Vlada pa Jugoslovani.
Grof Badeni, razlagáje dne 10. dec. vladni program, dotaknil se je tudi Jugoslovanov ter pri tem razglasil načelno navodilo, katero naj bi uvaževali ti slovanski oddelki. Rekel je, da vlada se čuti obvezano, zadošče-vati aktuvalnim, nacijonalno-kulturnim potrebam teh narodov, in sicer s spoznanjem in blagohot-n ostjo. Pri tem pa mora vlada poštevati za to potrebna sredstva in v smislu ustave, bodisi v financijalnem ali naeijonalnem pogledu, podeljevati, kar se dá uresničiti takoj, ne pa tega, kar je utopistiško ali, kar bi napravilo vtis praznega doma bez notranjega pohištva. Z jedno besedo, nikakih koncesij jedino v izzivanje drugih, temveč dejanski ustrezati le tam, kjer so zahteve modre, ker se dajo uresničiti. Izrecno je zraven omenil ministerski predsednik, da takošna načela je povdarjal kot gališki namestnik tudi Malorusom.
V tem pojasnilu vladnega programa za Jugoslovane, oziroma tudi za Maloruse je vključen ne velik, a za male, negospodovalne slovanske narode toliko važnejši program. Vsaka beseda v tem razglašenju potrebovala bi posebno razpravo, in vsi taki razgovori bi ne kazali na nič drugega, kakor na obče tužno nacijonalno-politiško položenje negospodovalnih slovanskih narodnostij. Mi se tukaj omejimo na to, kar je najpotrebniše.
Recimo, da bi Badenijeva vlada ostala na krmilu jedno ali celó dve desetletji, in da bi v resnici držala se tu razglašenih načel, pred vsem, da bi nikdar ne popustila tu povdarjane blagohotnosti. Kakó bi se v tem slučaju godilo Jugoslovanom? Gr. Badeni želi seveda, predno njegova vlada izvrši kako potrebo, da ta vlada pridobi tudi primerno spoznanje za to potrebo. Uže s tem se ista vlada postavlja nad skupno spoznanje jugoslovanskih narodov. Denimo, da bi imeli ali pa pridobili ti narodi po sedanjih deželnih zborih večino glasov, ki bf pripoznali to ali ono „aktuvalno, nacijonalno-kulturno potrebo", dalje, da bi po raznih društvih in na raznih shodih jeden in isti jugoslovanski narod jednoglasno priznaval in zahteval izvršenje take potrebe: vlada po svojih načelih bi vendar ne bila vezana, poštevati te potrebe, ako bi sama ne mogla s svojim razumom soglašati za isto potrebo. A tudi ko bi se po naključju v določeni točki vjemal narodov in vladin razum, je pa še vedno dvomljivo, ali ustreže narodni potrebi; kajti na to se obrne k finančnemu ministru z vprašanjem, ali je dovolj sredstev v pokritje dotičnih stroškov. Vemo pa, če tudi tukaj nepremično predpokladamo vladno blagohotenje, da
sedanji sistem pušča le malo sredstev na razpolaganje kulturnim potrebam v obče, toliko manj potrebam kakega majhnega negospodovalnega naroda posebe. Le poglejte v skupni proračun in poštevajte znesek, ki je n. pr. odmerjen ministru za nauk in bogočastje; ti milijoni kar izginejo v skupni proračunski vsoti, tudi če ne gledamo, da največ tu skopo odmerjenega denarja se uporablja najbolj za više in le malo za srednje učne zavode, katerih je najnujnejša potreba pri zaostalih jugoslovanskih narodih in pri Malorusih.
Ti narodi so zaostali in ostali v takem položenju, da sami od sebe ne morejo povoljno snovati si niti najprimitiv-niših podstav za nadaljnji bodisi gmotni, bodisi duševni napredek. Tu je treba opozarjati jedino na zapuščeno Dalmacijo in Istro, da ne govorimo n. pr. o koroških Slovencih, katerih nadarjeni sinovi ostajejo ali bez vsakega šolanja ali pa se uže na srednjih šolah potopč v nemštvu.
