area I id* •ava jna 00 Naročnina se tudi na j pol leta plačuje in se mora poslati vnaprej. Cena oznanil je za eno [ Hran 64 K, '/, strani ^ l K, '•', strani 16 K, '/i strani 8 K, '/u strani 4K,'/»strani 2 K, »/•» strani 1 K. Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju itev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Štev. 17. Y Ptuju v nedeljo dne 19. augusta 1906. YIL letnik Ogenj v strehi ede-1 ok .znifc sraj- 37» aueir 00 106 'alnfr ) sle-| — h>l ajme-5odl»| brei"| oo In ali notri razne nenja refi, gosto razno na za site Rimski papež Pij X. sam je vrgel gorečo p v klerikalni skedenj, — in plameni se ijo in kriče- bega nočno ptičje skozi raz- jeno temino . . . V. divji strasti so hiteli breznarodni klerikalci za svojimi cilji. Pridobiti so ai hoteli vso nad damami in telesi, uresničiti iz novega »eomajeno vladarstvo jezuvitskega klobuka. V vsaki občini, vsaki vasi so imeli in imajo svojega agitatorja; na vsaki prižnici, v vsaki dnici, ob vsaki smrtni postelji r delali klerikalci za svoje cilje. In sredstvo jim je bilo dobro došlo: strupeni laži so pomagali na prestol, našminkana kinavSčina pa jih je vodila, — svojo duhovniško ;, svoj blagoslov, svoje odpustke, procesije, , vse, vse so izrabljali v svrho podjarm-ja narodov. Zdaj pa se jim je postavil rimski papež sam i in s svetim pismom v roki razmesari neti oče brez usmiljenja delo vesoljnega" klerikalizma. Papež je izdal „encikliko." To je okrožnica, naperjena proti politikujoči duhovščini in naoljena na škofe. In ko čitamo papeževo okrožnico, pričnemo nehote majati z glavo: Papež govori, — kar smo mi zaničevani, pro-klinjani naprednjaki vedno govorili! Papež graja, kar smo mi leta za leti grajali! Papež priporoča, kar smo mi povsod priporočali! Zdaj se nam ne izmuznete, častiti gospodje v talarjn, kajti rimski papež vam očita v tej eocikliki, kar smo vam mi vedno očitali! Ali prelistajmo in premišljnjmo okrožnico smo: I. Duhovniška armada punta rjev. piše v svoji okrožnici tako-le: Kako naj pokončujemo škodljivce sadnih dreves? (Konec.) 1 Zavrtač. (Der Weidenbohrer — Cossus ligni-ferda), Ta drevesni škodljivec, ki se mu semtertje pravi tudi črevesni črv ali drvnloč, je 40 mm dolg sivobarvan :t:} nelul.i, ki lela v juniju in juliju po noči. Po dnevu tiči ta spodnjem deblu drevesa in čeravno je dosti velik, dar ga sležka zagledaS, ker je enake barve kakor drevesna skorja. Oplojena metuljka položi pod luske na deblu do 800 rjavih jajčic. Oosenica je spočetka rdeč- „V roki imamo pisma, polna žalosti in solz, ki se pritožujejo čez duh upornosti in neodvisnosti, ki se razširja med duhovščino. K nizkotnemu pokvarjenju nravnosti prihaja Se zaničevanje vsake oblasti.'; Tu kon^atira torej papež v ubranih besedah, kar emo mi „po domače" povedali: da vlada med politiknjočo duhovščino najgrŠa prevzetnost in upornost in da je velik del te duhovščine nravno pokvarjen; obsodbe zločinskih duhovnov, o katerih čitamo vsak dan, dajejo nam prav, nam in papežu. In kolikokrat smo povedali, da so ravno mlečezobi kaplani in duhovniški študentje najzagrizenejši klerikalni petelini. Papež pove isto, ko pravi; ,.7.1asl.i med mladimi duhovni se razširja ia usodepolni duh. Da bi se dobilo začasno nove rekrute za duhovniško armado punlarjev, razširja se te nauke tajno med seminarisli. Zato naj zahtevajo škofje od duhovnov strogo pokornost, kajti pokornost je glavni del duhovniške dolžnosti." Vsakdo vidi, da govori papež iste besede kakor mi! Zato pa; Sk«_4ie Jeglič, Knho, N;i-potnik, na delo in napravite iz upornih kozličev v duhovščini pokorne ovčice . . . 2. Duhovščine je preveč! Tisti, ki plačujejo duhovščino s svojimi žulji, čutijo to najbolje. Papež pravi v okrožnici približno tako-le: „Dosti je krajev, v katerih ne primanjkuje duhovnov, temveč prekorača njih število potrebo vernikov. Zakaj se blagoslovlja tako hitro? Po Jezusu ustanovljeni duhovniški posel ni rokodelstvo ali navadno človeško delo, h kateremu pride lahko vsakdo iz katerega vzroka. Izvoli naj se le take, ki imajo pravo veselje do duhovniškega stanu, ne pa one, ki imajo polno prevzetnosti v sebi." Tako je res! Koliko študentov postanejo duhovniki, ko so že vse mogoče na svetu po- kasta, pozneje umazano poltene in po hrbtu črešnjevo-rjave barve, kadar seje dotakneš, izpušča rumenkasto smrdljivo tekočino. Mlade rožnorudeče gosenice se v prvem letu poskrijejo pod skorjo v mehki les in vsled tega nastane v deblu toliko rovov in luknjic, da drevo začne hirali. Najraje živi ta gosenica na vrbah in topolih, bpah in hrastih, ali prav pogosto jo najdeš tudi na jablanah, gruškah in orehih, kjer je že napravila dosti škode. Tu in tam najdeš na deblu sadnih dreves rjavo umazano maso — to je gosenčje" blato in prežvekano drevo, ki ga gosenca skozi prevrtan rov vun spravlja. V majniku tretjega leta gosenca doraste in je včasi do 10 cm dolga in debela kakor mazinec. Ob vhodu rova se zabubi v drevesno žaganje. V enem mesecu iz bube, ki ima kaveljček, izleti metulj. Ker gosence tega metulja razglodajo les, oslabe s tem životno moč in drevesno trdnost prav občutljivo in napravljajo tem večjo škodo, čim več jih je na drevesu. Ako oh deblu na tleh najde? rjavo, žagovni podobno blato, je to znamenje, da v deblu životari drevesni črv. Z drotom, z debelejšo žico jo lahko v rovu prebodeš in uničič. V juniju in juliju je treba ogledati drevesa ter uničiti metulje, ki čepe na deblu tal. Drevesna skorja bodi gladka, kar dosežemo s snaženjem in z apnenim beležem ter zabranimo obenem odlaganje jajčic. Tudi goseničja past je tu umestna. Kadar je drevo preveč pre-lvknjavo, posekaj ga in sežgi, enako tudi mlado drevje, katerega se je močno lotil drevesni črv, je najbolje odstraniti ter namestiti z drugim. Jesenski metulj (Frostspanner — Cheimatobia brumala) je večerni metuljček, kakih 10 mm, z razprostrtimi perutnicami 25 mm velik. Prednje perutnice so skusili, ko nimajo niti ene dobre dlake več na sebi! Koliko je takih, ki smatrajo duhovniški stan le za predpravico, da delajo nekaznovano vse mogoče nepopisne grehe! Koliko jih je takih, ki so postali duhovni le iz lenobe, ker jim delo smrdi! In o prevzetnosti naSe duhovščine spišemo lahko celo knjigo. 3. Duhovniške pridige. Papežova okrožnica prepoveduje črnošolcem čitanje časopisov in udeležbo pri politični agitaciji. Ako se morajo ša neblagoslovljeni seminarci tega držati, velja to tem resneje za duhovne same. Papež piše: ,,Mladeničem, ki se pripravljajo za duhovniški posel, naj se brani udeležitev pri posvetni agitaciji. Prepovedujemo 'jim vsako čitanje č as o p i s o v." Skoraj v vsaki številki našega ,Štajerca" moramo grajati dahovne, ki zlorabljajo prižnico v politične svrhe. Zdaj se pridružujejo naši graji papežove besede, ki pravi: Na'prižnici se ne smejo razpravljati predmeti, ki sodijo v posvetne liste, ne pa v sveti hram. Kadar se prepriča škof, da je kakšnemu duhovniku več za posvetno priznanje nego za dušni blagor, naj ga takoj odstrani od svetega posla, katerega ni vreden. Bolje je, da čujejo verniki ednostavno razmotrivanje katekizma, kakor pa pridige, ki prinašajo več slabega nego dobrega." To je torej mnenje svetega očeta! Papež je zabrenkal na pravi struni. Proč z duhovniki, katerim je politika vse, cerkev pa nič! Proč s slabimi pridigami o politiki! Ako bode škofje pokorno izvršili povelje papežovo, odstraniti bodo morali dve tretini kaplanov na Slovenskem. Le tako se izboljša duhovščina in iztrebi nevarnost, ki preti veri vsled slabih duhovnikov! Mariborski škof priznava prezvišeni smoter duhovniškega stanu; temnosive, zadnje bolj svetle. Metuljka nima popolnoma razvitih perutnic, eadji del je sivkast in z belimi pikami. Metulj leta v oktobru in novembru. Metuljka ne more letati, zato, kadar je oplojena, leze po deblu navzgor v vrh in odloži do 300 jajčic, iz katerih se v začetku spomladi izvali 1 mm dolga, bledozelena gosenca, ki obje Jnajpoprej pop, pozneje obere mlado listje in cvetje- To so najbolj požrešne gosenice; ne samo, da uniče nekokrat letni pridelek, temveč sem ter tje popasejo in objedo zlasti mlado drevesce do golega, da usahne. V juniju je ta gosenica do 20 mm velika in se spusti po tanki niti na tla ter se 8—10 cm globoko zabubi v zemljo. V oktobru in novembru, kako je pač vreme, izlezo iz bub metulji in poskrbe zopet za svoj prihodnji zarod. Kako si je treba pomagati proti temu škodljivcu ? V oktobru in novembru, kadar spleza metuljka po deblu navzgor v vrh, vzami lepenko (papendekel), napravi iz _ 2 — on pasti politiko v mira; iz stališča papežove okrožaica ga tedaj prosimo, naj spreobrne, našo hujskajočo, politikujočo duhovščino v zmisla pa-pežovega prepričanja! Slabi duhovni morajo iz božjega hrama . . . 