634.000 evrov. Dobrih 240.000 evrov bo morala občina zagotovili lastnih sredstev. Proračunska postavka transferji posameznikom in gospodinjstvom znaša 517.000 evrov. Od tega gre 242.000 evrov za sofinanciranje dejavnosti vrtca, 86.000 evrov za šolske prevoze, 91.900 evrov za doplačilo oskrbe v domovih za starejše in 68.000 evrov za sofinanciranje družinskega pomočnika. 110.000 evrov znaša postavka za vzdrževanje cest in 105.000 evrov postavka za izvajanje zimske službe. Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest bodo v letu 2015 namenili 196.000 evrov, od tega za odsek Gradi-šča-Tlačine-Vidovič v dolžini 800 metrov 105.000 evrov, za cesto Milošič-Gradišča v dolžini 600 metrov 41.000 evrov ter za odsek Paradiž-Olstrak 25.000 evrov. Za vrednost 68.000 evrov na športnem stadionu predvidevajo gradnjo trim steze. Projekt je občina prijavila na razpis Fundacije za šport. Projekt bodo izvedli v letu 2015, če bodo na razpisu uspešni. V nasprotnem primeru bodo naložbo prenesli v prihodnje obdobje. Mojca Zemljarič Ormož • S seje občinskega sveta 22 pripomb na predlog proračuna Ormoška občina je pred koncem leta dobila proračun za leto 2015, v katerem so navedene investicije v višini dobrih devet milijonov evrov. Z nekaj manjšimi spremembami ter kljub nejasnostim, koliko sredstev bodo prejeli iz državne blagajne, so ormoški občinski svetniki potrdili proračun za leto 2015. Prihodki so predvideni v višini 13.900.229 evrov, odhodki pa 17.254.114 evrov. Razliko bodo pokrili z zadolževanjem in s sredstvi, ki bodo ostala na računu konec letošnjega leta. V javni razpravi, ki je trajala od sredine novembra, je ormoška občinska uprava na proračun za prihodnje leto prejela kar 22 pripomb in predlogov. »To je že deveti proračun, ki ga predlagam v sprejem, pa še nikoli ni bilo toliko predlogov,« je dejal ormoški župan Alojz Sok. Večina predlogov ni bila sprejetih. »Pri vseh proračunskih porabnikih, kjer sredstva niso zakonsko določena, smo glede na zmanjšan predlog primerne porabe v letu 2015za dva odstotka zmanjševali prejemke,« je dodal Sok in je ob tem napovedal, da bodo, ko bodo znani vsi prilivi v občinski proračun, morali pripraviti rebalans. Zadravcu le polletni mandat, Brence ostaja v. d. Na tokratni seji so bila na sporedu tudi nekatera kadrovska imenovanja. Največ govora je bilo v zvezi z vodstvenim kadrom Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in Javne razvojne agencije občine Ormož. Vse občine ustanoviteljice konec leta 2013 za v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož za obdobje enega leta imenovale Andreja Brenceta. Obenem so šle občine v spremembo odloka; vse razen Ormoža so vsebino odloka spremenile tako, da Zavrnjen predlog SMC V uvodu tokratne seje, na kateri je svetnikom in občinskemu vodstvu nekaj časa za učenje vzela nova glasovalna naprava, je Alojz Sok zavrnil predlog svetnice Mojce Žnidarič (SMC), ki je želela na dnevni red uvrstiti spremembe odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ormož. O spremembah, ki jih predlagajo ormoški svetniki SMC, smo v preteklih številkah Štajerskega tednika obširno poročali, Sok pa je zavrnitev predloga obrazložil z besedami, da občinska uprava še vedno preučuje predlagane spremembe, odgovor na zahtevo pa bo SMC dobila v pisni obliki po pošti. v razpisni dokumentaciji za delovno mesto direktorja ni več pogoj opravljen strokovni izpit. Ormožani pa pogojujejo sprejetje tega odloka s prevzemom financiranja zaposlenih v ormoškem delu zavoda s strani Ptuja. Kot je na ormoški seji dejal Simon Kolmanič (NSi), s ponovnim imenova- Pripombe posredoval tudi občinski funkcionar Uslužbenec ormoške občinske uprave Danilo Kosi, ki že dalj časa bije bitko z vodstvom ormoške občine in kot sindikalni zaupnik opozarja na nepravilnosti pri delu občine, je v času javne razprave o proračunu za leto 2015 dal številne pripombe in predloge, vendar župan Alojz Sok na seji ni želel govoriti o njegovih predlogih, predvsem pa ni želel odgovarjati na njegova vprašanja, ki jih je pisno naslovil na ormoško občinsko upravo: »Drugi odstavek 92. člena poslovnika občinskega sveta določa, da se na predlog proračuna v času javne razprave županu pošljejo pripombe in predlogi, ne pa vprašanja, kot jih je poslal predlagatelj. Do zapisanega se ne bom opredeljeval, ker gre za občana, ki je zaposlen v naši občinski upravi in pozna oz. bi moral poznati odgovore na postavljena vprašanja.« Kosi se je med drugim spraševal, ali občina Ormož res potrebuje poleg profesionalnega župana še dva podžupana, predlagal je, da občina v svojem proračunu nameni več sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja, pričakoval pa bi v proračunu tudi sredstva za ureditev komasacije parcel v ormoški obrtni coni. njem Brenceta za vršilca dolžnosti Ormož daje Ptujčanom roko in »znak, da se zadeve v letu, ki je pred nami, rešijo«. Zlatko Zadravec, ki kot direktor vodi ormoško razvojno agencijo in mu pogodba poteče konec februarja, pa je od svetnikov dobil šestmesečno podaljšanje pogodbe in bo agencijo do 1. septembra 2015 vodil kot vršilec dolžnosti. Tako svet agencije kot tudi občinski svetniki so mnenja, da obstaja nejasnost, ali bo država ukinila pravno samostojnost javnih zavodov, ki imajo manj kot 15 zaposlenih, poleg tega pa se v Ormožu nagibajo k združitvi omenjene agencije z Mrežnim podjetniškim inkubatorjem Ormož. So pa za mandatno dobo štirih let Alenko Lah izbrali za odgovorno urednico ormoškega občinskega glasila. Miha Šoštarič 8 Štajerski TEDNIK Gospodarstvo torek • 30. decembra 2014 Podravje • Cestno podjetje Ptuj ob 25-letnici z dobrimi poslovnimi rezultati Ptujska družba med najuspe Cestno podjetje Ptuj (CPP) je eno izmed tistih podjetij, ki so čas gospodarske krize izkoristila kot priložnost. Po padcu velikih gradbenih baronov so se jim na trgu ponudile nove priložnosti. Zaradi dobre kondicije so bili kot izvajalec sposobni prevzemati vedno večje in večje projekte. CPP je danes na območju Podravja največje gradbeno podjetje, neposredno zaposlujejo 224 sodelavcev. Podjetje vodi predsednik upravnega odbora Martin Turk, ki smo ga v tem jubilejnem letu poslovanja povabili k pogovoru. Leta 2013 ste v primerjavi z 2012 dosegli 42 odstotkov višje prihodke iz poslovanja. Kaj pa kažejo letošnje številke? »Povečanje prihodkov v letu 2013 v primerjavi z letom prej je v osnovi rezultat intenzivnega dela na področju trženja in v nadaljevanju realizacije sklenjenih pogodb, ki so posledica uspešno pridobljenih del. Razširili smo območje svoje prisotnosti pri izvajanju gradbenih del, dejavnost smo razširili še na gradnjo vodovodnih sistemov in na visoke gradnje. Prihodki iz poslovanja za leto 2014 bodo presegli v začetku leta načrtovane prihodke, znašali bodo okrog 33 milijonov evrov.« Poslujete z dobičkom. Izplačujete dividende oz. kam vlagate dobiček? »Podjetje je v vseh letih poslovanja imelo pozitiven poslovni rezultat. Zavedamo se, da dobrih poslovnih rezultatov ne bi bilo brez odgovornega in zavzetega dela vseh zaposlenih, zato del poslovnega rezultata namenimo tudi zaposlenim, za dodatne plače, del poslovnega rezultata po obdavčitvi namenimo za dividende, večino dobička pa usmerimo v nerazporejen dobiček ali druge rezerve iz dobička.« V poslovnem poročilu za leto 2013 ste zapisali, da se je kljub stečaju velikih gradbenih podjetij konkurenca na javnih razpisih še okrepila in da nekateri ponudniki storitev nastopajo z dumpinškimi cenami. Se torej gradbenih trg po krizi v letih 2008 in 2009 ni počistil? »Naše izkušnje pri analiziranju uspešnosti, ali pa tudi neuspešnosti pri oddaji ponudb nedvomno potrjujejo ugotovitve, ki smo jih zapisali v poslovnem poročilu za leto 2013. Res je, da je veliko večjih gradbenih podjetij končalo v stečaju; res pa je tudi, da se je obseg investicijskih vlaganj v prometno infrastrukturo bistveno zmanjšal. Ni malo tistih, ki so po izgubi zaposlitve v gradbenih podjetjih, ki so končala v stečaju, v gradbeništvu nadaljevali svojo samostojno pot. Prisotnost dum-pinških cen je največja v primerih izvedbe manjših in manj zahtevnih projektov oziroma tudi ne dovolj dodelanih projektov. Vsak primerljiv material ima glede na kakovost primerljivo ceno, vsako delo zahteva svoj čas in primerno mehanizacijo ter plačilo za porabljen čas, upoštevajoč vse obremenitve iz plače in na njo. Vse to vpliva na stroške poslovanja. Nerazumne razlike v vrednosti ponudb pri nekaterih projektih potrjujejo, da ponudniki občasno nastopajo z dumpin-škimi cenami. A takšen način njihovega dela zagotovo ne more trajati na dolgi rok.