Kako naj se taki zanemarjeni oddelki slovanskih narodov popnejo više in do tiste stopinje, na kateri naj bi vladi dokazovali, da imajo tu ali tam potrebo za kako srednjo ali tudi samo meščansko, potem višo obrtno šolo, ko niti osnovnih šol nimajo zadosti za vzgojenje mladine, sposo-bivše se za take učne zavode?
V tem pogledu je po gr. Badeniju razglašeno načelo nepopolno, neplodovito, ker predlaga uslovja, katerih pri teh narodih ni in po dosedanjem ravnanju ž njimi ni moglo biti.
No pa pojdimo dalje. Da vlada pridobi „spoznanje" za kako potrebo zanemarjenih Malorusov in jugoslovanskih narodov, dolžna je dobiti potrebni materijal, da se pouči in potem pridobi „spoznanje", po katerem se hoče ravnati. Od kod hoče dobivati ta materijal za pouk? Dobiva ga od deželnih, podrejenih jej organov, torej od namest-iiištva do c. kr. glavarstev, v obče od c. kr. podrejenih uradnikov. Kaj pa, ako ti viši in niži uradi niso toliko „blagohotni", kakor hoče biti sedanja osrednja vlada sama? Gr. Badeni je še te dni več nego jedenkrat na-glašal, da podrejeni uradniki so dolžni delovati v smislu centralne vlade, in to svedoči, da uradniki niso v soglasju z vsakatero vlado, utegnejo torej tudi tej vladi poročati, če ne nalašč, pa vsaj po svojem razumu, ki se pa razločuje od razuma osrednje upravne gosposke. Znano pa je ravno jugoslovanskim narodom, da različni deželni predsedniki in namestniki so do današnjega dne delovali proti ustavni jednakopravnosti teh narodov, katero tudi v pogledu na Jugoslovane posebe naglaša gr. Badeni. Ako se bode vlada poslednjega poučevala po takih or-
ganih, ne pride do primernega spoznanja, tudi ko bi bile potrebe še toliko opravičene in aktuvalne.
Ali pa so morda sklepi sedanjih deželnih zborov objektiv niši, pravičniši Jugoslovanom in Malorusom? Ali naj od teh samoupravnih organov osrednja vlada zajemlje svoj pouk, ko bezsrčno prezirajo najpravičniše potrebe in zahteve slovanskih dejanskih ali samo umetnih manjšin!
In gr. Badeni izrecno pristavlja še uslovje, da potrebe se morajo dokazati zajedno s tem, da bi jih drugi inorodni sodeželani ne smatrali provokacijami. S tem, kakor jako dobro dokazuje tudi glasilo Tržaških Slovencev, je a priori uničena aktivnost osrednje vlade nasproti jugoslovanskim oddelkom, kolikor so podrejeni sovražnim večinam tujih narodnostij. .Na tu mišljenem jugu je dovoljenje prostega gibanja uže slovanskega najskrom-nejšega društva provokacija, in če bode tudi nova osrednja vlada poštevala glasove od sovražne strani, bode tudi njeno najbolje spoznanje in še toliko povečano blagohotenje bezvspešno, in ti Slovani ostanejo onemogli, kakor doslej.
Ako hoče nova vlada zares kaj storiti za negospo-dovalne slovanske narodnosti, naj si bodo na jugu ali severu, treba jej je vzeti statistiko v roke, pa bode videla, kje je kaka potreba. Ako hoče vlada pokazati zares svojo blagohotnost, naj ne prepušča onemoglim, da si vstva-rijo sami preduslovja za nacijonalno-kulturne potrebe; naj skrbi tudi za ta uslovja; in če hoče odlagati duševni napredek, naj pa vsaj povzdigne te narode v gmotnem pogledu, potem si bodo vstvarjali ista preduslovja za nadaljnji napredek. Jugoslovanski narodi potrebujejo pomoči za preduslovja in za vse drugo, ter se na to stran njih položenje razločuje od položenja gospodovalnih, gmotno uže povspevših se narodov. Pri Jugoslovanih je treba v nekaterih deželah začeti pri tleh in pomagati uže pri korenini, pri prvotnih osnovah.