5. Duhovščina in politika. In zdaj pride najznamenitejše! Papež pravi v svoji okrožnici: .„V"'zmisla naše oblasti prepovedujem? vsakemu duhovniku in kleriku, da se vpiše v društvo, ki ni odvisno od škofa. Kleriki, ki bi se tega ne držali, se ne smejo v duhovništvo blagosloviti. Duhovni pa, ki se ne podvržejo tej odredbi* so suspendirani (odpuščeni) ipso facto a di-vinis." . ;, g Noben duhoven in noben bogoslovec ne sme biti član posvetnih društev. Bogoslovec, ki se tega ne drži, ne more postati duhoven. Di-hoven pa, ki je član takih društev, je suspendiran „ipso facto a divinis", to se pravi: ne da bi mu to kdo zapovedal, ne sme več citati sv. maše. i-><'- In zdaj jih vzemimo po vrsti! Kaplan Lampe v Ljubljani je urednik ,Slovenca" in je bil kaznovan kot tak radi častikraje na večmesečno ječo. Kaplan Korošec jo urednik gospodarja" in »Dama", je tudi že sedel, je usta-novnik in član najrazličnejš h društev. Monsig-nore Podgorc je član cele vrste društev. Vsako hribovsko kaplani* je žj vodja društev. V zmislu papežove okrožnice vsi ti kaplani nimajo pravice, citati mašo! Zdaj pa hočemo videti, kdo je več: rimski papež Pij X. ali trojica KoroŠec-Lampe-Podgorc! Papež je govoril . . . Politični pregled. Krivica vlada naprej! Razmerje skupnih troškov naše države se je določ lo zopet krivično. Avstrijski zastopniki so želeli, naj bi se določilo razmerje le za pol leta, ali to željo so vrgli v koš. Tako bodemo plačevali zopet do 30. juaija 1907 v Avstriji 66"/.. od sto, Ogri pa bodo plačevali le 33'/«» od sto. Ogri so celo hoteli, da bi se to krivično razmerje obdržalo do 1. 1915. Krivičnost tega razmerja označi že dejstvo, da se ni sprejel predlog, da bi se col-ninski dohodki po porabi razdelili. Vsled tega oprofitirajo Madžari le pri kavi 4 miljon kron. Ko bi bila Ogrska samostojna, zmanjkalo bi ji «4o 80 milj. kron letno, katere plačamo Avstri-janci za naše sosede. Edini odgovor bi moral biti: Proč od Ogrske! Gospodarsko delo. Gospodarsko napredovanje naše države v preteklem polletu je izcedno lepo. Železnice so se znatno izboljšate in povečale; le pri državni železnici je 12 milj. ?eč dohodkov kot lani. Zvišala se je tudi iz- ,:datno produkcija premoga i. s. za 17%. Ravno nje kakih 15 cm široke trakove (štrajfe), pomaži tiste 7. lepljivim limoni in putetn kak meter visoko nad zemljo obvezi ž njimi drevesa, ki jih želiš zavarovati proti tem škodljivcem. Metuljka obtiči na lepljivem papirju, črez katerega mora lezti, ako hoče v drevesni vrh. Jako škodljivo pa bi bilo, zlasti za mlada drevesa, 'zko bi pomazal deblo, ne da bi podložili papirja. Tudi atoenjeria goseničja past je pripravna, da se lahko poriiaže o limom in rabi proti tem škodljivcem. ~C- Na tretji sliki vidite fanta, ki ovija drevesa z go-soničjim pasem ali pastjo, v kateri se love škodljivci sadnih tlreves. ■; S tem završujemo poduk o škodljivcih sadnih dreves in upamo,' da i se bote opryeli naših nasvetov. V naših krajih so ti škodljivci napravili že dosti škode in je skrajni čas, da se v svojo lastno korist poslužite sredstev, ki jih imate na razpolago proti njim. tako dobro stoje rse drage industrije. Promet z inozemstvom kaže 19 miljonov kron aktivnma. Končno omenimo še, da je letinja v Avstriji jako dobra, na Ogrskem pa še boljša. Povsod torej napredek. Ko bi imeli še pametno politiko, ki bi se' ozirala živahueje na delavne sloje, bi bili lahko zadovoljni. Kmetska vprašanja. V Solnogradu se je vršil pred kratkim kmetski shod. Pečal se je v prvi vrsti z varstvom servitutnih pravic kmetov. Nadalje so govorili o varstva planinskih paš; lovsko veselje plemehitažev gotovo ni tako važno kot kmetovo delo. Zahtevalo se je tudi ureditev lovskega zakona. Zanimivo je, da so se pri tem shodu pristaši vseh strank združili. Državni proračun za 1907 se kmalu predloži. Troški osebnih izdatkov bodo precej narasli. Izbolšanje plač državnih železničarjev bode stalo 4 miljonov kron; za uslužbence pošte se rabi zopet nova 2 miljona, za diuraiste 1 miljon itd. Nasprotno se bodo tudi dohodki zvišali. Poštni dohodki bode za 2'/» miljonov kron višji itd. Natančno se pomenimo o proračunu kadar izide. Nezadovoljni duhovniki, češki duhovni so imeli 31. p. m. v Prerovu shod. Zahtevali so m. dr., da naj bi se volili škofje od duhovščine, naj bi se porabilo cerkveno premoženje v kul-turelne svrhe, naj bi se smatralo duhovne za pomočnike škofov, ne pa za sluge, naj bi dobili tudi posvetni ljudje gotovi upliv na cerkvene zadeve, naj se upelje mašo v češčini in naj se prenaredi celibat (prepoved ženitve). Kakor se vidi, so goipodje precej .moderni". Da bi se porabilo cerkveno premoženje „mrtve roke" ljudstvu v korist, — zato smo tudi mi. Ravno tako je pametna ideja, da bi se dalo posvetnim ljudem gotovi upliv na cerkvene zadeve; kdor plačuje, naj ima tudi besedo. Za celibat se pa, — vsaj na Slovenskem — častiti gospodje itak malo brigajo . . . Kronika. Občinski sveti v Trautenavi, v Lsitmericu in Rijhenburgn na češkem so sklenili odločen nastop proti poklerikalnjenju šote. — Francoska vlada je odpravila smrtno* kazen. — Ministrstvo za poduk je izdelalo načrt za šolske zdravnike. — Pri deželnozboraki volitvi Brack-Murzzu3chlag je bil izvoljen žapaa Kuot-tinger s 337 glasovi. — Cssar po3eti septembra meseca Dalmacijo ter prvič tudi Bosno in Hercegovino. — Srbska cilninska vojna traja.nadalje. Veliki živinski semenj dae 28. julija je bil zelo slab; par volov, ki stane po navadi 700 frankov, je koštal 400. Vlada hoče poizkusiti pot čez Varno v Egipt. — Ogrska zbornica je sprejela fiaančni zakou. — Ogrskega ministra Jekelfallusy toži njegov uslužbenec, ker ga je pustil neopravičeno aretirati. Krvava Rusija. Po razpusta dume se je ponovilo Stolypinovo ministrstvo. Bati se je bilo najhujšega in vsak dan se zgode tudi dogodki, kakor jih ni sličnih v celi svetovni zgodovini. V sledečem podamo važnejše podatke iz tega velikanskega boja med narodom in njegovim zatiralcem. — V razaih mestih je bilo 26. in 27. julija čez 600 puntarjev aretiranih. — V Helsingforta so vprizorili policiji stavko. — Med postajama Czenstochovu in H*rby so oropali U3taši vlak; 2 generala, 2 uradnika in 4 sol-dati so bili ustreljeni, oplehjenih pa je bilo 16.000 rublov. — 20. julija pa so ostavili pun-tarji med postajo Aleksandrovo in Varšavo vlak, ubili 7 oseb in oropali čez 300.000 rablov. — V kavkaških pokrajinah se g^.ue velikanski boji med Tatari in Armenci; ceurvUsi se zažigajo in tisočeri|mrličiJpokrivajo krajini. V1 Pol ta vi soso uprli 3 batajloni vojaštva; vneli so se tudi boji med uporniki in carju zvestimi vojaki. — 29. julija so bili 4. uporni mornarji obešeni; 1 je bil obsojen na dosmrtno ječo, 32 na težko večletno ječo in 50 na dolg zapor, — V razne tiskarne so udrli ustaši ter s silo tiskali vyborski oklic iti}'narod. — Kmetski nemiri še širijo grozovito, zlasti v okraju Kijev. V Podoliji so ubili kmetje 12 dragoncev, dragonci pa 5 kmetov. — — Vlada izdeluje baje delavske zakone. — V uredništvu lista „Mysl" so našli natanko izdelan načrt revolucije. — V Samari je bilo aretiranih 500 oseb. — V Novgorodu se je uprlo celo vojaštvo ter zasedlo mesto; vrše' se velikanski boji. — 6000 knapov v Jekatorinaslevu je stopilo v stavko. — Najznamenitejši upor teh dnij pa se je vršil v finski trdnjavi Sveat Topničarji so zvezali oficirje in pričel se je likanski boj, v katerem je padlo na ob straneh čez 600 vojakov. Streljalo se je kak v največji bitki. Po dolgem boju so bili premagani. Tudi v Tiflisu so se uprli vojaki ubili poveljnika in 2 