« Pri investicijah, ki se financirajo z javnimi sredstvi, mediji pogosto poročamo o podražitvah. Kar nekaj primerov je tudi javno znanih, ko je do podražitve izvedbe del prišlo zaradi pomanjkljivo pripravljene projektne dokumentacije in neustreznega popisa del. Kaj bi vi povedali o tem? »Osebno me moti, ko o podražitvah v nekaterih primerili govorimo preveč splošno. Izvajalci gradbenih storitev vemo, da je osnovni kriterij za Foto: Črtomir Goznik CPP je na Rogaški cesti na Ptuju za trg zgradil tri stanovanjske hiše; ena je prodana, dve še čakata na nove lastnike. CPP poleg tega, da je pri projektih prisoten kot izvajalec del, v nekaterih primerih nastopa kot investitor. Na Rogaški cesti na Ptuju (pri Roku) so zgradili stanovanjske hiše, po modelu javno-zasebnega partnerstva so v sodelovanju z MO Ptuj v Orešju pripravljeni zgraditi vrtec. »Za gradnjo vrtca Jasmin v Orešju je izdano gradbeno dovoljenje. V letu 2011 je bilo za projekt podpisano pismo o nameri. Poleg nas sta bila podpisnika še Vrtec Ptuj in MO Ptuj. Naš namen je bil skleniti javno-zasebno partnerstvo o izvajanju predšolske dejavnosti. Žal se je pri tem ustavilo, si pa še vedno intenzivno prizadevamo, da pride do čimprejšnje realizacije projekta. S prodajo stanovanjskih hiš na Rogaški cesti se je letos intenzivno pričela ukvarjati nepremičninska agencija Remaks. Maja je bil organiziran dan odprtih vrat z možnostjo ogleda hiš in pripadajoče okolice. Dogodek je bil množično obiskan. Prisotni so se lahko prepričali o kakovosti gradnje in funkcionalni razporeditvi prostorov. Hiše so velike in udobne, primerne za veččlansko družino. Prodajajo se v tretji gradbeni fazi, kar strankam omogoča, da si lahko hišo tudi po svoje dokončajo. Zanimanje za hiše po dnevu odprtih vrat se je še dodatno povečalo s prodajo prve hiše, ki je bila letos prodana in kupca sta izjemno zadovoljna. Trenutno sta na voljo še dve hiši. Bodočim strankam nudimo možnost ogleda hiš po predhodnem dogovoru. V prihajajočem letu se načrtuje prodaja obeh hiš in še kakšne gradbene parcele,« je povedal predsednik upravnega odbora CPP Martin Turk. pridobitev del praviloma najnižja ponudbena cena. Ponudbena cena je rezultat izdelanih projektov in popisov del. Naročniki zahtevajo fiksnost cen ves čas gradnje in izvajalci to tudi zagotavljamo, prav tako je od nas v času oddaje ponudbe zahtevana garancija za resnost ponudbe, v času izvedbe garancija za kvalitetno izvedbo, po predaji objekta pa še garancija za odpravo napak v garancijski dobi. Vsa našteta dejstva so v precejšnji meri povezana s stroški. Končna izvedbena cena je torej produkt količin in fiksnih cen po enoti mere. Žal smo praviloma gradbinci predstavljeni kot tisti, zaradi katerih pač neka zadeva stane več, kot je bila pogodbena vrednost, s čimer se ne morem strinjati. Seveda ni možno, da bi končna vrednost del v vseh primerih bila identična ponujeni ceni. Res pa je, da bi se v posameznih primerih nerazumne razlike lahko bistveno zmanjšale, če bi pri oddaji del izdelave projektne dokumentacije bile uporabljene primerljive zahteve kot pri oddaji gradbenih del.« Sodelujete s številnimi podizvajalci in kooperanti. Zagotovo so ti prav tako bistven člen vaše verige uspehov, ki jih dosega CPP. »Izvajanje gradbenih storitev ima sezonski značaj, kar pomeni, da mora biti tudi organizacija dela temu ustrezna. Rasti prihodkov iz poslovanja ni premo sorazmerno sledilo povečanje lastnih kadrovskih in materialnih pogojev poslovanja, kar pomeni, da zaradi tega prekomerno ne povečujemo svoje kadrovske zasedbe, ampak dela izvedemo s pomočjo svojih kooperantov in podizvajalcev. To od nas enostavno zahtevajo sezonski značaj dela in investicijski ciklusi. Od kooperantov nedvomno pričakujemo zavzetost in odgovornost pri izvajanju njihovih pogodbenih obveznosti ter zagotavljanje standardov kakovosti. Obseg storitev podizvajalcev se precej spreminja, pogojen je z vsebino pridobljenih del ter časovnimi okviri izvedbe posameznih projektov. Absolutno pa je res: njihovo delo je pomemben člen naše verige uspehov, je pa preko kooperantov in podizvajalcev v naše delo vpetih tudi do več kot sto zaposlenih, ki so prav tako pomembni, da so dela izvedena kakovostno ter v zahtevanih časovnih okvirih.« Skupno število zaposlenih v vaši družbi sicer raste, a imate v primerjavi izpred petih let okoli dvajset manj zaposlenih za nedoločen čas, zaposlitve za določen čas pa rastejo ... »CPP ima sklenjene koncesijske pogodbe za vzdrževanje državnih in lokalnih cest in tudi javnih poti. Obseg tega dela je pogojen, še zlasti v času zime, tudi z vremenskimi razmerami. Po drugi strani je tudi obseg sredstev, namenjenih za urejanje, modernizacijo in obnovo prometne in druge infrastrukture v posameznih obdobjih, preveč odvisen od trenutnih odločitev in ne od strateško začrtanih ciljev, kaj se želi na tem področju narediti. V takšnih razmerah je odločitev o zaposlovanju za določen čas poslovno pravilna. Povedati pa moram, da so pri zaposlitvi za nedoločen čas v bistveno ugodnejšem položaju tisti, ki so v času zaposlitve za določen čas v našem podjetju pokazali več zavzetosti in s tem rezultatov. Danes ima 105 sodelavcev sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen in 119 za določen čas. Do konca leta se bo to razmerje spre menilo.« Z nakupom gramoznice Pleterje in z lastno asfaltno bazo v Kidričevem ste dolgoročno preskrbljeni z najpomembnejšimi materiali za izvajanje gradbene dejavnosti. Lastna surovinska baza je najbrž odličen temelj za delo in poslovanje v bodoče? »V CPP smo se takoj po odcepitvi od Cestnega podjetja Maribor, to je bilo pred 25 leti, zavedali, da je lastna surovina eden izmed najpomembnejših faktorjev za zagotovitev dolgoročnega razvoja družbe. Odločitev za investicije v pridobivanje kamnitih agregatov je bila utemeljena in upravičena. V letu 2002 smo skupaj z družbeniki dokončali projekt izgradnje asfaltne baze v Kidričevem, ki posluje rentabilno. Da, med drugim je to temelj dobrega poslovanja - tudi za v bodoče.« V četrt stoletja se je najbrž zbral lep nabor referenčnih projektov. Katere bi našteli? »V letu 2005 smo skupaj s partnerjem pridobili dela pri gradnji hitre ceste Ptuj-Or-mož. Pridobitev tega projekta je nedvomno pomenila za našo družbo prelomnico, saj smo v času monopola velikih gradbincev pridobili delo, kar je bilo za tisti čas nekaj 'nemogočega'. To je bil prvi korak za izvajanje del na po-^ dročju gradnje in obnove avtocestnega omrežja - tudi pri gradnji AC ^_ Martin Turk, predsednik upravnega odbora CPP Foto: Črtomir Goznik torek • 30. decembra 2014 Gospodarstvo Štajerski FEDNIK 9 šnejšimi gradbinci v državi Foto: Črtomir Goznik CPP na območju Podravja vzdržuje 1.321 kilometrov državnih in občinskih cest, temu primerna je tudi oprema v njihovem voznem in strojnem parku. Slivnica-Draženci. Navedemo lahko številne projekte pri obnovah, novogradnjah in rekonstrukcijah državnih cest (ureditev ceste R3-705 Ruše, G1-Podplat-Rogatec, številna krožišča za zagotovitev večje prometne varnosti, kot so v Trnovski vasi, Vidmu, Juršin-cih, Miklavžu pri Mariboru ..., izgradnja pločnikov, kolesarskih poti ...), obnovo in modernizacijo številni lokalnih cest, izgradnjo poslovnih con v občinah Markovci, Destrnik in Videm, izgradnjo Centra za medgeneracijsko druženje v Stojncih, izgradnjo Kulturnega centra v Dornavi, izgradnjo kanalizacijskega omrežja (Hajdina, Dornava, Kidričevo, Markovci . ), izgradnjo vodovoda in še bi lahko naštevali. Na cesti R1-229 Rogoznica -Senarska smo uredili vozišče, pločnike in kolesarske poti, prav tako pa tudi na cesti R3-712 Žihlava - Rogoznica (rekonstrukcija ceste, izgradnja pločnikov in kolesarskih poti v Podvincih). Sodelujemo pa tudi pri gradnji in posodobitvi železniške infrastrukture. ki je trenutno na našem območju v polnem teku. Seveda ne smemo pozabiti na naše večdesetletne izkušnje pri izvajanju letnega in zimskega vzdrževanja cest in cestnih objektov.« Na območju Ptujskega polja izvajate 10-milijonski projekt gradnje kanalizacijskega sistema. Kaj ta pomeni za vaše podjetje kot obveznost in kot bodoča referenca? »V letu 2013 smo bili uspešni na javnem razpisu ter izvajamo dela pri gradnji kanalizacijskega sistema v MO Ptuj ter občinah Gorišnica in Markovci v skupni dolžini dobrih 40 kilometrov, vključno z gradnjo čistilne naprave. Osnova za sodelovanje na tem razpisu so bile pridobljene reference iz preteklih obdobjih na primerljivih projektih. Zaupanje, ki nam je bilo dano s podpisom pogodbe, za nas pomeni potrditev kakovostno izvedenih predhodnih del, seveda pa tudi obveznost in odgovornost za izvedbo omenjenega projekta. Čeprav smo imeli zaradi slabega vremena na gradbiščih nemalo težav, pa dela potekajo v skladu z načrti. Za nas izvedba tega projekta pomeni dodatno referenco, ki nam bo v prihodnje omogočala sodelovanje še na drugih primerljivih javnih razpisih za zahtevnejše projekte.