^ Ti narodi niso zaostali iz lastne krivde; zato pa je dolžnost, da se jim pripomore pri začetkih začetkov. Treba je skrbeti za njih kulturno povspenje približno takč, kakov v Bosni in Hercegovini. Ti dve deželi ste bili pod turško vlado pol tisočletja, bilo je tu treba vsega, in sedaj imajo uže raznih ne le osnovnih, temveč tudi srednjih šol. Ali je mari vlada okupacijskih dežel gledala, kaj jej sporoče razni namestniki ali deželni zbori? Ne teh, ne onih ni bilo, in za deželne zbore minister pl. Kallaj še sedaj ne mara: on je gledal in gleda sam, kaj je potreba, in ker ni bilo ničesar, je imel za-dačo olajšano, in ni dvomil, da, če zasnuje primernih spodnjih šol, dobi iz tega fmatcrijala tudi za srednje _ šole. Na to stran ima tudi Badenijeva vlada za jugoslovanske narode pred seboj položenje, katero jej ne more delati preglavice, ali naj vstvari kaj za te narode ali ne. Statistika jej našteje število osnovnih šol in skupno na-seljenje, iz tega števila more posneti, kje je treba začeti in kje nadaljevati, in ako se hoče ravnati po tem spoznanju, mora prezirati vse drugo ter začeti analogno postopati, kakor Kallay v Bosni in Hercegovini, seveda bez politiških namer, katere dosezajo v zasedenih deželah. Načela, katera je razglasil gr. Badeni glede na Jugoslovane, vključujejo politiko podeljevanja drobtio, in take drobtine se dele v stalnih bojih' z nasprotnimi narod-nostimi.
Osrednja vlada ima popolno svobodo, da pripoznava ali pa zanika potrebe narodov, saj ima organe na razpolaganje, od katerih dobiva navskrižna poročila, iz katerih
potem izvaja, kar želi. Narodi, katere jedino bi bilo treba popraševati, nimajo zato juristiških organov, in posledica temu je, da si osrednja vlada prisvaja črez meje varuštvo nad kulturnimi potrebami narodov.
Po deželnih zborih večine nasprotujejo manjšinam in s tem zavirajo napredek sodeželanov. Večine deželnih zastopov menijo, da s tem ščitijo samoupravo, samostal-nost dežel in s tem svoje gospodstvo; v resnici pa s krivico izpodkopujejo območje deželnih avtonomij, s tem pa povečujejo oblast osrednjih vlad. Ironija je pač velika, da ravno deželne avtonomije, ker so krivične nasproti manjšinam naseljenja, delujejo nevede za — centralizacijo !
Krivica se maščuje tudi nad deželnimi samoupravami. Uže sedaj so deželni zastopi bez posebnega.pomena, a s krivico, ki jo delajir v naši državi manjšinam, pojde ž njimi še bolj navzdol.
Fundamentalna napaka pri izvrševanju sedanje ustave razvidna je sosebno iz razglašenih načel, katerih se hoče nova vlada držati nasproti Jugoslovanom; vlada se hoče ravnati po svojem spoznanju iu potem po vedenju drugih narodnostij. Spoznanja pri sedanjih deželnih avtonomijah ne more dobivati, kakor zahteva dejanska objektivnost. Voljo pa,_ tudi če je dobra, jej slabe šovinisti in politiški nestrpneži drugih narodnostij.
Za negospodovalne narode kot take je ustava bolj ali maj iluzorna, ker oni kot pristojni činitelji se pri svojih zahtevah in tudi dokazovanih ter dokazanih potrebah smatrajo pristranskimi, in gr. Badeni sam povdarja, da take zahteve utegnejo biti utopistiške, bez prave podstave ali zidovje bez notranjih priprav. Narodi pa so vendar prvi, ne pa dežele {ali raznovrstni nenarodni ali protina-rodni organi teh dežel.