oficirja. — Nazadnjaki i umorili bivšega poslanca Herzensteina. — Usti so proglasili generalno stavko, ali le-ta je celi državi ponesrečila. S tem je vlada za ta ] zopet rešena. — Govori se tudi, ne da bi vedelo kaj gotovega, da hoče car-batjuška stopiti, ker se boji bomb; pač skrajni čas bil, da se izgubi ta krvnik naroda. — V Kn statu je bilo 300 oseb na smrt obsojenih takoj obešenih. — Vlak so oropali za 800 rublov na liniji Libava-Riga. — V Bobrova prt tepavajo kozaki s knuto. Tudi v Skorecu pretepli krvavo 300 kmetov. — Pred Katovii je bil vlak oropan; v čakalnico kolodvora So novce pa so vrgli ustaši bombo. — Car seli baje v Carskoje selo. — Policija je zap 10 poljskih poslancev; poslanca Onipko pa krvniki obesili. — V Poltavi so ponehali kn z vsakim delom ter zažigajo in uničujejo ščine ter žetev. — V Tohemernika so ab kmetje, nahujskani od duhovna, 6 dijakov inj dekle. — Škof v Saratorn je bral mašo, da i premaga revolucijo. Vsled tega so ga obsodil ustaši na smrt. — V Kronštatu je obsodilo voj« sodišče 170 mornarjev na smrt. Dopisi. Iz Šent llja v Slov. gor. Prvaško-klerib in sokolska veselica dne 5 t. m. je tu pop noma ponesrečila. Iz Celja in Maribora je priS nekaj sokolov, škricev, zarjavelih narodnih pej", nekaj čevljarskih učencev in sestrada študentov, ki so imeli predstavljati cvet vaško-klerikalne inteligence. Kar je bilo pri setici drugega ljudstva, bili so večinoma vin carji iz okol ce, hlapci in dekle, po voska šečs device, ki so zgolj iz radovednosti pr; gledat ta dirindaj, pravega Slovenca domačin nisi tam videl. Trebuhastih fajmoštrov seve tam ni manjkalo, ali teh mi ne prištevamo ljudem: Veselica se je vršila- -pri „narodnen gostilničarju Calcerju, slavnostni prostor je zadi za hlevi. Ruleči kokoti so telovadili gnojišču, donači petelin jih je koj občudoval^] misleč, da so to njegovi tekmeci. Po telovadi so nastopali na tem dišečem grička govorn Konec vsakega čenčanja je bil: „boj Nemcen boj napredajakom, preganjajte jih, ndrite njih!" Med posameznimi govori je cvilila rodna" godba in jnngferce so odjamrale ne pesmi tako milo, da se je kamenje mehč kaplani so jih komandirali. Ko bo rudeči koti zagledali precejšno število žandarjev, pa jim je takoj korajža v hlačice in med div tulenjem so jo odkurili na kolodvor ter razsaji pred vsako hišo, katera ni razobesila bande Veselico sta zbobnala učitelj Šprager in don kaplanče, ki sta baje za njo dala po .200 Kdo se tej farbariji ne smeji!? Špragerjevai rica je napekla iz prvaške moke prvaških po in tiste je pri tem teatru prodajala. In tako I druge nesreče ni zgodilo, kakor to, da so p| vaki spoznali, da v Šent-Ilju jim bo kmalu d klenkalo, kajti naprednjaki tu rastejo zdaj kor gobe po dežju. Iz junske doline. V zadajem ča3u kroži i po naši lepi junski dolini vse polno nadležni dopisov, v katerih se pri naprednih koroški kmetih berači za novo cerkev v Rejhenbn Nimamo nič zoper to, da se Bogo na čast ii nova, dostojna hiša božja, toda rajhenburi župnik naj se obrne tja, kjer je denar, na bog škofe in samostane. Mariborski škof je prh roma „najubožuejši" in ima 60.000 kron čisti dobička na leto, do 100 ali 200 tisoč kron \ ima malodane vsak škof v Avstriji, olomu ostrogonski (Gran na Ogrskem), zagrebški, dji kovski imajo do 500.000 K letnih dohodkov. 1 vseh škofov v Avstriji je nad 50, k temi obrnite, rajhenbarški g. župnik! In ako ne dajo, zabrusite jim v obraz: V stari prvo katoliški cerkvi je veljalo kot cerkvei postava, da to, kar imajo duhovniki škofi več kakor potrebujejo za svoj živež, to cerkveno premoženje in premoženje reve! — 3 — h >r 5i ;r o Si o P se 1- 31 1- n O e- 10 m r- e- la Torej, vi pomilovanja vredni siromaki, vi imate denar, svoj pošten denar, a bogati škofi in farji ga po postavi nočejo razdelili med vas. Ia to je cerkveni rop! Še celo, kadar se zida kaka cerkev, mora plačati nbogi trpin, kmet, obrtnik, in delavec. Ta mora za vse skrbeti, čeravno ima toliko plačil, da mu za njegovo družino nič ne ostaja, s katero ee mora od ranega jutra do pozne noči ubijati za vsakdanji kruh. Kadar so kake volitve ali shodi, takrat imajo duhovniki dosti denarja, kadar pa se gre za božjo cast, takrat pa zaklenejo svoje kaše in plačaj ti, kmetic! Čeravno smo prepričani o poštenosti rajhenburškega župnika, vendar zavoljo drugih farčkov moramo tu omeniti nasvet, ki ga je dal neki prefrigani far svojemu sosednemu župniku, ki je vedno tarnal, da ne more shajati: Le zidaj in popravljaj, naroči nove zvone, nov križev pot, cerkvene klopi, kak parament, pri tem se da mareikak stotak vtakniti v žep in ti boš kmalu Novice. 1 Prvaški poslanci. Svet se spreminja. Pravijo, da požre svinja svoje mlade. Ali — svet se spreminja. Novi prvaški poslanci požirajo stare. Nikar ne mislite, da se šalimo, to je sveta resnica. Pr?a žrtev je hofrat Ploj. Hofrati .imajo obare", zato tudi mož ni mogel .zt blagor naroda' tako nastopati, kakor šoto zahtevali fa-rovSki politiki. In zato ga bodo prvaki — naj-manje živegi sežgali. Poleg tega tudi zato, ker so na Slovenskem edino mokronosi kaplani poklicani, da delajo politiko. Ali hofrat Ploj je Sel pravzaprav le na Šnšteršičove limanice. In Sušteršič je vendar vsevedoč, vsegamogočen in poštenjak do ko3tij, ako ravno ima ožlindrane toke. Ali koroški prvaki taje vsevednost Šušter-šičovo in .Mir" piše, da je mož .pokopal tužni ii- -li_ Korotan". Tako mečejo tisti na prvaŠke poslance gli blato, kateri so jih v nebesa dvigali. Ia zakaj? No, zato, — ker vlada na Slovenskem kapla-nokratija. Vsi drugi smo nič, kaplan je vse! Vsi imajo gobec držati, kaplan le naj govarj! Vsi so sieve, le kaplan jo junak. Na Koroškem .monsignore" Podgorc in tovarši, na Kranjskem kaplan Lampe, na Štajerskem kaplan Korošec. To je sveta trojica in kdor se ji ne pokori, pade ob tla in če je cestni pometač ali pa hofrat... Ali resno: vsakdo vidi zdaj, da smo imeli prav s svojimi napadi na prvaške poslance; kajti zdaj se koljejo sami in ponavljajo, kar emo mi pravili. In kot „amen v očenašu" beremo v nemško pisanem prvaškem listu v Mariboru hvaljenje poslanca Wastiana. Tako je! Wastian je ravno od kaplanov neodvisen človek, ki zastopa ljudstvo, ne pa požrešno, nikdar lito rimsko bisago! . Pravica. Pravijo sicer, da ima pravica zarezane oči, ali semtertja pogodi pa le pravo. To je moral poizkusiti naš ljubi prijatelj fajmošter Vnrklec v Dobjem. Naši čitatelji se bodo spola. minjali, da je ta vzor-duhovnik pred precejšnim CMom veliko neumnost napravil. Pošegetali smo ga namreč malo v „Štajercn" in skočil jo, kakor da bi ga gad pičil ter tekel urnih nog k sodniku. Mislil je, da nas bodo kar orožniki odgnali v ječo. Tožil je naš list in dopisnika kmeta Dernjača. Mi smo se že takrat prav iz srca smejali, kajti vedeli smo, da je vse do pičice res, kar smo pisali o tem črnem tičku in da mu bodemo' pred sodnijo lahko cele romane dokazali. Pravda je tekla leto dnij. Vnrklec je pričel misliti: „Štajerc" in Dernjač nista na glavo padla, dajmo se „zgli-hati". In pričel je nadlegovati Dernjača, naj se „ogliha';. Pa ni šlo in ni šlo. In končno: p r e d obravnavo je potegnil fajmošter tožbo brezpogojno nazaj! S tem je Bnrklec sam priznal, da se je orezal, da je res, kar smo pisali, — in plačal bode okoli 1500 kron stroškov. Dober tek, prijatelj! Klerikalna ljubezen. Zadnji „Fihpos" napada na nesramen način okrajni šolski svet v Ptuja. Kmete, ki so si izvolili ta svet, imenuje iegnani list „zarobljene", „grde izdajalce" itd. Zapomnite si, kmetje, žegnani farji, ki žive od visih krvavih žuljev, ki bi morali pocrkati, ko bi vi ne delali, — vas tako psnjejo. „Fihpos" vi nadalje: „Vi pa se teh Jndežev (naprednih na da k s« ril ia d, bi ti. u, po la-:aj lo, :o-ila im ali ra. iče K tic se ir-)d-ca- t a lih rih iU. da ški ite ae- >ga pa ski, Ija-. In se am tni na in ije iev. kmetov) ogibljejte! Ni občujte z njimi! Ravnajte z njimi kakor da imate gobave ljudi pred seboj! To so plačani lumpi" itd. —■ Mi vprašamo škofa mariborskega: Ali mu je znano, da pišejo take reči duhovniki, ki gredo potem mašo brat? Ali ne zasluži ta znoreli pop, da bi ga prijel pošten kmet za ušesa in pretepel s