« Nadaljujva z bonitetno oceno. Ta je zelo visoka -AAA. »V mednarodnem projektu finančne analize podjetij, ki se izvaja v 19 državah Evrope in v Sloveniji ter poteka pod okriljem bonitetne hiše Bisnode, je družba CPP v letu 2014 pridobila mednarodni standard najvišjega razreda bonitetne odličnosti. Podjetje je upravičeno do uporabe statusa AAA kot simbola ocene bonitetne odličnosti. Standard najvišjega razreda smo si pridobili na osnovi izpolnjevanja kriterija bonitetne odličnosti za zadnja tri leta poslovanja. Takšno odličnost je v Sloveniji doseglo le 1,6 % pravnih subjektov. Pomembno dejstvo, ki ga moram poudariti, je, da se podatki določanja bonitetne odlič- M Državne ceste na področju Spodnjega Podravja niso ravno v dobrem stanju. Kakšna je vaša ocena? »Državne ceste resnično niso v dobrem stanju. Vzrok za slabo stanje cestnega omrežja je treba iskati v dejstvu, da pomanjkanje sredstev za investicijsko vzdrževanje in redno vzdrževanje cest izhaja že iz preteklosti in je še dandanes izjemno pereč problem. Za izboljšanje stanja cestne infrastrukture bo morala država vložiti bistveno več, kot bi bilo treba, če bi to izvajali sproti. Tudi za redno vzdrževanje cest bi bilo treba namenjati več sredstev ravno zaradi slabega stanja cestne infrastrukture. Če bomo tudi v bodoče nadaljevali tak odnos do cest, lahko pričakujemo še poslabšanje njihovega stanja, s tem pa povečano tveganje za varnost udeležencev v prometu.« Kako ste pripravljeni na letošnjo zimsko sezono vzdrževanja cest, koliko posi-pnega materiala imate pripravljenega, koliko kooperantov bo sodelovalo pri izvajanju zimske službe? »Naša družba izvaja zimsko službo na 561 km državnih in 760 km občinskih cest. Priprave na letošnjo zimsko sezono smo pričeli že v septembru. V tem času smo pričeli pripravljati mehanizacijo za izvajanje zimske službe ter pripravljati oziroma nabavljati posipne materiale. Trenutno imamo na zalogi okrog 4.500 ton soli, 1.000 kubikov drobljenca ter 20.000 litrov magnezijevega klorida, ki ga uporabljamo za preventivne posipe. Nadaljnja dobava posipnih materialov se bo izvajala sprotno, odvisno od potreb. Za izvajanje zimske službe je pripravljenih 29 plužnih enot (vozilo s plugom in posipalcem), greder, trije nakladači, štirje rovokopači ter dve frezi za sneg. V izvajanje je vključenih tudi 32 kooperantov, ki imajo prav tako že pripravljeno ustrezno opremo za izvajanje zimske službe.« Poteka postopek javnega razpisa za izbiro izvajalca del za gradnjo avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Na kakšen način boste sodelovali pri ponudbi na ta razpis: kot podizvajalec, morda pripravljate konzorcij enakovrednih partnerjev ...? »Gradnja omenjenega odseka avtoceste poteka v naši neposredni bližini. V tem trenutku bi bil odgovor na vaše postavljeno vprašanje prezgoden. V vsakem primeru pa bo sprejeta poslovna odločitev o sodelovanju pri izgradnji avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje.« nosti posodabljajo dnevno, saj se na dnevni ravni preverjajo poslovanje in vplivi ključnih dejavnikov na uspešnost poslovanja, likvidnost ter politika poslovanja poslovnega subjekta in je zato ta ocena tako tudi verodostojnejša. To je nedvomno priznanje za preteklo delo, predvsem pa je to obveznost za delo v bodoče.« Pri delu prisegate na kakovost in dobro izvedbo del. Kako zagotavljate standard kakovosti? »To dosegamo z doslednim izvajanjem politike integriranega sistema vodenja kot sestavnega dela politike podjetja in rednimi letnimi notranjimi in zunanjimi presojami tega sistema. Z uvedbo in vzdrževanjem sistema kakovosti, ravnanja z okoljem ter var- stva in zdravja pri delu v celoti izpolnjujemo zahteve standardov SIST EN ISO 9001/2008, SIST EN ISO 14001/ in OHSAS 18001/2007. Uspešnost delovanja integriranega sistema vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu potrjujejo pozitivni odzivi naročnikov in uporabnikov.« Mojca Zemljarič W Slovenska Bistrica • Štajerska osvaja Hrvaško S pobratenjem do evropskega denarja Občinski svetniki v Slovenski Bistrici so na decembrski seji soglasno sprejeli sklep, da župan Ivan Žagar podpiše listino o pobratenju z občino Vrsar. »Cilj pobratenja z Vr-sarjem je tesnejše sodelovanje med institucijami pri načrtovanju in izvedbi evropskih projektov, sofinanciranih iz skladov EU,« je povedala Monika Kirbiš Rojs, vodja oddelka za gospodarstvo. 11 mesti oziroma občinami, Kranj z 20, Ptuj s šestimi, prestolnica Ljubljana je sklenila sporazume o sodelovanju s 24 mesti, je povedala Kirbiš-Roj-sova. O prednostih povezovanja mest pa je dejala: »Naša konkretna izkušnja je - poleg tega, da je s partnerskimi mesti lažje in hitreje sklepati sodelovanje pri projektih -, da se med partnerji učinkovito izmenjujejo primeri dobrih praks. Formalna pobratenja vsekakor prinašajo različne pozitivne učinke pod pogojem, da partnerji aktivno sodelujejo.« Občina Slovenska Bistrica je trenutno najbližje pobratenju še z občino oz. mestom Mur-ter iz Dalmacije. Sodelovanje med omenjenima občinama se kaže v turizmu, ki je, kot pravi Kirbiš-Rojsova, ena perspektivnejših gospodarskih panog tudi v slovenjebistriški občini. Tako se je v okviru božičnega sejma na osrednjem mestnem trgu v Slovenski Bistrici predstavilo mesto Mur-ter, letos poleti pa se je na tem dalmatinskem otoku že predstavila Slovenska Bistrica. Mojca Vtič Foto: Tic Slovenska Bistrica Na bistriškem trgu je decembra zadišalo po dalmatinski kulturi. Kot je pojasnila, evropska politika z različnimi mehanizmi, med njimi je program Evropa za državljane, spodbuja sodelovanje na ravni držav članic. Cilj tega evropskega programa, za katerega je v finančni perspektivi 2014-2020 namenjenih 185 milijonov evrov, je spodbujanje demokratične in civilne udeležbe državljanov na ravni EU. In eden izmed ukrepov v okviru programa Evropa za državljane je ukrep pobratenja mest. Njegov namen je povezovanje raznolikih skupin državljanov iz partnerskih mest. »S partnerskimi (formalno povezanimi - pobratenimi) mesti je bistveno lažje sklepati partnerstva ob prihodnjih skupnih prijavah na evropske razpise. Sicer pa je pobratenje dolgoletna praksa mest in občin, ki s tem vzpostavijo mreže in povezave. Sodelovanje med partnerskimi mesti pa se lahko odrazi na različnih področjih, tako gospodarskih kot negospodarskih (sociala, šolstvo, javna uprava, društva itd.),« je pojasnila Kirbiš-Rojsova. Slovenjebistriška občina je za zdaj partnersko povezana le z eno občino, to je s srbsko Belo Palanko. Sicer pa je mesto Maribor pobrateno z 10 TEDNIK Praznični tednik torek • 30. decembra 2014 Podravje • Vse, kar je treba vedeti o peninah Penine - zmagovalke silvestrske Brbotajoče mehurčke v ozkih in visokih kozarcih navadno povezujemo z nazdravljanjem ob novem letu, toda kot ugotavljajo v Ptu vamo vedno pogosteje. »Tradicionalna maksima izbire penine je dolga leta veljala, da je ta namenjena za posebne priložnosti. Da predvsem, kadar želimo z uverturo začeti prijeten obed. Penine tako s svojimi karakteristikami, torej harmonijo kislin in potujočih tek ter željo po nadaljnjem uživanju hrane,« so pojasnili v Ptujski kleti, kjer letno prodajo približno 10.000 penin. Toda za začetek nekaj generičnega izrazoslovja. Verjetno je malo takšnih, ki v splošni rabi še niso zasledili besed: penina, šampanjec in peneče vino. Velja opozoriti, da pri teh izrazih ne gre za sopomenke. Posplošena razlaga: tako penino kot šampanjec uvrščamo med peneča vina, a vsako peneče vino ni nujno penina ali šampanjec. Penine so peneča vina, ki prihajajo iz Slovenije, šampanjci prihajajo le iz francoske pokrajine Šampanje. Podobno so španska peneča vina poimenovana cava, nemška sekt, Foto: Črtomir Goznik Radgonske gorice priporočajo: k srebrni penini: hladne predjedi, testenine s sirnimi prelivi, piščančje meso, sestavljene solate, sladice, sadje, priprava sorbetov ... rose: rezano sadje, domače sladke dobrote, ... k zlati penini: polsuha: hladne sadne juhe, potice, krofi, sadni kruh, palačinke ali rezanci z orehi, sadje: jagode, melone, lubenice. suha: aperitiv, morski sadeži, ribe, perutnina, testenine s šunko, omlete. zelo suha: aperitiv, suhe klobase, domača salama, sirove solate z mesom, teletina, biftek, dobra riba ... rose: aperitiv, jastog, škampi, školjke, predjedi iz zelenjave, testenine s kislo smetano, raviole, kaneloni, rižote, gobe, pizze, pečen jagenjček ali kozliček. italijanska spumante itd., so pojasnili v kleti Radgonske gorice, kjer je tradicija peni-čarstva prisotna že 162 let. Iz te kleti izhajata dobro poznani srebrna in zlata radgonska penina. O Zlati radgonski penini Zlata radgonska penina je pridelana po tako imenovani tradicionalni metodi z vrenjem v steklenicah, po kateri so pripravljeni tudi pravi šampanjci. Prvotni fer-mentaciji vina sledi ustekle-ničenje ob dodatku kvasovk, ki povzročijo sekundarno fermentacijo, s katero nastanejo za peneče vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, moč pa je najti tudi zlate penine posebnih letnikov, ki so na kvasovkah zorele več, celo 10 let. Obenem lahko zlato radgonsko penino označimo kot blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega šardoneja. Še ena pomembna oznaka zanjo je vintage - gre torej za letniško penino, pridelano iz grozdja ene trgatve. Pri šampanjcih je namreč pogosta tudi praksa, da se jih prideluje iz vin različnih letnikov. Po okusu se največkrat nagrajena penina v Sloveniji prilagaja zahtevam ljubitelja, ki lahko izbira med zelo suho, suho in polsuho ali celo rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) zlato radgonsko penino. Srebrna radgonska penina je pridelana po charmat metodi s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla in šele nato sledi polnitev steklenic. Osnovno vino je pripravljeno iz več sort, tipičnih za Rad- > gonsko-Kapelski vinorodni okoliš. _ Kljub temu pa gre v tem A U-K£ oddočitu-e, osebno zadoOodjstOo ieii kopico nasmejani i dni! SVET JE LEP...VPRAVI DRUŽBI! Zaziiti U- uspešno sodelovanje tudi leta 2015 Idičmo SPSCJlfO! feotoiu- podjetja GP PROJECT ING PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6, 2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net íS&LÚ'tí fiS&S&KSü Potovalna agencija TURISTAGENT se lahko pohvali z bogatimi izkušnjami v turizmu, ki so plod dolgoletnega dela, kvalitetnega kadra, priznanih slovenskih in tujih partnerjev, razvejanosti mednarodne družbe Arriva v 14 evropskih državah in bogatega voznega parka z najudobnejšimi turističnimi avtobusi. Vsebinsko odlični programi izletov in po- tovanj s številnimi že vključenimi storitvami našim gostom predstavijo vsako destinacijo iz različnih zornih kotov, naši uveljavljeni vodniki pa dodajo le še piko na i nepozabnim doživetjem in sproščenemu druženju. Obiščite nas na PTUJU, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80, in v MARIBORU, Mlinska 28, tel.: 02 235 02 06, ali na www.turistagent.si. POTOVflLflA RGEDCUfl torek • 30. decembra 2014 Naše prireditve Štajerski TEDNIK 19 Blaž Vidovič, ptujski finalist oddaje Slovenija ima talent S plesom so razveselili učenci iz OŠ dr. Ljudevita Pivka. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ana Prešeren Ela Herga Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Minea Tkavc Foto: Črtomir Goznik Zala Šešerko Maja Čuš Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Lea Majcen Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Nuša Bezjak Metod Munda Minea Gabrovec SkeČKO, zdiaUo m zadoUodjKo 2015. ModiaK uas bowio tudi U KoUm detu p^ijazKo sprejeli usafe daK, srbeli za uašo podobo iK pflijeiKe, tteMtke,. V SALONU FRIZI FRIZER, DRAŽENSKA CESTA 11, PTUJ, STRIŽEMO, BARVAMO, KERATINSKO RAVNAMO LASE, PODALJŠUJEMO LASE, IZDELUJEMO POROČNE FRIZURE TER SVETUJEMO STRANKAM. USTVARJAMO LASTNE FRIZERSKE KOLEKCIJE TER NUDIMO IZOBRAŽEVANJE FRIZERJEM. V LETU 2015 BOMO PRAZNOVALI 10-LETNICO SALONA. Vsem strankam želimo srečno in zdravo ter zadovoljno leto 2015! Skupaj oblikujemo prihodnost. Frizerski salon Visoki vrh _ Minka Feguš s.p., Zg. Leskovec, želi vsem svojim strankam srečno in zadovoljno leto 2015 in se hkrati vsem zahvaljuje za zvestobo. Tel.: 051 615 792 | 20 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 30. decembra 2014 OklM^U» Ut >> Britanski MTV je objavil seznam skladb, ki so nam v letu 2014 najbolj zlezle pod kožo, oz. skladb, ki smo si jih največkrat na skrivaj prepevali v kopalnici. Zagotovo ste se že znašli v situaciji, ko vam kakšna pesem enostavno ne gre iz glave in jo poslušate večkrat na dan. Leto 2014 je bilo polno takšnih enostavnih pop uspešnic Meghan Trainor - All about that Bass Idina Menzel - Let it G Willl.I.Am feat. Cody Wise - It's My Birthday Iggy Azalea feat. Charli XCX - Fancy Ed Sheeran - Thinking out Loud Sia - Chandelier Sam Smith - Stay with Me One Direction - Steal My Girl Taylor Swift - Shake it off John Legend - All of Me Ob koncu zadnjih glasbenih novic v letu 2014 poglejmo še, kateri svetovni glasbeniki najbolj sovražijo svoje največje uspešnice. Kljub temu da so jim te uspešnice prinesle svetovno slavo, se jih številni izvajalci na veliko izogibajo na svojih živih nastopih. 1. Madonna - Like a Virgin Madonna je izjavila, da bi ponovno v živo zapela skladbi Like a Virgin ali Holiday samo v primeru, če bi ji nekdo za to plačal 30 milijonov, ker kot sama pravi, obe skladbi globoko prezira. 2. Oasis - Wonderwall Liam Gallagher je izjavil, da tistih oboževalcev, ki so navdušeni nad to skladbo, sploh ne šteje za njihove prave oboževalce. 3. Radiohead - Creep Ironično, skladba, ki jo člani zasedbe najbolj sovražijo, je hkrati tudi njihov daleč največji hit, a ga skoraj nikoli ne izvajajo na svojih koncertih. 4. Led Zeppelin - Stairway to Heaven Robert Plant je leta 2002 na eni izmed radijskih postaj doniral denar samo zato, da je ne bi nikoli več vrteli. Izjavil je tudi, da bi preprosto znorel, če bi moral omenjeno skladbo izvajati na vsakem njihovem nastopu. 5. REM - Shiny Happy People Kaže, da člani zasedbe niso niti malo »happy« zaradi omenjene skladbe. Frontmen zasedbe Michael Stipe je javno priznal, da to skladbo sovraži. Je pa tudi edina skladba, za katero so se vsi člani te skupine soglasno odločili, da je ne bodo uvrstili na zbirko svojih največjih uspešnic. Janko Bezjak 1. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN 2. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 3. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS 4. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? - BAND AID 30 5. THESE DAYS - TAKE THAT 6. THE DAYS - AVICCI/ROBBIE WILLIP 7. DANGEROUS - DAVID GUETTA feat MARTIN 8. LET ME IN YOUR HEART AGAIN - QUEE 9. BLAME IT ON ME - GEORGE EZRt 10. 27 - PASSENGER 11. PLAY BALL - AC/DC Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 8918°9812®I0473 bo Janko Bezjak BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BLANK SPACE - TAYLOR SWIFT 2. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER 3. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. SOMETHING I NEED - BEN HAENOW 2. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON FT. BRUNO MARS 3. THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN NEMČIJA 1. DANGEROUS - DAVID GUETTA feat. SAM MARTIN 2. DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS? - BAND AID 30 GERMANY 3. WALK - KWABS NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili o • u naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujevSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. |(t RADIOPTUJ Vj^ 89,8-98,2-10473 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015. NAROČILNICA ZA Stmerski otaiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: [T] Moški (ustrezno označi) Ženska Bela Modra Mo] Velikost: H Moški @ Siva Bela Ženska [7] Rdeča Bela Velikost Q[][ÏÏ][T][x[]§| S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; - prosimo označite v okvirčku katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko, S/M, L/XL, 2XL 2. JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko. S, M, L, XL, 2XL RADIO TEDNIK Ptuj, d...o, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ ■ 28 Štajerski Za kratek čas torek • 30. decembra 2014 Ljubljana • Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva „Zahvala za prostovoljsko delo je eno, pogoji pa drugo ..." Ptujčanka Anka Ostrman, predsednica društva Optimisti, je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva prejela priznanje državnega sveta za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Iskreno priznava, da jo je priznanje presenetilo: „Predvsem je zadovoljstvo, da je to moje delo nekdo opazil, da ceni to, da delam dobro, da nekomu pomagam, mu polepšam dan. S podelitvijo priznanj izjemnim prostovoljcem pa hkrati predsednik in ves Državni zbor dokazuje, da podpira prostovoljstvo v vseh njegovih oblikah. Občutek, da