Narodom kot takim je v ustavi zagotovljena narodnost z jezikom vred, s tem pa uslovje za vse pravilno in vspešno napredovanje. Ravno narodi pa so bez zakonitega juristiškega organa, kateri prvi bi se imel poprašati, kake aktuvalne in zaresne potrebe ima narod. Narodi bi morali imeti take organe, ne le zato, da bi jih popraševala vlada za svoje mnenje, nego tudi in zlasti zato, da bi oni določevali, kak6 naj narod napreduje v vsakem pogledu in od stopinje do stopinje. Ti organi bili bi vendar toliko pošteni in razumni, da bi ne predlagali osrednji vladi zahtev, katere bi bile utopistiške ali še ne aktuvalne. Vla,da, ako je dobrohotna, imela bi pri takem ustroju delo olajšano, ker bi se na prvem mestu opirala na razsodbo nacijonalnih zastopov, odločenih vsakemu narodu. Vladi bi ne bilo treba skrbeti za drugo, kakor za primerno nadzorstvo, kolikor je zahtevajo celokupni državni interesi; ne bilo pa jej treba, križati se z različnimi mnenji ne-pozvanih in nepristojnih činiteljev, ali je kaka potreba zares aktuvalna in dejanska ali ne.
Razvidno je iz tu pretresanega načelnega navodila („prineipielle Richtschnur") gr. Badenija, da je neizogibna potreba, da se v smislu ustave, po logičnem in stvarnem zahtevanju te ustave zasnujejo narodom juristiški organi, ki so prvi pristojni soditi o nacijonalnih in kulturnih potreba vsakega naroda. Narodom je po takem potrebna pred vsem nacijonalna avtonomija; ta jih osvobodi varuštva, kakor da bi bili otroški ali pa razposajeni, da ne vedo, kaj in kedaj kaj zahtevajo. Gr. Badeni je v programu, namenjenem Jugoslovanom dal posredno primeren pouk vsem negospodovalnim narodom, da se probudč in odločijo za nacijonalno avtonomijo; dokler te ne dosežejo,
naj se ne motijo, da se izkopljejo izpod dosedanjega varuštva. Vladna načela se sezivljajo na ustavo; narodi pa imajo dolžnost, da z zahtevanjem juristiških organov za vsak narod posebe dajo tej ustavi pravo interpretacijo. Vlada je izrazila načela, kakor vidi sedanje razmere; narodi pa imajo dolžnost delovati nato, da se izpremenijo te razmere, in da postavijo potem za se in za vlado druga načela.
-—-
O Malorusih.
Te dni so mnogo pisali o gališkem oddelku maloruskega plemena, in sicer prijazno ali pa posmehljivo po merah interesov te ali one stranke; odkritosrčne humannosti bi preiskovalec le malo zasledil. Iskreno sačustvo izražajo in imajo bolj zunanji, nego pa notranji narodi, katere razjeda strankarstvo. Očitali so maloruskemu vodstvu, da je privedlo seboj deputacijo, ki je štela 220 členov. A ruski voditelji sami dobro vedo, da običajna deputacija bi ne bila dosegla svojega namena. Tako pa more kazati vsaj na moralni vspeh, ki je v tem, da na zunaj in na znotraj pretresajo položenje Malorusov analogno, kakor se je godilo pred kratkim z romunsko deputacijo. Pozitiven vspeh je pa tudi v povdarjanju cesarjevem, da se bode presojevala izročena mu spomenica. Tudi je bolje, da so si gališki Malorusi na jasnem, in da vsled tega združijo svoje šibke moči za samostalno delovanje, in simpatije človekoljubnih ljudij in narodov jih bodo tudi vedrile in oživljale. Saj vidijo, da čustva niso do cela še zamrla ne za pravico in ne proti krivici.