pasjim bičom? Škof, napravi red, ker drngače si pomagamo na drug način. Obsojeni! V predzadnjem listu smo objavili razsodilo. V prvaškem taboru vlada veselje, da smo morali plačati celih 20 K globe. Prvaki se vesele, kakor da bi bil „Štajerc" najmanje na vešala obsojen. Cela stvar je pa Čisto edno-stavna. Celovški Brejc nam je poslal .popravek" in ker ga nismo objavili pod istim naslovom, smo bili obsojeni. In zdaj Čujte: Kdor nam pokaže le en večji starejši list na Slovenskem, čigar urednik še ni bil obsojen, tema plačamo na roko 1000 kron. Seveda, mi smo bili radipopravka obsojeni, klerikalni časnikarji pasede večinoma radi častikraje. Kaplan Lampe v Ljubljani je bil radi obrekovanja na 6 meseoev ječe obsojen. Kaplan Korošec je sedel 3 tedne. Urednik .Domovine" je sedel svoj čas 3 mesece. Duhovnik Žitnik je moral milo za odpnščanje prositi, da ga ni pustil neki delavec zapreti. Dahoven Drozd je dobil 7 let ječe radi goljufije. Cri list lahko napolnimo s takimi stvarmi. Torej, prvaška gospoda, pometaj pred lastnimi vratmi! Zopet Smo toženi, pa zopet se prav nič ne bojimo. Zlasali smo kmeta Roškarja v Koko-lenšaku, ker ne zna svoj jezik v pravem držati in ■— mož je šel in tožil. Tožba se ne bojimo, ker vemo dobro, da ne moremo propasti. Zdi se nam tudi, da je sedel kmet R>škar le na limanice prvaških doktarčkov, ki čutijo pri njem nekaj drobiža. Zastopstvo Roškarja ima znani, sodnijsko kot ovadnh označeni dr. Brumen. Naši čitatelji bodo že raznmeli, koliko je ura bila. Kmet Roškar tega danes še ne razume. Kadar bodo odhajale njegove svitle kronce v nenasitne zepQ.^ jVrvaških odvetnikov, takrat bode tudi Roškar razumel. Pa bode pač prepozno... Proti županu Ornigu _se obrača strup prva-škega časopisja. To je stara pesen: kdor kaj napravi, tega kritiknje vsak psglavec; kdor sedi za pečjo, za tega se seveda noben maček ne menj. jln ker prvaška gospoda ni toliko korajžna, da bi "sama Orniga napadala, sklicuje se na graški list „ArbeiterwiIle." V tem listu dopisuje namreč par osebic, ki so dobili zasluženo brco iz Ptuja in se sedaj jeze in pene. In klerikalno časopisje, ki ima usta kot vrata pri hlevu odprta, kadar skuša očitati .Štajercu" brezverstvo ali nemštvo, sklicuje se zdaj na članke brezver-skega, nemškega juda Schacherla. To označi že napade. Ti ljudje, ki niso vredni, da bi županu Ornigu čevlje zavezali, napadajo moža zato, ker — dela in ne spi za pečjo! Poglejte si mesto Ptuj pred Ornigovim gospodarstvom, poglejte si delo prejšnega okrajnega zastopa in sodite potem kot poštenjaki I Iz Spodnje-Štajerskega. Proti nemščini V šoli hnjskajo nekateri s slepo strastjo. Občinski predstojnik v Ragoznici, kovač Brumen, je hud nasprotnik nemščine v šoli; ali sam pošilja svojega otroka v nemško šolo! In znani .kapo" Brenčič v Ptaji ravno-tako: sam hnjska proti nemškemu poduku, ali svoje otroke po$jUa v nemške šole. To so možakarji! Vodo pridigajo, sami pa pijejo vino. Dr. Brumen v Ptuju, zastavonoša faliranih ptujskih prvakov, je baje največji prijatelj siromakov. Nekdo nam piše o tem moža, ki je pred sodnijo označen kot ovaduh, sledeče: pred kratkim srečam ubogo ženko, ki je na dr. Bru-mena na nlici nezmerno kričala, ga psovala in mu grozila s tožbo. Brumen pa ni žive črhnil, temveč je vse psovke v žep vtaknil. Ne vera, kaj je s to zadevo; morda nam pojasni možakar sam vse. Vsekakor se kaže Brumen v vedno lepši luči. "", Šola v Ptujski okolici. Na naše pozive so vložili stariši v Ptujski okolici prošnjo, naj se uvede v 5. deškem, in 4. dekliškem razredu nemški poduk. Veseli. nas, da so to napravili in pričakovati je, da jim šolska oblast ustreže. Stariši so s tem izjavili, da priznajo in razumejo velik pomen nemščine v šoli in življenju. S tem se bodo izjalovilo tudi vse ruvanje Bren- čiča in minoritskega Vavpotiča proti nemškemu poduku. Priporočali bi tndi starišem drugih okrajev, naj porabijo 8 počitnicami dano priliko ter naj vlože prošnje. Tako delo edino koristi bodočnosti otrok! Breg pri Ptuju. Mrtvo truplo nekega starega moža ; so našli v hlevu gostilničarja Pogačnika na Bregu pri Ptnju. Ranjki, katerega je baje zadela kap, je doma v Pobrežu pri Sv. Vidu niže Ptuja. Minoritska gospoda v Ptuji se trndi z vsemi kriplji, da bi privlekla našo pozornost na-se. Za danes ne bomo odkrili vso tvarino, ki se je nabrala v našem uredništvu glede Minoritov in posebno glede g. Vaopotiča. Ali mi svarimo gospodo resno in zadnjikrat, naj poneha z grdim hujskanjem, kajti drugače zapojemo pesen, ki ji bode dolgo v ušesih zvenela. Iz Trbovelj. Pijani policaj Uršič uganja še nadalje svoje burke. Da bi imel priliko še nadalje obrekovati naš list, prijeli ga bodemo tndi danes za njegova dolga ušesa. Naglašamo pa že naprej, da vedo župan Roš in občinski svetovalci davno že vse protipostavne Iumpa-rije tega človečeta, da se je že cele kupe pritožb napravilo, — ali pomagalo doslej ni ničesar. Ali se boji župan Roš tega Dršiča? Vsekakor je župan pred javnostjo in oblastjo od* govoren zi počenjanje svojih policijskih služabnikov; vsa „juna5ka" dela Uršlča gredo na rovež župana Risa. Mi pa bodemo porabili vsa'sredstva, da rešimo trboveljske prebivalce od nasilja pijanih ljudi, katerim je zakon deveta briga... Zahtevamo naprej, da nas Uršič toži, kajti pred sodnijo mu dokažemo vse, kar mu očitamo! Kdo je ta UršiČ? Imenujejo ga ,,občinskega stražnika" trboveljskega in to znači, da ima pravico proti postavi tako nastopati, kakor nastopajo tržaške barabe v starem mestu. Govori se, da je moral od orožnikov iti, ker je prerad v glažek gledal. Za danes očitamo Uršiču javno sledeče: 1) Uršič je skoraj vsak dan pijan kot krava in to v službi kot poklican ,,varuh zakona"; prerokujemo, da bode umrl na delirium tremensu (pijančevi norosti). — 2) Uršič pije in se opije ne'samo v službi, temveč tudi v prepovedanih krajih (v t. z v. Gassenschankih). <— 3) Uršič zanemarja vsied pijanosti svojo službo. — 4) Uršič trka po noči brez povelja in vzroka na tuja stanovanja in vprašuje po stvareh, katera ga nič ne brigajo! -r-5) Uršič aretira poštene osebe brez povoda in brez povelja; vkljub temu, da je pri tem pijan tiči v tem ravnanju nepostavna omejitev osebne svobode. — 6) UrSič laže v službi čez svoje predstojnike na nesramen način. 3-7) Uršič obrekuje in grozi v službi! — 8) Uršič se pretepava v pijanem stanju in je tedaj nevaren/ ker nosi in rabi orožje. — 9. Uršič je celo s svojimi tovariši policaji v sovražtvu in prepiru! — Toliko za danes. Ako ne dobi ta klavrni vitez alkohola davno že zasluženo brco, napišemo še daljše litanije. V teh točkah očitamo policaju Uršiču pijanost v službi, prekoračenje oblasti, omejitev osebne prostosti, — torej same pregreške, radi katerih bi moral sedeti v luknji. Uršič, ako nisi pijan, kadar čitaš te vrstice, toži *§.a šega urednika Karola Linharta v Ptuju. Linhart izjavlja javno, da je ta članek pisal in je pripravljen na tožbo! Ako: pa pijani Uršič ne toži, potem župan Riš, je vaša častna dolžnost, da napravite konec z njim in sicer takoj! Zakon je tudi nad Vami, gospod župan! — Rogaška-Slatina. Požarna bramba rogaško-slatinska bo 1. in 2. septembra obhajala 25 letnico, odkar se je ustanovila. Pričakuje se obilna udeležba bratskih društev. Poroka ,na smrtni postelji. Zadnjo nedeljo je bil v Sv. Vidn niže Ptuja na startni postelji poročen edini sin posestnika Friedla, kmaln potem je izdahnil. , Nevarni farški Špa8i. Vuzeniški kaplan je bil prestavljen; pred svojim odhodom se je šel poslovit tudi k župnika pri Sv. Primoža na Pohorju. Župnik je nkazal na kaplanovo čast streljati. Možnar se je razletel, en mož je bil takoj mrtev trije pa so nevarno ranjeni. To ima farška neumnost na vesti. Klerikalno maščevanje. Na Vranskem je Brinovc znan kot najhujši farški podrepnik. Pred — 4 — iratkim je po noči vozil brez svetiljke, star nočni čuvaj Pangartnik je to naznanil, kakor je to bila njegova dolžnost, Brinovc pa ga je zato iz maščevanja spravil ob službo. Kaplan Rabuza. Šaleške kvaternice in ples-nive tercijalke so močno žalovale za svojim pe-telinčkom Rabuzkom, ko mu je orožnik precej trdno ovil „roženkranc" okoli rok. Nasproti