prispevaš v skupno dobro, je lep, to ni samo malo dejanje mene, temveč še veliko drugih. Mislim, da v slovenski družbi to še kako potrebujemo," je ob prejemu priznanja povedala Anka Ostrman, ki se tako ali drugače s prostovoljstvom ukvarja skorajda celo življenje. Nekoliko bolj organizirano pa od leta 1999. Takrat so v okviru mednarodnega projekta nastale prve skupine za samopomoč. Kmalu pa so začeli pilotski projekt, ki se danes imenuje Starejši za starejše, ki so ga dve leti izvajali najprej na Ptuju in na Kogu. V tem času so dobili dragocene izkušnje za prihodnje delo na tem področju. Že takrat so si prizadevali, da bi ta projekt, ki zajema vse stare nad 70 let, razširili na celotno mu zagotoviti pogoje za delovanje. Eno je izreči priznanje za to dejavnost, povsem drugo pa so pogoji. Prostovoljci moramo imeti pogoje za to delo, zato pa morajo poskrbeti izvoljeni oblastniki. Pri tem smo pogosto osamljeni, brez sogovornika," razmišlja Anka Ostrman o prostovoljskem delu in pogojih zanj. MG Slovenijo. Od leta 2004 pa v okviru društva Optimisti deluje tudi dnevni center, v katerem potekajo različne dejavnosti in delavnice. „Vodstva ožjih delov lokalne skupnosti podpirajo naša prizadevanja na področju skrbi za starejše. V bistvu so to naloge četrtnih skupnosti. Društvo dela to, kar bi morala organizirati četrtna skupnost. Na finančnem področju pa se ta naša dejavnost ne pozna. Podobno kot vsi drugi se moramo prijavljati na občinske razpise, kjer pa je mogoče pridobiti le skromna sredstva. Mi tako ali tako vse delamo prostovoljno, vendar tudi prostovoljstvo ne more čisto brez denarja. Sredstva potrebuješ za drobne materialne stroške, moraš imeti prostor za delovanje, papir, telefon. V drugih občinah so z denarjem bolj radodarni, ko gre za izvajanje aktivnosti za potrebe starejše generacije. V celoti gledano bi morali spreme- 1 Foto: Črtomir Goznik niti pogled na Anka Ostrman, prejemnica priznanja državnega sveta za prostovoljstvo, izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Majšperk • Učna ura zgodovine Črna Gora in Črna kraljica Že tretje leto zapored se je povabilu Društva upokojencev Ptujska Gora odzvala upokojena zgodovinarka (po rodu iz Majšperka) Tanja Železnik. Tanja Zeleznik je povezala zgodbi o Ptujski Gori in Barbari Celjski. Foto: Mojca Vtič Letos je zbranim z razstavo jedi, oblek in izpisov iz knjig v domu krajanov in gasilcev Ptujska Gora decembra pripravila svojstveno in poučno razstavo o Ptujski Gori, imenovani tudi Črna Gora, ter o Barbari Celjski ali Črni kraljici. »Med izbiranjem knjig za poletno branje mi je v roke prišla knjiga o Barbari Celjski Na valovih sreče in pogube - in mene je knjiga pogu-bila. Njeno zgodbo sem združila z zgodbo o Črni Gori, saj sta obe umeščeni v 15. stoletje in med seboj povezani,« je uvodoma povedala Že-leznikova. Razstava je obiskovalce skozi zgodovinske izpise najprej poučila o gradnji cerkve na Ptujski Gori, nato o turških vpadih in jedeh, ki smo jih prevzeli od Turkov. Ob tem je Železnikova predstavila življenje Črne kraljice, kot so nekateri imenovali Barbaro Celjsko. Letos namreč mineva 600. obletnica njenega kronanja za nemško kraljico. Barbara Celjska naj bi bila upodobljena pod Marijinim plaščem s svojim možem in očetom ter drugimi predstavniki visokega plemstva, ki so z donacijami prispevali za gradnjo ptujskogorske cerkve. Mojca Vtič SESTAVIL EDI KLASINC HRIB NAD BEOGRADOM SODČEK ZA NAFTO HARPUNA NEMŠKI PISATELJ (LUDWIG) SOMBOR NEUMNOST, NOROST MAKEDONSKI POLITIK TUPURKOVSKI RUSKI TENISAČ DEREPASKO VEZUVOV GRANAT NAŠ PESNIK PREGARC OŠTETJE PRALNI PRAŠEK PREKMURSKA SKUTA, OŽEMČEK ZAPORNIK, JETNIK PREBAVNI ENCIM, FERMENT BOLJŠA ZELENA KRMA AGAVI PODOBNA RASTLINA POTUHNJENA ŽENSKA ZAMAH S SEKIRO NAŠ ROKOMETAŠ VUGRINEC NOSI HLAČE TIBETANSKI SIR LUKA V JEMENU VOJAŠKO POROČILO VOZILO NA TIRIH FIZIK (BOŽIDAR) ENOROČNA LESTEV SELEN IGRALKA (ALIDA) NEM. PEVKA (CONNY) HRVAŠKA REKA, PRITOK SAVE MESTECE V SEVERNI DALMACIJI PRENOSNA TV KAMERA BOGASTVO GOZDOV PREMOG (PO DOMAČE) MODEL FORDA IVAN ČARGO BELI CIMET ZNOJNICA V KOŽI AMERIŠKI REVOLVER PESNIK (FELIKS) ZELENA PAPIGA ODMEV, EHO POHORSKA REČICA PEVSKI ZBOR RUSKA VARUŠKA TONE ROP NIKA JUVAN MODEL KIE SENENI DROBIR, STRINJE NAŠ PEVEC PLESTENJAK POSODA ZA SERVIRANJE KAVE NAŠ NOGOMETAŠ (BOŠTJAN) URADNI SPIS UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAN = šilast indijanski čoln, AVELLA = model kie, MORIN = nemška pevka (Conny), NJANJA = ruska varuška, RADOLJNA = pohorska rečica, ŠARLER = slovenski fizik (Božidar), TRATNJEK = slovenski nogometaš (Boštjan). IW '»arNlVdl '»INAV» 'NVr 'arNIUaiS VmAV 'VrNVrN 'HOM 'VNnoava 'noy 'vuod 'viaNW 'oí 'san 'vuaiAiwoaaiA 'nin 'as 'vzvi 'uaauvs '»vía 'ais Aowr 'svd 'oivNaa 'wzviohu 'oiisva» 'isimvsd '»oan 'aAiso lauva 'vivav :ouabjopoa axNvzrnx ai Aausaa torek • 16. decembra 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Torek, 30. december 15:00 Krčevina pri Vurberku: žive jaslice, pravljični gozd Rdeča kapica, v organizaciji glasbene dejavnosti Decima, do 18.00 17:30 Ptuj, tržnica: Ptujska pravljica, predstava in animacija za otroke, ob 18.00 slovo dedka Mraza in tete Zime, ob 18.30 kulturno zabavni program 19:30 Kidričevo: predstava Roka Vilčnika Mali priročnik biznisa - Od pizdeka do ta ¡kuna, igra Nešo Tokalič 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika Mali priročnik biznisa - Od pizdeka do ta ¡kuna, igra Nešo Tokalič, za izven 20:00 Ptuj, CID: Afera Propolis, lutkovna predstava za odrasle budilka, 89,8 98,2 104,3 Ml* f~oólu$ajte naá tudi na ópletu.: www. radio-ptuj. ó¿ (Rradioptuj VÍ^ 89,5'98,2 "I04T3 Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 9 1 2 7 9 8 5 1 7 1 3 4 2 7 5 9 3 7 2 8 4 9 1 5 Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Fotografijo sem našla v starem arhivu, naredila pa sem jo že 16. maja 2010,« je ob današnji romantični fotografiji tedna zapisala njena avtorica Špela Pučko iz Vitomarcev. Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© €€€ O Bik vv ©©© € GGG Dvojčka V ©© €€€ O Rak VVV © €€ OOO Lev VV ©©© €€ O Devica VVV ©© €€€ OO Tehtnica VV ©©© € OO Škorpijon V ©©© €€ O Strelec VV © €€€ OO Kozorog VVV © €€ OO Vodnar VVV ©© € OOO Ribi VV ©©© € OO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 30. decembra do 6. januarja 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Četrtek, 1. januar 15:00 Kidričevo, park Pod tisočerimi zvezdami: turška kava za vse ki jih boli glava, za otroke pa vroč kakav Sobota, 3. januar 09:00 Ptuj, knjižnica I. Potrča: 15. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka (knjižnica-Stuki-Drstelja) Četrtek, 1. januar: 19:00 Eksodus: Bogovi in kralji. Petek, 2., sobota, 3., in nedelja, 4. januar: 16:00 Paddington; 18:00 Ljubezen je čudna reč; 20:00 Eksodus: Bogovi in kralji. Od tod in tam v t, * -J ^ Kulturno-umetniški sejem v Fürstovi hiši Foto: Črtomir Goznik Ptuj ❖ V bogato predpraznično dogajanje se je s številnimi dogodki za vse generacije vključil tudi kulturno-umetniški sejem BazArt v Furstovi hiši na Ptuju. Od 19. do 21. decembra so tam potekale ustvarjalne delavnice, v katerih so izdelovali božične okraske, koncerti, razstave, premi-erno se je predstavila Vinilnica - klub ljubiteljev gramofonskih plošč. Otroci so uživali ob pripovedovanju pravljic, kdor je želel, pa je lahko spoznal osnove telesne sprostitve in plesne improvizacije. Predstavil pa se je tudi hišni vinar, saj Furstovi, lastniki hiše v Krempljevi 1, nadaljujejo družinsko vinarsko tradicijo na najboljših vinskih legah na Štajerskem. V času BazArta je delovala tudi prodajalnica daril. MG Iskrice ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ (Vir: www.pregovor.com) •k** »Pesimizem, kadar se ga navadite, je prav tako prijeten kot optimizem.« Arnold Bennett »Narava vedno drži s skrito napako.« Murphijev zakon »Strmenje je zdravilo za vse bolezni. Dve stvari sta, ki nas varujeta pred obupom, le dve stvari: zvezdnato nebo in umetnost.« Jakob Wassermann »Nekakšno dobro razpoloženje je vendar na svetu. Treba ga je gojiti. Malo je ljudi, ki bi bili popolnoma pokvarjeni.« Albin Škrinjar »Prepuščene same sebi, se stvari vedno poslabšajo.« Murphijev zakon »Menim, da se moraš sprijazniti z dežjem, če hočeš videti mavrico.« Dolly Parton »Za vsa področja znanstvenega delovanja velja, da bo stvar, ki lahko gre narobe, šla narobe.« Murphijev zakon »Pomislite na to, kar vam je ostalo. Nikoli ne mislite na to, kar ste izgubili.