Naj pa prikrivajo očitna dejstva, kakor hočejo, resnica pride do veljave tudi glede na Maloruse. Tisti, ki bi radi olepšali nezakonitosti specijalno pri poslednjih deželnozborskih volitvah v Galiciji, dobijo po nosu s prav preprosto logiko stvarij. Denimo, da bi se bile te volitve vršile popolnoma pravilno, bez pičice nezakonitosti. Kak<5 je pa to, da narod, ki šteje v jedni in isti deželi več duš, nego Poljaki z Židovstvom vred, je zmagal samo s 14 kandidati, dasi šteje gališki deželni zbor sto in petdeset poslancev? In še ta peščica ruskih zastopnikov je prodrla bolj le vsled tega, da šteje največe oportuniste, udajajoče se poljski struji. Jednako razmerje je med poljskimi in ruskimi državnimi poslanci iz Galicije. Ali je tako položenje normalno? In kje so vzroki temu izredno nepravilnemu stanju? Saj niso prišli gališki Rusi pozneje nego gališki Poljaki pod žezlo Habsburžanov, saj so istočasno s Poljaki dobili sedanjo, za vse narode jednako veljavno ustavo in tudi jeden in isti deželni zbor; saj se jim denarni in krvni davki odmerjajo po istih merah, kakor Poljakom.
Ali nima maloruski narod v Galiciji dovolj razumnih ljudij, sposobnih za deželni in državni zbor? In ko bi jih ne imel, na koga pada krivda? Da, kdo je kriv, da propada narod gmotno, in da je daleč zaostal duševno? Kdo odločuje osnovne šole v Galiciji? Ali morda Malorusi? Kdo dopušča, da se je Židovstvo strahovito namnožilo v Galiciji, ki spravlja s svojo običajno in znano trgovino narod, poljski in ruski, gospodarsko in po svojih praktikah tudi moralno v propad?
Poljsko plemstvo je zakrivilo take grehe, ki se začenjajo maščevati nad njim samim. Uže se vzdiga „ljudska stranka" s socijalno-demokratiškim mišljenjem tudi med preprostimi množicami poljskega naroda, kakor na Ogerskem. Iz tega se vidi, da socijalno-ekonomiška beda spravlja uže kmetske množice v naročje požidjene in pravilnemu razvoju človeške družbe opasne socijalne demokracije.
Poljsko plemstvo, razvajeno po tradicijah iz srednjega veka, hoče tudi dandanes pritiskati množice, da se ne morojo gibati ne gmotno, ne kulturno. Poljske kmetske množice so same v položenju helotov, in ta helotizem tlači v povečani meri množice maloruskega naroda. V gmotnem pogledu temu narodu ne privoščijo niti svobodnega razvijanja posojilnic in hočejo ravno radi tega vplivati tudi na odgovarjajočo izpremembo zadružnega zakona od 1. 1873. Ko je narod trpel glad, je poljsko plemstvo zabranilo, da niso vlaki ruskega podarjenega žita prišli ruskim in poljskim seljakom na pomoč. Srednjih šol niso osnovali ruskemu narodu, zato tudi ni mogel vzgojili uradnikov svojega roda, in uradniške službe so v poljskih rokah, seveda najbolj v rokah plemstva. Tako je možno narod pritiskati, in če se ne more upirati umetno ohranjeni nadsili, ni čudo, da ostaje ves čas ustavnega življenja bez primernega števila svojih zastopnikov, in to gledč na deželni, kakor na državni zbor. Ne poljski, ne ruski narod ne odločujeta za 6 milijonov gališkega skupnega nase-ljenja, temveč izključno poljsko plemstvo. V deželnem zboru pa isto tepta vse opravičene zahteve ruskega naroda, in ni za vlas bolje, nego podedovani italijanski macchiavellizem v južnih pokrajinah naše
monarhije. Ker pa se maloruske množice vsled svojih naporov začenjajo vendar zavedati nekoliko uže vsled zunanjih sosednjih vplivov, skušajo tu pa tam uže postavljati svoje kandidate; to pa je za dosedanje izključno gospodstvo poljske šlahte opasno, in vsled tega terorizem pri volitvah. Tako je uganka rešena nezakonitostim ob galiških volitvah, in ker se množice, vsled skušenj jednega človeškega rodu, ne morejo nadejati, da bi se jim doma popravila krivica, sklenili so naposled obrniti se k monarhu samemu, in s tem je pač opravičena velika maloruska deputacija, da se je obrnila tje, kjer je zadnja nadeja, da se obrne kaj na bolje. Ako bi državniki sodili nepristranski, morali bi tolažiti in radovati se, da narod ni še obupal kljubu stalno hudemu položenju. Državniki naj gledajo, da narod ne izgubi svojega „otroškega" mišljenja, kakor se je izrazil socijalno-demokratiški list, dodavši, da, kedar narod zraste (namreč dozori duševno), ne bode delal več takih dolgih in dragih potij. Poljsko plemstvo pa naj pazi, da mu ne izpodkoplje tal — uže zasejana socijalna demokracija med preprostim gališkim naseljenjem v obče!