pa znano dekle v Plešicn, ki je zavoljo Rabnze popolnoma znorelo ter je baje od sv. Duha navdahnjeno, vedno upije: prokleti far, tisti Rabuza! — Mi mislimo, da se takih hinavcev in takih umazanih nasprotnikov kmalu in lahko rešimo! Ljutomer. Nov urar. V Ljutomeru se je naselil nov urar g. K. Brotschneider, ki izvrstno in po ceni popravlja ure in zato ga vsem prebivalcem v Ljutomeru in iz okolice prav toplo priporočamo. Podivjani Ceh. Pri Hutter-ju v Ptuju služi neki prav neumni Ceh, ki se je proti svojemu rojaku, ki si pošteno služi kruh, izjavil v neki gostilni: „Nemškega kruha ne maram!" Tepec, kakšen pa je kruh pri Hutterju? Vojnik — zmaga! Pri občinskih volitvah v Vojniku pri Celju so propadli prvaki popolnoma, združeni naprednjaki so zmagali. Čestitamo! Iz Rogatca. Tamburaško društvo. Kaplan Žehtar. Naše žalostno tamburaško društvo, ki ga je ustanovilo naše kaplanče enako žalostno zaslovelo, obstoji iz 15 oseb, 13 moških in dveh žensk; ti dekleti so seveda samo zato tam poleg, da delata rahlosrčnemu kaplančku veselje. Zadnjič so uprizorili neko veselico, a pogoreli so, malo se jih je vsedlo na limanice, da bi šli gledat prvaško-klerikalne norije in komedije, le nekaj debelonhih fajmoštrov je tja prišlo. Neko dekle je igralo kraljico in je imelo na sebi — kratke kikle! Neki nagajivec se je pošalil: „Kedaj bodo take kraljice, ki bodo imele kratke kikeljce?" Zato se tedaj briga Žehtarček, za šolo ne toli. Tri leta, kar je tukaj, niso bili otroci pri prvem obhajilu in otroci bodo zapustili šolo ko ajdi. Zato se pobrigaj, Žehtarček, ne pa za dekliško Marijino družbo, iz katere ti hodijo „device" v kaplanijo, kjer znjimi lahko delaš, karkoli hočeš. Za zdaj pa adijo, Žehtarček in tambnraško društvo, morda se bomo zopet kmalu snideli! Od Sv. Bolfenka pri Središču. Kardinal Za-dravec. Naš ljubi kardinal Ivan je nekoč po zimi oznanil s pridigance svoj načrt za poslovanje med tednom. 1.) Kdaj smemo priti k njemu na pogovor; 2.) Kdaj ga smemo poklicati k bolniku na spoved, 3) kdaj smejo naše ženske roditi in poslati h krstu, 4.) denar pa da sprejme brez izjeme vsak dan. Tega načrta pa se tudi drži kakor u3 Madjara in zadnjič neko soboto ni hotel krstiti nekega novorojenčka, ki je bil jako rahlega življenja ter je pravil botri: „Gnes nam krstjo otroka". Tako tedaj skrbi slavni kardinal za napredek krščanstva v naši fari, da bi si celo ajde in zidove rad odgojeval, samo da njegov načrt ms trpi. V Kalobju pri Celju so dobili novega župnika. Farani so zelo razočarani. Medtem ko se je prejšni župnik brigal za cerkev, politiko pa je pustil ob strani, — pričel je novi gospod z agitacijo proti »Štajercu" in njegovi stranki. Kalobški možje svarijo fajmoštra odločno in resno, naj pusti politiko pri miru. Za telesni blagor skrbimo mi sami, — duša pa je vaša skrb! Prvaško-klerikalna surovost. V Sevnici so pokazali podivjani prvaško klerikalni fantalini vso svojo surovost in neolikanost. Po nekem sprehodu so se vračali otroci nemških starišev domu. Nosili so male lampijoničke in se vedli povsem mirno ter dostojno. Prvaško-klerikalni pobalini pa so jih čakali ob Simoničevi krčmi ter napadali z vso divjostjo otroke. Več odra-Senib jo bilo ranjenih. Pred sodnijo se bode stvar končala. Napad je bil pripravljen in se je izvršil na roparski način. Prave provzročitelje seveda se ne bode dobilo, kajti- ti pravi povzročitelji so prvaški in dohtarski hujskači! Naprednjaki pa vidite iz tega napada, da od prvaških farjev nahujskani druhali niti vaša deca ni sveta. Vidite to, — in ravnajte se po tem! Župnik Vaupotič v Podsredi je upeljal novo navado: na prižnici prečita verni občini našega »Štajerca". Nas veseli ta upeljava. Ljudje se bodo le kaj koristnega naučili. Mi bi župniku Vaupotiču celo primerno plačo dovoliii, ako bi naprej v tem zmislu delal... Samo to ne vemo, kaj bo mariborski Škof k temu povedal. Papežova okrožnica piavi, da mora škof take duhovne takoj brez usmiljenja odstraniti! Ker ravno o Vaupotiču govorimo, naj še omenimo, da stanuje v farovžu njegova sestra z otroci. To pač še nismo v katoliških farovžih doživeli! Ali je to v redu? Sicer pa, gospod črnosuknjež Vaupotič, bodite tako ljubeznivi, pa prečitajte ta člančič zopet na prižnici. Mi smo vam res hvaležni, prav iz srca hvaležni! V prihodnjih številkah priobčimo še nekaj, da bodete imeli dosti za citati. Sad klerikalne Odgoje. Na Polzeli se nahaja neka rodbina, katera prav pridno in marljivo duhomorne suhoparne vodene liste n. pr. „Slov. gospodarja", „Naš dom", „Domoljuba" Slovenca" čita. A njen predstojnik, kučigazda, je tako pobožen in svet mož, da točno pri vsaki spremembi lune svojo pridno ženo in svoje pridne, že odrasle otroke temeljito naklesti, oklofuta in pretepe. Ali je te surovosti tudi naš „Stajerc" kriv? Dokazano je zgodovinsko, da so največji suroveži pretepači edino le v klerikalni stranki. Njih pobožnost je le zaoajna, hinavska, priliz-Ijiva in potuhnjena, le na oko, med tem, ko je njih srce ledenomrzlo, neurmiljeno, hudobno, surovo in kamenito do ubogih reveže v. Nad vsakim revežem se dere, kakor berič nad ubogim kmetom o sredoveškem času. Naš stvarnik gleda le na kvaliteto naše duše, in na blago, dobro in usmiljeno srce; a na hinavsko, svetohlinsko zunajno življenje — ne! Jezik si je pregriznila. Pekovka Kugler v Mariboru je šla pred kratkem okoli neke hiše, kjer so popravljali streho. Po nesreči je s strehe padla opeka na njeno glavo ravno v trenotku, ko je imela jezik med zobmi in tistega si je popolnoma pregriznila. Divji bik. V Mariboru se je iz hleva posestnika Vurzerja vtrgal bik ter divjal po ulicah, da so se ljudje morali pred njim poskriti. Naposled je pridivjal celo na kolodvor in ko so ga tam hoteli vjeti, jo je odkuril v Karčovino. PomiloŠČen. Morilec Arzenšek iz Šmarja pri Jelšah, ki je zastrupil" svojo ženo, kakor smo o tem poročali, ter bil pred celjskimi porotniki obsojen na gavge (vešala), je bil od cesarja po-miloščen in dobil le 20 let ječe. Utonil je v Savi pri Hrastniku I91etni delavec Anton Birtol. Ni znal prav plavati in spustil se je v globočino, kjer je siromak našel smrt. — Pri Sevnici pa je neka 451etna ženska sama iskala smrt v valovih. Neko 17letno dekle, ki se je tam bilo slučajno kopalo, jo je rešilo, če ravno se je samomorilka proti temu branila. Domači prepiri so ji baje zagrenili veselje do življenja. Daželnozborske volitve v brežiških kmetskih občinah se vrše 21. t. Prvaki so si zopet v laseh. Klerikalni prvaki kandidirajo nekega dr. JankoviCa iz Kozjega, liberalni pa tajnika brežiške posojilnice Kuneja. Jaukoviča priporočajo farji, Kuneja pa prvaški uradniki. Nam se zdi, da je za kmete in delavce liberalni vrag toli vreden kakor klerikalni hudnik. Žito kmetje in obrtniki ter delavci: dokler vam gospoda ne preskrbi pravega kandidata, ne volite ne na desno ne na levo! Naši somišljeniki naj ostanejo raje doma, kot da bi pomagali enemu ali drugemu ljudskemu sovragu na krmilo. Mi se torej ne udeležimo volitev! Iz Koroškega. Premalo nemščine! Na skupščini družba sv. Cirila in Metoda v Logatcu je ušla klerikalcem pametna beseda. To je skoraj neverjetno, ali istina je pa le. Urednik celovškega lista »Mir" je namreč odkrito povedal, da se v koroških slov. šolah premalo nemškega uče. Tako je! Čudno srečo imamo mi hudobni Štajercijanci. Pridigamo iu pridigamo in naposled priznajo naši najzagrizenejši nasprotniki, da imamo prav. Zakaj pa potem toli vroče krvi, ako trdimo ne-pobitno resnico, da je treba, treba in treba, da se nemščine učimo! Nesreče. Na strmi gori Rtiči je iskal neki Oraš planink (Edelweiss), pozneje so ga našli mrtvega v prepadu pod goro. — V Boštjanu na Brdi je konj udaril z nogo šestletno dekletce; sirotica je kmalu umrla v groznih bolečinah. — Na Skrbini pri Grabštajnu se je v odsotnosti matere s kropom poparil dveletni otrok posestnika Melharja in vsled opeklin nmrl. Mati m bo morala zagovarjati pred sodiščem, ker je otroka samega pustila v kuhinji. — Toča. V zadnjem tednu je strašno razi jala nevihta s točo po nekaterih krajih Koroške, zlasti v Djekšah in okolici je napravila vel škode. Lov na testamente. Far