« Robert Schuller Govori se... ... da bomo v letu 2015 v naši državi praznovali tudi dve novi »pomembni« obletnici: 25. obletnico prve postrojitve zametka slovenske vojske in 25. obletnico zametka ropa stoletja na Slovenskem. ... da so ob dnevu samostojnosti in enotnosti zasebniki v Poetovioni izobesili toliko zastav, da bi lahko brez pomanjkanja prostora ob njih izobesili še fotografije povzročiteljev sedanjega gospodarskega in socialnega stanja v državi. ... da se predsedniku države po izteku mandata ni treba bati za službo; v Ko-roščevem mlinu v Zabov-cih je baje odlično opravil sprejemni izpit, tako da bi ga gospodar z veseljem zaposlil. ... da postaja predsednik države počasi nezaupljiv, saj si je v skrbi za svoje zdravje moko sam zmlel in zapakiral; menda si bo iz nje tudi sam kaj spekel. ... da se JJ zelo razlikuje od zapornikov v kraljevi Jugoslaviji, saj je on spisal triler za svoj kapital, medtem ko so takrat Marksov Kapital šele prevajali. ... da je za martinovo na mizi gos, za božič pa po novem puran. Pa se zaskrbljeno sprašujemo, kateremu pomembnemu dnevu bo Foto: Tajno društvo PGC posvečen kozliček. Vidi se... ... da se lastniki dvorca na Borlu do tega izjemnega kulturnega spomenika državnega pomena še naprej vedejo zelo neodgovorno, zato ostaja za obiskovalce brez dovoljenja lastnika - Republike Slovenije - še naprej nedostopen. Foto tedna • Bralci fotografirajo Sreda, 31. december 19:00 Kidričevo, park Pod tisočerimi zvezdami: silvestrovanje za Srečke v pravljični hišici 22:00 Lenart, Trg osvoboditve: silvestrovanje z ansamblom Trubadurji 22:00 Oplotnica: silvestrovanje na prostem 22:00 Ormož, Kerenčičev trg: silvestrovanje na prostem z ognjemetom in ansamblom Prepih 22:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: silvestrovanje s Pajdaši Foto: Spela Pučko 30 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 30. decembra 2014 + P. MIRKO PIHLER (9. 6.1942 - 19.12.2014) Ponesi me na krilih vetra visoko nad zvezde med serafe in kerube. V nebesa. Z Božjim ognjem mi vžgi srce, da bom gorel v večni ljubezni. Ta verz pokojnega patra Mirka Pihlerja iz njegove pesniške zbirke seje uresničil 19.12.2014, ko je sklenil zemeljsko življenje. P. Mirko Pihler se je rodil 9. junija 1942 v Pacinjah in osnovnošolsko izobrazbo z malo maturo pridobil na Ptuju. V domači družini in ob patrih minoritih je v njem dozorel redovniški in duhovniški poklic. Tako je leta 1958 v Zagrebu vstopil v malo semenišče in že 1959 začel na Cresu leto novici-ata, ki ga je končal z začasnimi zaobljubami 7. avgusta 1960. V Zagrebu je potem uspešno zaključil gimnazijo in nadaljeval študij teologije. S slovesnimi zaobljubami 4. oktobra 1965 v Zagrebu je potrdil, da želi za vedno ostati Frančiškov brat. Študij teologije je nadaljeval v Ljubljani in stopil na duhovniško pot z mašniškim posvečenjem 29. junija 1967 v Mariboru. Kot duhovnik je bil ves čas predan pastoralnemu delu. Po začetnem pastoralnem letu v Javoru nad Ljubljano je leta 1968 začel v tukajšnji župniji sv. Petra in Pavla na Ptuju kaplan-sko službo. Po treh letih je 1971 postal župnik vikar pri Sveti Trojici v Halozah in gvardijan tamkajšnjega samostana. Leta 1972 postane župnik v Sostrem pri Ljubljani in soupravitelj župnije Javor, ob tem pa tudi gvardijan tamkajšnjega samostana. V letu 1978se ponovno vrača za župnika župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju ter prevzame službo gvar-dijana ptujskega samostana. Službo župnika in gvardijana s krajšim premorom opravlja do leta 1992. V tem času je tudi prevzel veliko nalogo rekonstrukcije porušenega prezbiterija in obnove samostana ob praznovanju 750-letnice minoritskega samostana 1989. Ob tem pa je bil še slabih deset let soupravitelj župnije Vurberk (1978 do 1987). Po vsem tem opravljenem delu se leta 1992 ponovno seli v Sostro in prevzame službo župnika in gvardijana ter za nekaj časa postane tudi soupravitelj župnij Javor in Prežganje. Od leta 2002 do 2010 opravlja službo nadžupnika v nadžupniji sv. Jurija na Ptuju ter zadnja štiri leta tudi gvardijansko službo. Duhovniška in redovniška pot ga je ponovno pripeljala v njemu drag klošter na Ptuju, kjer je v letih 2010 do 2014 bil župnik moderator. V letošnjem letu je predal službo župnika in postal župnik sodelavec. Za pokojnega patra Mirka lahko rečemo, da je z veseljem povsod opravljal službo župnika. Skrbno poučevanje verouka, lepo pripravljene župnijske slovesnosti, urejena župnijska pisarna in lepo okrašena cerkev so darovi, ki jih je znal povsod razvijati. Ob duhovniškem delu ga je na redovniški poti spremljala tudi umetnost, rokohitrstvo in ljubezen do dobrega vina. »Umetnost je 'čudna gospa', zapeljiva in lepa,« je dejal v enem izmed pogovorov in nadaljeval: »Umetnost je silna moč, ki človeka zagrabi in drži.« Z ogljem iz domače kmečke peči je še kot otrok »čečkal, kjerkoli seje dalo«, tudi z apnom pobeljeno kmečko hišo. Na ptujski gimnaziji pa je že bil najboljši slikar, vse njegove risbe so končale na šolskih razstavah. Do leta 1991 so le redki vedeli za njegov umetniški talent. Ob svoji petdesetletnici (1992) je »abrahamu« nazdravil s prvo obsežnejšo razstavo v refektoriju ptujskega minorit-skega samostana, s tridesetimi akvareli in risbami; po tistem pa je pripravil še nekaj samostojnih razstav po vsej Sloveniji in sodeloval na skupinskih razstavah. Ob odprtju razstav so brali njegovo poezijo - izdal je dve pesniški zbirki: Večerni spomini in Prameni svetlobe. Takole je zapisal: »Poklic duhovnika in pesnika se odlično enačita. Ali ni duhovnikova molitev pesem? Duhovnik s psalmi vsak dan slavi Stvarnika, liturgija, ki jo duhovnik dnevno opravlja, pa je ena sama pesem. Pravi pesnik je vedno v nekem smislu duhovnik, kakor je tudi pristen duhovnik vedno pesnik.« Pero in čopič sta se pri njem zlivala v eno; pesmi in slike imajo isto vsebino: verovanjsko, domačijsko, krajinsko. Največ akvarelov ima na temo Križanega, trpeči Kristus je nepogrešljivo vtkan v njegove stvaritve. »Njegova poezija oddaja nežnost, žlahtnost, ubranost duha - prvine, ki jih ustvarja s podobami in motivi iz narave. Impresije na obali ali ob podeželskem Križanem, v samostanski tišini ali na potovanju prehajajo v molitev in meditacijo,« je v knjigi Proseče dlani zapisal Jože Zadravec. V svoji poeziji pa seveda p. Mirko ne more mimo žlahtne kapljice, ki jo blagoslavlja kot eden prvih slovenskih vitezov evropskega vinskega reda. Vse to potrjuje tudi priznanje MO Ptuj, ki mu je leta 2010 podelila veliko oljenko za izjemno pesniško in slikarsko ustvarjanje in veliko skrb za kulturno in duhovno rast v širšem družbenem okolju. Poleg poezije in slikarstva je bil p. Mirko poznan tudi kot »čarovnik«. Magija mu je pomagala tlakovati pot do ljudi, saj je bila njegova »čarobna palica« prvenstveno namenjena temu, da so se ljudje sprostili in nasmejali. O sebi je dejal tudi tako: »Rad imam ljudi, zame so v svojem bistvu vsi dobri, vsi enaki. Z njimi sem v različnih obdobjih življenja, z njimi sem človek z vprašanji, na katera znam, pa tudi ne znam odgovoriti. « Gotovo bo mnogim ostal v spominu po svoji odprtosti in sprejemanju vseh ljudi: vernih in nevernih, bogatih in revnih, velikih in malih... P. Mirko je posejal že zadnje zrno, napisal zadnji verz, naslikal zadnjo sliko ... in tiho odšel k svojemu Stvarniku. p. Milan Kos NAGRAJENCI KRIŽANKE objavljene 23. 12.2014 v ŠTAJERSKEM TEDNIKU Geslo križanke objavljene v torek, 23. decembra 2014, v Štajerskem tedniku je bilo: Z NAMI JE LAŽJE. Med pravilnimi odgovori, ki so prispeli na naslov Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., do ponedeljka, 29. decembra, smo izžrebali tri nagrajence. Nagrade podeljuje Zavarovalno zastopanje SLOFIN - Z nami je lažje, Kristijan Slodnjak s.p. Nagrajenci so: 1. nagrada - vrednostni bon za avtomobilsko zavarovanje v vrednosti 40€: Slavko POWOLNY, Ribiška Pot 5C, 2250 PTUJ. 2. nagrada - vrednostni bon za avtomobilsko zavarovanje v vrednosti 30€: Franc MOHORIČ, Lo&č 4,2254 TRNOVSKA VAS. 3. nagrada - vrednostni bon za avtomobilsko zavarovanje v vrednosti 20€: Miiel KEKEC, Petrovče 178,3301 PETROVČE. Nagrajenci nagrade prevzamejo z osebnim dokumentom na naslovu Belšakova ul. 2, 2250 Ptuj - SLOFIN, Zavarovanja po vaši meri. Kontakt: 02 771 80 00, info@slofin.net ali www.slofin.net. ČesKtamol Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 CN T- LU CC o 1- 08:00 Božiček na Destrnlku 09:00 Utrip iz Ormoža 10:00 ŠKi_ 11:30 Gostilna pr. Francet 17:00 Ptujska kronika 18:00 Oddaja iz občine Majšpork 20:00 Dobrodelni koncert na Destrnlku 21:30 Ujemi sanje 23:00 Oddaja o kulluri SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Advenlni koncert na Hajdini 10:00 Božični koncert v Staršah 11:00 ŠKL 18:00 Žive jaslice v Prepoljah 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Kronika Iz občine Hajdina 21:00 Orfejčkova parada 2014 23:00 Polka In Majolka 02:00 Vldeo strani ČEBULA, pakirana, 5 l 1,50 EUR/kos JABOLKA Sorte: Jonagold, Idared in Zlati delišes; ob nakupu celega zaboja KROMPIR, pakiran, 10 kg -* — 2,19 EUR/kos 0,55 EUR/kg $ www:kz-ptuj. si Slike so simbolne. Ponudba je na voljo v prodajalnah KZ Ptuj z.o.o. od 2.1. do 17.1.2015 oz. do prodaje zalog. T" O T- a ^ Lil H a. H 1 •O 08:00 145 let Gimnazije Ptuj 09:00 Oddaja iz občine Majšpork 12:00 Vldeo strani 17:00 Orfejčkova parada 2014 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Otroci pojejo Slovenske pesmi 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@slptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketlng d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE Glasujem za plesni par: Ime in priimek plesalca:_ Ime in priimek plesalke:_ i Ime in priimek glasovalca: _ Naslov:_ Tel. številka:_ Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj PTUJSKA TELEVIZIJA M 30.