——--
Iz državnega zbora.
V	drž. zboru se je pričela generalna debata o proračunu. Slovanski poslanci so se v velikem številu oglasili za besedo, da pri tej priliki, kakor je navada, kritikujejo splošne razmere v monarhiji in označijo svoje stališče napram sedanjemu sistemu. Jako pomenljiv je bil govor Mladočeha dr. Kramara. Razpravljal je najprej bančno in valutno vprašanje. Država naj gleda, da zamenja državne note za zlato in potem spravi celo valuto v roke dobre notne banke. Sedanja banka je popolnoma v rokah jednega samega generalnega tajnika. Politika banke ne samó na privatno polje, ampak ozirati se mora na javnost in ščititi naše shranjeno zlato. Država mora dobiti vpliv na državno banko, jednako pa tudi paziti, da si ohrani nezavisnost od Ogerske. Kritikuje tudi vladno politiko gledé obrestne mere, in prešedši k vprašanju o pogodbi z Ogersko, opozarja, da se bode ista sedaj tudi bez naše popustljivosti mogla skleniti. V financijalnem pogledu smatra kot najvažnejši nalogi olajšanje gospodarskih bremen in ureditev dež. financij. Nikjer v celi Evropi ni zemljiški davek tako visok kakor v Avstriji. Deželne financije dajo se urediti le tedaj, čo zapustimo centralizem in se obrnemo k decentralizovanju, če bo vsaka dežela imela 8vojo samostalno dež. zastopstvo. Razpravljáje politiški položaj imenuje ministerstvo Badeni-jevo nadaljevanje ministerstva Taaffejevega, zato se princi-pijalno stališče Mladočehov napram sedanjemu kabinetu ni spremenilo. V osobnein občevanju je sedanji minister-pred-sednik prijaznejši in povprašuje po željah češkega naroda pri njega poslancih, zato tudi Mladočehi nimajo vzroka, voditi napram njemu obstrukcijske politike. Dokler pa je ces. namestnik na Češkem grof Thun, katerega sovraži ves narod, dotlej se tudi politika Mladočehov ne spremeni. On ni samó ničesar v gospodarskem oziru storil za Cehe, on je celó svojim tiranstvom gospodoval nad Windischgraetzom. Po tem bodo sodili Cehi Badenijevo ministerstvo, kako bode postopalo na Moravskem in v Sileziji, tu žele pravičnosti. Bolezen, na kateri trpi vsa monarhija, je centralizem, ki je vstvaril nadvlado nekaterih narodov. Ker so Čehi proti centralizmu, so tudi proti Badeniju.
V	imenu „katol.-ljudske stranke" je govoril bar. Di-pauli, ki je pojasnil zgodovino svojega kluba. Nasprotstva med njegovimi pristaši in Hohenwartovim klubom bila so se uže pokazala pri Taaffejevi volilni reformi, ponovila so se pa zlasti ob zasnovi koalicije, ker se je ista skovala, ne da bi bil Hohenwart vprašal manj pomenljive člane svojega kluba za sovet. Zadnji povod ločitvi pa je bila Luegerjeva stvar. Dipauli povdarja, da bo njegova stranka vedno podpirala agrarne predloge vlade,
in da bo gojila prijateljsko odnašanje zlasti k Hohenwar-tovemu klubu.