je na denar tal požrešen kakor vo'k na ovco in v tem so farji po celem svetu enaki. Tov dokazuje t slučaj v Rangersdorfu blizo Špitala. Župi Konaš je hotel obogateti na račun neke uboge rodbine, polastil se je baje testamem Odgovorni urednik lista „Freie Stimmen" je olh] ljubil, da pred sodnijo lahko vse dokaže. Nori ženski. Iz norišnice v Celovcu sta po beguili dve nori ženski ter so se pritepli v Trgi (Feldkirchen) v celovški okolici. Neka gostilni-1 čarka ju je spoznala, brzojavila v Celovec, odkod so takoj prišli iz zavoda uslužbenci tetj spravili nesrečni ženski na varno. Velik požar je upepelil v Štosavi pri Pod-kloštru osem kmečkih poslopij. Ponesrečencen je vse zgorelo in k nesreči so to sami remi po363tniki, ki niso prav nič, ali so le na majhno svoto zavarovani. Po svetu. Zaljubljen Slovenec. Neki Dreisibner iz Sr. Martina pri Vurmbergu se je v Lebringu pri Lipnici zavoljo nesrečne ljubezni ustrelil. Iz črneja brloga. Hrvaški listi pišejo, da so se jezavitje v Zagrebu proti nadškofa dr. Posiloviča pritožili. Nadškof jim daje baje premalo denarja; tudi bi postal rad kardinal, ali denarja ne pošilja v Rim. Denar je pa res vrag, celo Škofe in jezuvite ima pod svojo komando. — Pri zadnji deželnozborski volitvi na Koroškem se je od strani klerikalcev zopet vero izrabljalo. Farji so izdali letake s »posnico", v kateri pravijo: »Pokaži nam, Gospod, svojo moč". Ali Gospod je pokazal svojo moč na ta način, da je dobil naprednjak čez 800 glasov več kotj klerikalec. — 0 farških »konzumih" piše klerikalni list „ G niča": „Ne moremo se ogrevati za zadrngp, ki zavajajo kmete v večjo po-tratnost" itd. Klerikalci zdaj sami priznavajo, da smo mi imeli prav, ko smo ljudi odvračali od teh nesrečnih »kouzumov". — Ljubljanski listi očitajo kanoniku Sašniku, da je pred sodnijo in pod prisego po krivem pričal. Torej krivo-prisežnik! — »Fihpos" in njegovi tovariši kličejo može, žene, »kar lejze ino gre" na katoliški shod v Ljubljano. Koroški klerikalci so sami sklenili, da se ne udeleže tegi shoda. — Klerikalci hočejo izvoliti dr. Jankoviča iz Kozjega, liberalci pa nekega Kuneja. Prvaki so si torej zopet v laseh. — Mestni urad ptujski je na* nanil, da tisti posestniki, ki bodo doslej krompir prodajali v Ptuju (Gosposke ulice), ne plačajo. več štantnine. ,.Fihpos" panje to odredbo; takšni je „ljubezen" klerikalcev do kmetov! — Uredniki farškega lista „Mir" je bil 6. t. m. pred dežel nim sodiščem zaradi dveh slučajev častikraje obsojen. Prvaški listi molčijo o tem. No, saj so skoraj že vsi duhovniki, ki pišejo v liste, radi obrekovanja sedeli. Dr. Korošec je sedel 3 tedne| kaplan Limps je 4 mssece dobil itd. — Načel-nica E!izabetnega kloštra v Budimpešti se jel zaljubila v nekega zidarja ter jo popihala z njim;| v njegovih objemih je pozabila na samostan h trdi, da se dobro počuti. — Pater Sohleuz t Rajhenbergu je bil obsojen na 15 mesecev ječe;! n*ii uganjal je neopisne svinjarije z otroki in to j10!1 večinoma v farovžu in v šoli. Bil je seveda ^ hud klerikalec. Ali je tudi tega ,,Štajerc'; kriv? 2 k Zmes. Pri otoku Lisi je imela naša mo^ narica manevre; streljalo se jez ostrimi streli injepnj tem 4 mornarjevtežkoponesrečilo.Maloveč pažnjebi| bilo pač priporočati, kajti človeško življenje stoji! nad parado. — Doslej so našli 1064 mrlicet onih rudarjev, ki so ponesrečili pred meseci i| kurijerskih jamah na Francoskem. — Rnekej mesto Sisrenj je popolnoma pogorelo; 30.000 osek je brez strehe; na stotine ljudi je zblaznelo ali v ognju poginilo. — Za škodo, katero je povzročil velikanski potres v San Frančišku (Amerika), plačale bodo zavarovalnice (asekun 664 miljonov kron. — V Kapštatu (južna Afri so povzročili brezposelni Evropejci velike poni i ar ov; ok vedi v N da bo SO 1 šoki :za moj to ■Sta 190 pris le \ moJ SO tak. edit in i žali ško vov sleč stal žga to, bro. Oge pos lepe |ili je j K hte bliz ram 'kom piši l veliL niste „Ka Bra obja I Jvr; pogc sploS Zaka kvari nepri Dill 2 kavo, Kne:j hasni ljubij priča prepc "iva :bnc •dilna — 5 — lb nemire. — Italjanski parnik za izseljence LSyrio" je ponesrečil ob španskem obrežja. Uto-i je 522 oseb, med njimi tudi neki škof. — |Trasst*vi v Milana (Italija) je napravil ogenj I 4 miljone škode. — 30 božjepotnikov je nilo v Vilanovu (Rusko) ko so se hoteli presti Jez reko. — Tovarnarji usnja (ledra) so azili blago za 30 K od kile. — V spodnjem tla Sarinjske doline je napravila toča zlasti pri nelju veliko škode. — Gospodarske. Kako je letos sadje obrodilo? Dača za ku- i sadja. Sadje, zlasti jabolka, trpijo sicer liko od raznih škodljivcev, vendar ae kaže, bode letos jabolk dovolj. Malo težavo je in nem tem, kako naj se sadje spravi v de-? Čj bo veliko sadja, kdo ga bo potem ku-la po čem? Dozdaj smo, kakor se da ,ti, največ sadja prodali na Nemško, šele takrat, če ga tam ni bilo. Ali zdaj je Nemčiji dosti sadja, nemški sadjerejci trde, [i bodo letos imeli toliko sadja, kolikor se ga ,i letos v nemški državi potrebovalo in zato jj na nvoz sadja iz drugih držav določili vi-nko carino. Zato se lahko zgodi, da bode cena ti jabolka letos jako nizka in da se ne bo moglo v oddaljenejših krajih prodati, kakor je to bilo 1. 1903. Kadar je dobro sadno leto, pridobi se na Stsjerskem kakih 6000 vagonov sadja. Ali 1. 1803 nismo skoro nič izvozili. Ljudje so bili prisiljeni, sadje spraviti v mošt. To pa je bilo 1? tistim mogoče, ki so imeli dosti posode za mošt. Tisti sadjerejci pa, ki niso imeli sodov, to morali prodati jabolka za slepo ceno. — V takem letn, ko se sadje ne more spečati, je edino pametno, da sadje oparimo (einmeischen) a napravimo iz njega žganje. Ali v Avstriji je, _,, vse tako uravnano, da je le kmetu na ;odo. Od 1. 1878 se je dača za polovnjak slike povišala od 14 K skoro na 100 K. Po-jiledice tega neumnega povišanja dače niso izo-, kmetje so svoje kotle in rore za kuhanje ,nja ia posekali so slive za kurjavo. Zdaj pa . kar se pije po šnopsarijah, ni drugo kakor , ki so jo napančali čifuti v Galiciji in na em. — Žito je bilo prav umetno in pametno, da se merodajni sadjerejci letos dne 9. junija ivetovali o tem, kaj s sadjem, ako leto3 prav po obrodi ter se ne bo moglo prodati? Dolose, da se iz tega sadja napravi žganje, ki jj jako žlahtno ter se prodaja najmanj po 200 l za polovnjak, ali obenem naj se strogo zahteva od vlade, da se dača na žganje znatno ^oiža. Vlada pa ima sveto dolžnost, da poskrbi ii olajšanje izmozganeran kmečkemu stanu. listnica uredništva in uprav-iiištva. ! Mozirje. Pesmi ne priobčujemo. — Sv. Lenart I Hizu Vel. Nedelje. Na dopise brez podpisa se ne ozi-I ramo. — Trbovlje. Dopis o UršiCii in človekoljubnem niju smo prejeli prepozno. Objavimo ga prihodnjič. Le (e nam naprej, kajti dobro vemo, da je v Trbovljah nflto gnilega. — P. L., Možganjce: Potrjujemo, da j pisali ter tudi niste v nikakorSni zvezi z notico ; delajo prvaško-klerikalni dijaki v počitnicah? — lino društvo v Skalah. Vašega ..popravka" ne ivimo, kajti vaša neumnost vpije vsekakor do nebes. "i L. v Z.: S tako umazanim listom kot je .„jki 1'ankert" se ne bodemo prepirali, saj ga itak _..j ne čita. Sicer pa imenuje glavno glasilo kranjskih teikalcev samo to cunjo list političnih lopovov. S polnimi limpi se pečati je pod našo častjo! — Loga-Naročnina od 1. 1902 ni več 1 K 20 h, temveč i ;e navadna žeja, nadležna želodčna kislina in ni driska pcsleuica uživanju zrn pristavkom, da se od strani prjpostnegtt Brada v Johanesburgu ni odnehalo od tistega 'večkrat omenjenega pogoja. 420 '-- Župan: J. Ornig 1. r. — 6 — Velika gostilna (hotel) se da v najem! Hotel in gostilna „Alte Bierquelle" v Mariboru ob Dravi, Postgasse, se odda 1. oktobra 1906 v najem. Ta stara in dobro znana go-Btilna in hotel, ki je na najboljšem glasu in prinaša prav- dober dobiček, je v sredini mesta ter jo obiskujejo gostje tako iz mesta kakor iz dežele. V tem hotelu je: 10 opremljenih sob za tujce, 1 velika soba za goste, 2 posebni sobi (Extrazimmer), 1 salon, 1 vrt za goste, 1. ledenica in 1 vinska klet, Prosilci, ki morajo položiti kavcijo in bodo skrbeli vBelej za dobro kuhinjo, naj se z nave-denjem svojega dosedajnega delovanja in z na-vedenjem svojih osebnih razmer obrnejo na pivovarno „Thomas Gfltz" v Mariboru ob Dravi. 