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor 3:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razr,,:-: Itroci razmišljajo o božičku, pon. maCke, pon. 11:00 Glasbena'8 (tuja), 39. oddaja, pon. 11:35 Modro. pon. 12:00 Regj Tv Oimož, pon 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Info kanal 16:35 Kuhiniica 17:0020. let USjon. 17:30 Otroci razmišljajo o božiču, pon. 17:40 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:20 Mir in dobra, 4. oddaja, pon. 18:40 Sekvenca, 3. oddaja, pon. 19:00" 1 ------------ 19:20 PROGRAMSKA SHEMA PeTV 18:20 Povabilo na kavo: Miran Senčar, župan MO Ptuj, pon. 19:05 Mir in dobra, 4. oddaja, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 39. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Raba, 20. oddaja 20:45 Otroci pojejo slovenske pesmi 23:00 Gostilna Pr Francet- Silvestrcka oddaja 00:30 Regi TV GoriSnica 01:30 Info kanal Četrtek 1.1. ■ilm Camnus: 19:25 lasbenallfsl 20:00 jUadHHj 20:20 20:40 jon. „ ./evolucija, pon. islo), 39. oddaja, pon. ■tujska kronika, pon. 'ravična trgovina, pon. Milo na Kavo: Miran Senčar, župan MO Ptuj, pon. 21:25 20. let plesnega Kluba Mambo, pon. 22:00 Ptujska kronika 22:20 Info kanal Sreda 31.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Otroci razmišljajo o božiču, pon. 0:00 20. let plesnep kluba Mambo, pon. 0:30 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (slo), 39. oddaja, pon. 1:35 Modra, pon. """ski fJ i, pon. :20 Kuhinjica, pon. :45 Otroci razmišljajo o božiču, pon J:0015. let SOU občin Sp. Podravja, pon. 0:20 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (tuja), 39. oddaja, pon. 1:35 Modro. pon. ----TVOi " _______Jrmoz,pon 3:00 Ptuiska kronika, pon. 3:20 Info kanal 5:45 Kuhinjica 6:10 Gostilna Pr Francet - Silvestrcka oddaja, pon. 17:40 Otroci razmišljajo o božičku, pon 17:50 Glasbeni predah 18:00 Ptujska kronika 18:20 Bogastvo okusov podeželja, pon. _ Pomurski tednik, pon. 2:30 Pregled tedna, pon. " ™ Ptujska kronika, pon. _ . Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 110. oddaja, pon. 5:00 Info kanal 6:35 Kuhinjica 7:00 Cista umetnost, 39. oddaja, pon. 7:30 Otroci razmišljajo o božiču, pon 7:40 Info kanal 8:00 Ptujska kronika 18:55 Sport(no - pregled leta 2014, pon. 20:00 Ptujska Kronika, pon. 20:20 Glasbena 8 (slo), 40. oddaja 20:55 Povabilo na kavo: Miran Senčar, župan MO Ptuj, pon 21:40 Vidnost pešcev v jesenskem in zimskem času, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal www.petv.tv Spremljat« naslahka1udinaT2inSI0LlV www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 16. decembra 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 31 Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. SPOMIN Minilo je deset let in mineva devet let, odkar sta nas zapustila naša draga Elizabeta Mlakar 26. 12. 2004 Franc Mlakar 27. 1. 2006 IZ LANCOVE VASI Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče. Vsi vajini SPOMIN 29. decembra izteka že 20 let žalosti in bolečine, odkar nas je leta 1994 tragično zapustila naša draga hčerka, mamica, zaročenka, sestra in botrica Veronika Vršič PODGORCI 40 Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcu še živi, tam ti lučka z ljubeznijo in spoštovanjem vedno gori, tvojih pridnih rok so ostali sledovi, ki pomnili jih bodo pozni rodovi. 30. junija 1991 nas je za vedno zapustila draga mama, omica in prababica Alojzija Martinčič IZ PODGORCEV 40 Že veliko let je minilo, odkar si odšel brez slovesa, Stanko Vršič PODGORCI 40 28. 8. 1998 Vsi vaši najdražji Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrov-nik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. E-mail:hakplus.grad. izolacije@gmail.com. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolno. Telefon 041 923 197._ PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 140 kg, ugodno prodamo. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon 041 978 309._ KUPIMO traktor, lahko je dobro ali slabše ohranjen, lahko z vsemi traktorskimi priključki. Telefon 031 851 485._ PRODAM telico simentalko, v 8. mesecu brejosti. Telefon 031 469 819. RADIOPTUJ 89,8-98,2 "104,3 Le kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, zdaj te od nikoder ni, zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. SPOMIN 2. januarja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi Anton Mohorič IZ TRNOVSKE VASI 25 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter prižgete svečo. Vsi tvoji, ki te imajo radi Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. SPOMIN 25. decembra je minilo eno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Franc Holc IZ ZAGORCEV 46 A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate. Vsi tvoji Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. SPOMIN 29. decembra je minilo šest let žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Katarina Malinger IZ LANCOVE VASI 9 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se z lepo mislijo spominjate nanjo. Žalujoči: mož Anton in otroci z družinami I Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA 8. decembra 2014 nas je zapustila draga, mama, tašča in babica Ana Horvat IZ MARKOVCEV 35/A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje in nam izrekli sožalje, darovali prekrasno cvetje in sveče in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni žalujoči Na krilih časa, v breznu niča, na meji večnosti, v obupu in besu, brez sonca in zraka, iščem Njega, ki tukaj ga ni. Tam zgoraj, kjer mrtvi živijo, kjer sonce sije vse dni, najdem Njega, ki spodaj ga ni. (iz pesniške zbirke p. Mirka) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega brata in strica patra Mirka Pihlerja DUHOVNIKA V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU roj. 9. junija 1942 v Pacinju 37 - umrl 19. decembra 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem ter fara-nom, ki so se p. Mirku prišli poklonit in so ga pospremili na njegovi poti k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in darove za cerkev. Iskrena hvala g. škofu Stanislavu Lipovšku in vsem drugim duhovnikom za opravljeno mašo zadušnico ter provincialu p. Milanu Kosu za opravljen pogrebni obred, vsem govornikom za ganljive besede slovesa ter pevcem za odpete pesmi. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju ptujske in mariborske bolnišnice, dr. Lidiji Lotrič, Evropskemu redu vitezov vina za organizirano spremstvo ob slovesu ter Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Posebna zahvala domačim bratom minoritom, ki so bdeli ob njem in mu stali ob strani v času njegove bolezni. Naj vam Bog poplača. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Z bolečino v srcu: sestra Marica in nečakinja Brigita z možem Urošem www.tednik.si Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 30. decembra mineva eno leto, odkar te ni, pa vendar si med nami. Živiš v naših srcih med najlepšimi spomini, dragi mož, ata in dedek Janez Meško IZ MIHOVCEV 10 A Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti, po tej poti za tabo pridemo vsi. SPOMIN 31. decembra mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi Franc Šumenjak IZ PLACEROVCEV 3 A Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižgete svečko. Tvoji najdražji Eno leto že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva ne noči, da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. V SPOMIN 2. januarja mineva eno leto, odkar se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek in tast Franc Mlakar IZ JUROVCEV 23 Njegovi najdražji Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne, je spomin nate ... SPOMIN 1. januarja 2015 mineva 20 let, odkar se je od nas poslovila draga žena, mama, sestra, babica in tašča Štefanija Hanželj IZ SVETINCEV 12 Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu ter ji prinašate sveče in cvetje. Vsi njeni SPOMIN Zima - letni čas ... in mesec december ... žalostno naznanja, da je minilo že leto dni, odkar je nehal zveneti tvoj glas, prenehalo je biti tvoje plemenito srce ... Ne moremo te več objeti, ne moremo še razumeti, da te očem ni moč uzreti ... A v noči, ko vse tiho spi, nam kot najsvetlejša zvezda svetiš v temi. Vsak sončni žarek nam pošlješ z neba ... Je tvoja solza dežna kapljica? Si nekje ... mar vidiš vse? Naj ti drobne ptice te besede poneso visoko v nebo ..., angelček naj šepne ti jih na uho ..., draga žena in mamica Tanja Mesarec IZ MAINZA Bodi sonce, ki nam sije, bodi lučka nam v temi, bodi solza, ki umije lice, polno žalosti. Iskrena zahvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji v večni spomin prižigate svečke ... Mož Vinko, hčerka Manca in sin Amadej Ptuj • Ponovno sojenje Milanu Volgemutu Kaj se je dogajalo v zapuščenih vojaških objektih v Mestnem Vrhu V ponedeljek, 22. decembra, se je na Okrožnem sodišču v Ptuju pričel ponovni predobravnavni narok zoper upokojenega policista Milana Volgemuta, ki ga obtožnica bremeni, da naj bi umoril ptujskega gostilničarja Franca Klinca. Ob ponovnem prihodu v ptujsko sodno hišo je obdol-ženi Milan Volgemut prišel vklenjen, z lisicami na rokah in nogah, ter v spremstvu treh pravosodnih policistov, svoj obraz pa je pred radovednimi očmi novinarjev in mimoidočih skrival z mapo zapiskov. Pred razpravno dvorano so mu dovolili, da je izmenjal nekaj besed s svojim sinom in bratom ter z obema zagovornikoma, ptujskim odvetnikom Maticem Klemenčičem in ljubljanskim odvetnikom Janezom Koščakom iz odvetniške družbe Čeferin. Tudi ob prihodu v razpravno dvorano si je Volgemut zakrival obraz z mapo, nato pogledal sodnika ter mu dejal, da ne dovoli, da ga fotografirajo, saj ni nobena zvezda. Volgemut - dobitnik pomembnih državnih odlikovanj Potem ko je okrožni sodnik Marjan Strelec v uvodni besedi pojasnil, da je bila prvotna sodba Okrožnega sodišča Ptuj, ki je Volgemutu prisodilo 20 let zaporne kazni, na Višjem sodišču v Mariboru razveljavljena in da se z vrnitvijo na prvo stopnjo začenja z novim sodnikom nov predobravnavni narok, je obdolženega Milana Volge-muta vprašal, ali ima k svojemu spisu še kaj dodati. Ta je brez oklevanja navedel, da v njem ni zapisano, da je prejel tudi srebrno zvezdo zaslug za narod in orden za vojaške zasluge, ob tem pa poudaril, da do sedaj ni bil še nikoli kaznovan. Ko pa je sodnik obtoženega Volgemuta vprašal, ali \ - - 1 1./ - ^ ■■ * ..' • ■ _______________________ Foto: M. Ozmec Kriminalisti naj bi ob ogledu zapuščenih vojaških objektov v Mestnem Vrhu 12 odkrili nekaj, kar naj bi bilo povezano z obtoženim Volgemutom. očitano krivdo sedaj morda priznava, je ta še odločneje odvrnil: »Ne, krivde ne priznavam!« Na dodatno vprašanje sodnika, ali ima kakšen razlog za morebitno izločitev njega kot sodnika posameznika, pa mu je Volgemut odgovoril: »Ne, tudi sam sem bil porotnik in nimam razloga, da mi ne bi sodili kot sodnik posameznik.« Zakaj je policija dosedanjo kazensko ovadbo dopolnila Nekoliko je presenetila višja državna tožilka Diana Šeruga Sagadin, saj je ob tem, ko je potrdila, da vztraja pri svoji prvotni obtožnici, sodišču predlagala, da zaradi dopolnilne kazenske ovadbe, ki jo je sestavila policija na podlagi kriminalistične preiskave opuščenih objektov v Mestnem Vrhu 12 16. decem- Foto: M. Ozmec Ob ponovnem prihodu na sodišče je imel Volgemut vklenjene roke in noge, v spremstvu treh pravosodnih policistov pa si je obraz zakrival z mapo zapiskov. bra letos kot pričo ponovno zasliši Antona Kukovca. Ta naj bi menda vedel povedati pomembne okoliščine, zaradi katerih je bil ta dodatni ogled opravljen. Sicer pa se tožilka ni strinjala s predlogom, da naj bi na prvi stopnji sodil sodnik posameznik, zato je predlagala, da naj bi sodil veliki senat, sestavljen iz dveh sodnikov in treh sodnikov porotnikov, kajti po njenem prepričanju bi sojenje v širši sestavi senata pomenilo večjo jamstvo za pravično razsodbo. Bodo ponovno ■ ■v IV zaslišane priče povedale kaj novega? Obtoženčev zagovornik Matic Klemenčič je predlagal, da sodišče ponovno zasliši sodna izvedenca Gorazda Pezdirja in Tomaža Korbarja ter izvedenca za telekomunikacijsko stroko, saj naj bi med sojenjem nekatere zadeve ostale še nerazčiščene, predlagal pa je tudi ponovno zaslišanje nekaterih drugih, za obtoženca pomembnih prič. Njegovim predlogom se je v celoti pridružil tudi drugi Vol-gemutov zagovornik, ljubljanski odvetnik Janez Koščak, in poleg tega sodišču predlagal še ponovno preučitev vseh dokumentov in listin, ki so bili predloženi na pritožbeni seji višjega sodišča, ter zaprosil, da obrambi še isti dan izročijo kopijo dopolnilne kazenske ovadbe, saj z njo do tedaj niso bili seznanjeni. Sodnik Marjan Strelec mu je takoj pojasnil, da je omenjeni dopolnilni predlog prejel šele »danes, nekaj ur pred pri-četkom pred obravnavnega naroka«, ob pogledu v zapis tega predlog pa je dodal le še to, da je šlo za kriminalistični ogled več let zapuščenih vojaških objektov, kjer naj bi našli nekaj, kar naj bi bilo povezano z obtožencem. Odvetnik Janez Koščak je ob tem vstal in dejal: »Podajam ugovor, saj obramba o tem dejanju ni bila seznanjena, s čimer je bila kršena pravica do obrambe. Zato je obramba načelno pro- ti takemu načinu, o vsebini dopolnilne ovadbe pa se bo lahko izrekla šele po tem, ko ji bo gradivo dostopno.« Je smodnik v nabojih plašilk enak pravemu? Presenetil pa je tudi obdol-ženi Volgemut, saj je na vprašanje sodnika Strelca, ali ima tudi sam kaj dodati, odvrnil: »Imam. Vsi, ki me poznajo, vedo, da sem dvakrat tedensko treniral psa in pri tem uporabljal tudi plašilko. Predlagam, da zaslišite Jakoba Mohorka, ki bo to lahko potrdil.« Kot razlog za ta predlog pa je Volgemut navedel, da je smodnik v slepih nabojih plašilnih pištol enak kot pri pravih nabojih. Nekaj dodatnih predlogov za zaslišanje prič in sodnega izvedenca telekomunikacijske stroke je sodniku predlagala tudi tožilka Diana Šeruga Sagadin. Po krajšem premoru pa je sodnik Marjan Strelec vse, ki smo bili v sodni dvorani, seznanil z odločitvijo, da bo v nadaljevanju sojenja sodil sam kot sodnik posameznik, določil je 8-dnevni rok za razjasnitve o predlogih nasprotnih strank, ob koncu pa je najavil že tudi, da bo prva glavna obravnava v tej kazenski zadevi 21. januarja. M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Mojca Peršoh, Draženci 77, Hajdina - deklica Julija; Janja Bernard Korpar, Kolodvorska c. 2, Ormož - deklica Julija; Suzana Majcenovič, Cirkulane 55, - deklica Neža; Tamara Vadlja, Novo naselje 21, Bistrica ob Dravi - deček Gal; Simona Murko, Jiršovci 14, Destrnik - deklica Eva; Irena Svenšek, Čučkova ul. 3, Kidričevo - deček Tim; Sara Vidovič, Spodnja Polskava 285, Pragersko - deklica Ella; Katjuša Lebar Žalar, Praprotnikova ulica 5, Ptuj - deček Maks; Petra Merc, Dravinjski Vrh 2 d, Videm pri Ptuju - deklica Evelin; Marinka Kolar, Kupčinji Vrh 46, Stoperce - deklica Lea; Žana Vraz, Ul. Nikole Tesle 1, Kidričevo - deček Nace; Klavdija Lepej, Laporje 35, Laporje - deček Tin. Umrli so: Maks Petek, Ru-cmanci 20, roj. ^ 1938 - umrl 16. decembra 2014; Janez Vičar, Lasigovci 7, roj. 1930 - umrl 18. decembra 2014; Ida Rebernišek, roj. Korez, Čermožiše 52, roj. 1945 - umrla 19. decembra 2014; Angela Pravdič, roj. Medved, Gajevci 27 A, roj. 1947 - umrla 19. decembra 2014; Štefanija Hvalec, roj. Bratušek, Pristava 27, roj. 1938 - umrla 21. decembra 2014; Janez Lašič, Apače 307, roj. 1931 - umrl 22. decembra 2014; Angela Jerenko, roj. Pal, Barislovci 1, roj. 1924 - umrla 16. decembra 2014. (i) a Napoved vremena za Slovenijo Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni doma. Danes bo spremenljivo oblačno, predvsem na vzhodu države bodo možne kratkotrajne snežne plohe. Veter se bo zjutraj in dopoldne nekoliko okrepil. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, ponekod v notranjosti Slovenije pa severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -8, ob morju -4, najvišje dnevne od -6 do 0, ob morju okoli 3 stopinje C. Obeti V sredo bo delno jasno, v severni Sloveniji bodo možne kratkotrajne snežne plohe. V četrtek bo povečini jasno. Zelo mrzlo bo.