423 Gostilna se da v najem! Gostilna (E'nkehrhans) in mesarija J. Ne-kreppa v Mariboru ob Dravi, Tegetthoff-strasse št. 38, se od 1. oktobra 1906 odda spretnemu in oženjenemu gostilničarju v najem. Ta gostilna, ki je v najživahnejšem kraju mesta, izvrstno uspeva, gostje iz mesta in dežele, radi v njo zahajajo in ako jo vodi spreten gostilničar, ima gotovo prav dober dobiček. , Prosilci, ki morajo biti mesarji, slovenskega jezika zmožni ter sposobni, voditi dobro kuhinjo in morejo položiti kavcijo, naj se z navedenjem svojega dosedajnega delovanja in svojih osebnih razmer obrnejo na pivovarno Thomas GStz v Mariboru ob Dravi. 424 Mestni urad v Ptuju. Ptuj, due 3. avgusta 1906. Št. 4888. Zakaj se gre: Vojaške vaje pijonirjev na Dravi pri Ptuju Naznanilo. ^ Vsled pripisa c. in kr. 3. vojnega povelj-nittva (3. Corpscommando) z dne 24. julija 1906 M. A. št. 6060 bo .imel c. in kr, pijonirski ba-talijon št. 15 od 20. avgusta do 1. septembra pa Dravi pri Ptuju pod železniškim mostom vaj(je vojaške vaje, napravljal bo moste za silo •Mit nadaljeval to delo po neči. Namestnija naročaje tedaj iz varstvenih ozi-rov, da,, se plavba s čolni in plavi (SchilY und Floss-Fahct) y sledečih dneh popolna ustavi in sicer: od 21. avg. 6 ur zjut. do 22 23, „ 6 24. „ 6 27% „ 6 30. „ 6 22. 23. avg. 4 6 nre pop. ur zvečer 25. 29. h ii 6 6 ii h u ii 1. sep. (i h ii 2%a. čolne in plave, ki [se bodo plavili na vzdol-po reki, bo v znamenje, da se vršijo vaje, kake 3 km navzgor od cestnega mosta postavljena rdeča baudera oz. ideču lalerna in vsi čolni morajo dotle tam čakati, dokler bo ostal ta signal in dokler se ne da dovoljenja za na-daljDJo • plavbo. 421 % v Župan: J. Ornig 1. r. — A 5 Priden in pošten Vlmčar, ki.razume delo v novih goricah popolnoma, ki se zastopi tudi na sadjerejo, — s,. 3 ali 4 delavskimi močmi se sprejme s 1. novembrom pri '*." W. Blanke-tu / v Ptuju (Hauptplatz). Tudi se sprejme tam pridno =£= služkinjo = ki ima; ljubezen za otroke. w ■*- "^^433 Služabnika ki je popolnoma zmožen nemškega jezika, ki trezen ter se spozna v vseh domačih opravilih, li koj sprejmem v službo. Imel bo hrano pri hi za perilo si mora sam Bkrbeti. Plače bo in 12 gold, na mesec, ako pa bo celo leto zai voljno vse opravljal, bo imel potem 14 go! na meRfc Lekarna, „Molitor" v Ptnjn Veliko presenečenje! Nikdar v Življenja ni vte" tek« priložnosti 31 600 komadov M 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena predana ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jami i, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za got-pode, 3 jako fini žepni robci, en prsten za gospode c imit. žlahtnim kamenom, 1 krasea mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manSetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3ty» dubla-zlat) s patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna. 1 fini album s 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dam« (novost), 1 par bouton s sirniH-brilantoni, 5 različnih smeSnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korešpodenco ia Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se posije z uro vred, katera i sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti postnemu povzetju ali če se denar poslj« naprej. Dunajska centralna razpoši- ljaluica P. Luet, Krakov (Kraka«) Ni-. 41. NR. Za neugajajoče se denar __________vrnfr. Spreten safer oženjen, ki je izvežban v gospodarskih opravilih v nasajanju Vinogradov i. t. d. išče službo. Več pove uprav. Štajerca. 330 Trgovski učenec se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom g. l.tisch-i B'se-a v llcgaški slatini. 371 Dva viniearja vsak naj ima 3—-S delavske moči, nemškega jezika zmožna, pridni, ki se spoznata v vinogradih z amerikanskimi trtami, se takoj sprejmeta. Vprašati treba pri K. Flicku v Frauheimu Račje (Kra-nichsfeld) 386 Lepa hiša na novo zidana, z opeko krita, 10 minut od mesta Ptuja oddaljena, na glavni cesti ima 4. stanovanja, 3 velike velba-na kleti in 1. kuhinjo za perilo. Tik hiše je vodnjak lepi hlevi, drvarnice itd., k hiši spada 1000 kvadratnih metrov lepega in rodovitnega vrta. In lepa njiva ki sw drži tik posestva in vrta. Hiša je pripravljeno za gostilno ali pa za kakega obrtnika ali pensijo-nista ter se zaradi preselitve takoj po ugodni ceni proda. Pri kupnini je treba samo nekaj plačati. Naslov pove g. Tomaž Carl, laborant. Pettau. Obere Apotheke 388 Posestvo S48 z več orali njiv, sadonosiiikom in lepim travnikom se takoj po ugodni ceni proda skupaj ali na kose. Zraven je vodnjak z dobro vodo. Vse je v dobrem staon. Kupci naj se oglasijo prifrtujj*« Modee v Bre».ulah 23, pošta Račje (Kranichsfeld).| Lepa nova hiša v Slovenski Bistrici pri Sv. Jožefu, zidana, z opeko krita, v kateri se nahajata dve sobi, ena kuhinja, ena jedilna shramba in veža. Okoli hiše je V« orala vrta Več pove lastnik iste Janei Pletersky v Slov. 392 Bistrici št. 154 Ženitna pooudba. Samec, 34 let star, ki jma v gostovini 4000 K premoženja, posestvo z vinogradom pa je vredno 6000 K, trezen in gospodaren, želi se priženiti na gostilno, trgovino ali pa mlin prve vrste, Nevesta naj bo samična ali vdova z enim otrok, ali bez otrok, poštenega vodenja. Ponudpe naj se pošljejo pod št. 300. na uprav-ništvo Štajerca. 375 Dva para konf par težkih in par urno vozno, sive barve (Ei» schinimeln) takoj predam.) na po dogovoru. Lastnik:] mon Glažer, kmet, pošti | šinci. Hlapec h kravaa se takoj sprejme; imel I lodansko brano in 6goli sično plače. Prav bi i,i'.o.u zna nemški. Več se in kavarni Hausbaum v Suhe užitne go (Speiseschwatnme) od i kg. kupuje Johan Kliki na Dunaju XVI. Reinl* 39. trgovina s špecerijs] konzumnim blagi Dva močna hlap se sprejmela v neki gu z malim gospodarstvom] kon;ema in S kravama, r služba, prijazno obnt plača od K 8—12 na L ali hlapca motata biti ■ sobna za vsako domače j ter bota imela priložnosti« učiti se nemškemu jeziku.l nudbe na: „Miinzberp,i>vi I stilno" v KlOchu, ok. Radi žel. postaja Okraja (Halbei Posestvo okoli 17 oralov zemljišč«, I sadnih dreves, dobra lep gozd, vse arondiru z gozpodarskimi potre k (Fundus iustructus) ali njih takoj proda. Vpn pri Ant. Spendel (Hart), pošta Lavamiinpi Koroškem. Trgovski pomoen ralad, zmožen obeh del jezikov, čobro izvežban govan;u z železnino, se I sprejme v trgovini z žele pri Juhain Slaviitchn Lenaitu pri Marib Pekovski učen v pekariji na Zgornjem j jerskem, jako dobra bil' takoj Bprejme. Vpraša g. Franc Šehosleritscn v j Vidu pri Ptuju ali v upj niltvu „Stajerca." 2 lepi mali poses in vinograd se pr Posestvi U-?.ita. lnale Vi J od mesta Pturj/Jri glavni J Radgona, ima. vsako orale dobro rodovitne delane zemlje, ki njiv, travnika in drevja. Okoli hiše, na trnj se lahko 8 krat kosi. tvi sta jako dobri za kaki rokodelca. Vinograd leti t cerkve sv. Urbana, dob«)' delan in v lepi legi ali vincaliju je jako pript Ijiv okoli je sadno drev^ gozd. Vse se proda iz | roke zavoljo starosti. Vij se lahko pogleda natanfa slov pove upravništvo | jerca. Dva. spretna vinic se takoj sprejmeta Vprašajte .pri upravi „Stajerca.' Dobro ohranjen biti se takoj po ugodni ceni p Vprašali treba pri upravi a »Štajercu." MM' je iši, nel do->ld. m 9 \ i at ern- Ce- Sl- Jur-413. 1 mesta Vinogradniki! Vinorejci! War potrebujete zanesljivo dober in frišni gumi za lepljenje trsja (Prima Reben-Veredlungs-Gummibander), «je lanene konce za suho cepljenje trsja (I.einenzwirri m Trccken-Veredeln) in jute-špago (Jute-Bindfaden), Bmesto rafije za zeleno trsje vezati, potem se vselej ž »upanjem obrnite pismeno ali ustmeno do naju in bodite prepričani, da vam vsakokrat dobro in pošteno postrezeva. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju; 237 Za čevljarje Sporočava najin imeniten, dober in trpežen lastin in fcmet (Schuhlastin und Schuhsammt), nadalje jako Kite enge za štiflete (GummizUge), (izvrstno laneno phtno in suknjeni file za furo, štrufe, rinčice in knofe, Bite vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi posebno irsto cvirna za usnje (leder) Stepati in sicer poleg Srne tudi vsake druge barve. fteprieajte se in bote spoznali, da vam vselej dobro, pošteno in z nizko ceno postrezeva. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Za šivilje irav posebno priporočava vso robo, potrebno za obleko i nališp (Aufputz), žamet vsake barve, žido (svilo), (las, daje vedno nove žnorce (Aufputzborten), celo furo iploh vse, kar potrebujete za svoje delo. Za obilen obisk se priporočava Slawitsch, trgovca v Ptuju. Tozičke za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno uslreže. ► Slawitsch, trgovca v Ptuju. Ljudje iz okolice! Pozor! podružnici (filijali) pri mostu (Wagplatz) priporočava ; vi domači sesekan špeh, pravo domačo svinj-i mast (Sehweinfette), pravi domači zelhan špeh in so), izvrstni fini švicarski sir. radensko sla-pravo domače tikvino olje, fino kaf6 kg po id. 20 kr., fino moko (melo) kg po 10, Ig, kr., kakor vse druge špecerijske reči. Kdor naju |zirat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest odjemalec, mi skrbno paziva na to, da se vsakomur pošteno. dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitsch trgovca v Ptuju pri mostu. tu elnib v tr-lakoj nino, - Sv. Štt- Styria- .SrnuA" bicikelni Novi modeli 1906. Cene za goto? denar: Styria-bicikelni močni (Strassenrad) po K140 160 Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) —.-—-r-i po K 180—200 Styria- -' bicikelni (Malbienn- »hine po K 240Styria-bicikelni (Luxus-Herren- 1 und Strassenrenner mit Patent-Styria-Doppel- z^'fclockenlager po K 280------- linbljene, toQa:Se prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 120 krcn. Na obroke (rate) poa ugodnimi pogoji prodajava samo Mljivim kupcem in proti dvaiiajstrnesečnemu poplačilu in sicer I im kolesa. Na zahtevanjo se vsakomur, ki misli bicikel ", posije cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji naj-tnejSi fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. telni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, ižno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si ta fabrikal rditi.^ Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje i fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in s» toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. igi imava tudi vse posamezne dele bici-tov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft-schl&uche und Laufin&utel). [Brata Slawitsch, Ptuj, zastopnika za okraje Ptuj, Ormož in Rogatec. Al aij se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in neproda. arja leižbo. nlSIvu ■128 cikel j 3 roda. nižtvii I MilllMi XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Amortizacija. ■*3S Na predlog Jakoba Golob kot oporočnega zvršitelja po dne 13. majnika 1906 umrlega Janeza Simonič, župnika pri sv. Janža na Dravskem poljn, se uvede postopanje vsvrho amortizacije baje zgubljene hranilnice knjižnice štev. jjjjj hranilnega m posojilnega društva v Ptuju po 225 K 85 v. Imetnik te hranilne knjižice se poziva, da svoje pravice v teka šestih mesecev do veljave shrani, ker bi se inače po preteku tega obroka hranilna knjižica izrekla neveljavno. C. kr. okrajno sodišče v Ptuju, odd VII dne 29./6. 1906. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Pivarniški učenec se pod ugodnim pogoji takoj sprejme v pivovarni. J. Nagele 802 v Velikovcn. • 4 leta jamčim © za vse pri meni izgotovljene puške. T in rTrTlfit Ši Sigott, puškar ™ v Borovljah na Koroškem (Ferlach, KSrnten) priporoča svoje jako fino in solidno izgotovljene, sloveče lovske puSke in puške za streljanje v tarčo, po jako nizkih cenah. Prevzamem tudi vsakovrstne reparature, popravila poškodovanih pušk. Bogato ilustrirahe-cenilnike pošljem na zahtevanje zastonj- Pisarna za posestvo in hipoteke, od oblasti dovoljena in protokplirana Kari Kržižek, Maribor, Bnrggasse^-8 preskrbuje nakup in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje posojila na prvo in drugo vlogo. Sam prodam v Mariboru veliko število najraz-ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi. Pojasnilo dajem vsak čas in brezplačno. ** Žagarji in hlapci se sprejmejo pri Francu Cleinscich v Tvimbergu na Koroškem. 877 Viničar oženjen, z dobrimi izpričevali se sprejme takoj ali mesec oktober t. 1. v vinograda v Mestnem vrhu. Vprašati je treba pri F. Schwab 873 Hauptplatz, Ptuj. Za vinogradsko posestvo g. Riharda Ogrizega v Karčovini (Leitersberg) pri Mariboru se iščejo: s 5 delavskimi močmi. Tisti dobi 190 gld. Stantnine, 3 klaltre drv, ima mleko od 3 krav, eno njivo za svojo uporabo in 30 kr. plače na dan. 5 delavskimi močmi. Tisti dobi 140 gold. Siantnine, 3 klaltre drv, in 30 kr. plače na dan, mleko od dveh krav in njivo za svojo uporabo. — y-. • ' • s 6 delavskimi močmi. Tisti ■J'-n TT1T11AQT1 dobi 140 gojil, štantnine, 3 Jull V llllLuI klaltre dr^Q kr. P'aCe na dan, mleko od treh krav, njivo in vrt za zelenjavo. — 874 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Majer En viničar »ocooooooooocoooooof. (Oberwinzer) zanesljiv in spreten, ki naj ima kolikor mogoče največ delavskih moči, se sprejme za viničarijo v Podgorcah graščine Domova. — Dalje se sprejmejo 2—3 viničarji, vsak s kolikor mogoča največ delavskimi močmi. Zglasiti ali vprašati je treba pri oskrtaistYii graščine Domova, 391 pošta Moškanjce. l _Jt Past „Einfach" za uničevanje drevesnih škodljivcev. "je I D. R S. M. 217. 918- je najboljše sredstvo za pokončavanje najbolj nevarnih sovražnikov sadjarstva, kakor so: Jabolčni tončič, jabelčni cvetoder in gosenica zemljo-merka (Obstmade, Apfelbliitenstecher und Frostspanner). Namen te pasti je: napraviti umetno skrivališče, v katerem se sadnemu drevju škodljiv mrčes ali njegove ličinke nabirajo in vjamejo na enem kraju drevesa, ki se ima zavarovati. Ta Škodljiv mrčes potem ljudje ali ptički pevci lahko poiščejo in uničijo. Ta pas ali past se porablja' v mesecu majniku do novembra. Uporaba je jako lahka. Cene pasa ali pasti >Einfaoh« za lov-jenje Škodljivega mrčesa so: 1 zvitek (rola) — 30 m po poŠti K 670 2 zvitka — 60 «' » > » 13'— 4 zvitvi — 120 » » » » 24'50 < " Dobiva se pri: f Tvrdka Hirsch, drevesnica v Celovcu. a \ Pravo domače platno za rjuht in perilo priporočava po sledečih cenah: Cela sedita rjuha za posteljo 2 ali 2. , kupuje vedno vsakovrstno friško sadje jagode, maline, črešnje, višnje, jabolka, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, špindlinge, sipke, dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, lak, česen, vsakovrstni iižol, maslo, frišno surovo maalo (pater), med, če-belni vosek, posušene gobe, hren, sa-lato, murke, repo, želje, laneno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d. vse to po visokih cenah. Prodaja judendorfskega roman-in port- land-Cementa, Tomaževe moke, Kajnita. C : an ji :m: KARL KASPER, Ptuj, gopodska ulica 11 ===== c. kr. zaloga smodnika. == Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega smodnika v svinčenih škatljicah, okroglega in raznesilnega, vse vrste kapsene, patrone za puške (Lancaster i Lefauche št 20, 16, 14, 12), patrone za samokrese 7, 9, 12 mm šprihe. — Nadalje imam veliko zalogo umetnega ognja i raketeljnov. Velika zaloga špecerijskega blnga, l*n« v famitijah, kjer so otroci, ker se izdatek že doprinese v '/4letu Navaden« stroje za striženje las, ki so takoj za nič. nimam, itf*Je za otrlžanje brade refcejo na 1 mm. 2 gl. 5u kr. Škarje za k*>nje in pse. ki so za vsakega, ki ima konic in pse neogibno po-'jvW 2 gl. 50 kr. Pošilja po postnem povzetju. Han»« Konrad v Briiks-u štev. 876 (Češko). Cpn-fe z mnogimi podobami črez 1000 \sakcmu zastonj io franko. Po takem izvesku se poznajo skladišča, v katerih se prodajajo Singer-jevišivalni j stroji. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje Ptuj, Minoritski trg štev. 6. ^aana.iMll ionu Zahtevajte^ežplačBni^ankT moj veliki ilustrirani evaik z Cez 1000 slikami o aiklaastik, srehnik in lUtik arah, sistem Rwkopf, Hala, Onega, Sckaffiiaasea, Glasbktle, kakoro vsakorrstuih »rekraiaah in ilataiaaa pa prvotM-tevarattkik ceaak. Nlklnasta nntiatoir-ara.....E 3,— Sistem iUskepf-pateat.......*.— Sistem Roskopi, crna-jeklem reaeat ara............