Za Dipaulijem je govoril grof Badeni. On smatra kot svojo dolžnost, da ščiti pri sklepanju pogodbe z Ogersko gospodarske koristi tostranske drž. polovine, ne more se pa strinjati s tistimi elementi, ki žele premembo državno-pravnega razmerja. Z Mladočelii se ni nikdar pogajal, oni bodo tudi glasovali proti proračunu; doseči prijazne odno-šaje med posamičnimi narodi pa je v smislu njegovaga programa dolžnost njegova. Zagovarja češkega namestnika in zagotavlja, da bode isti postopal popolnoma v smisln vlade. Južno-tirelskim poslancem obeta izpoiniti porrebnih želja, pa le pod uslovjem, da se z istimi ne krši jednota dežele in kompetencija dež. zbora. Glede jugoslovanskih teženj se je sezvoljal na ono, kar je uže Malorusom označil kot svoj princip. O tem govorimo več na drugem mestu.
V seji z dne 11. t. m. se je nadaljevala generalna debata o državnem proračunu. Posl. Nabrgoj poživlja mini-sterskega predsednika, naj v smislu svojega programa odpravi velike krivice, katere se godé Slovencem in Hrvatom v Istri: v uradih se uporablja samó italijanski jezik, civilne in kazenske obravnave pri dež. sodiščih v Trstu, Gorici in Rovinju se vrše v italijanskem jeziku. Sloven. obtoženci stoje pred izključno italijanskimi porotniki, zapiski v zemljiško knjigo morajo po sklepu trž. dežel, zbora biti italijanski: istrski Slovenci in Hrvatje nimajo, akoravno so v večini, niti jedne slov. ali hrv. srednje šole, slov. otroci v Trstu niti jedne slov. ljudske šole. Če bo vlada svojo misijo nadaljevala po tem potu, potem bo prej rešeno ori-jentalsko vprašanje, nego ono o tržaških slov. šolah. Poštni in finančni uradi imajo samo italijanske in nemške napise in uradtijeje izključno samó v teh dveh jezikih. Tržaški magistrat izdaje povabila, odloke i. t. d. samó v ital. jeziku. Mesto Trst in okolica tvorita jedno občino, ki sprejema vse občinske dohodke. Kljubu temu pa trž. mestni sovet nima denarja za slov. šole, ne za potrebna pota, vodnjake i. t. d., za katere se potegujejo Slovenci. Jedin pomoček je ta, da osnuje vlada za okolico tržaško posebno c. kr. okrajno glavarstvo. Govornik predlaga resolucijo v tem smislu, ki se je odkazala proračunskemu odseku. — Posl. Romančuk je osvetlil postopanje Badenija, takratnega ces. namestnika v Galiciji. Vlada potiska vedno Maloruse nazaj, da protežuje Poljake. Malorusom niti potrebnih šol ne dá. Pri dež. zborskih volitvah godile so se od vladne strani nečuvene krivice. Kdor ni volil za vladnega kandidata, tega so zaprli, tako tudi onega, ki se je upal nastopiti kot kandidat proti vladi. Sedanja vlada je vlada avto-kracije, bezobzirnosti in fikcije — Posl. dr. Pacák odgovarja najprej posl. Fournierju, da je moravsko vprašanje isto kot češko, in da Čehi niso nikdar popustili od državnega prava. Govornik priznava, da se je položenje Mlado-čehov precej spremenilo v drž. zboru, toda radi malenkostij češki narod še nikakor ne zapusti svojega opozicijonalnega stališča. Še vedno vlada na Češkem Thun, ki je Mlado-čehom takorekoč v obraz rekel, da jim tudi v ekonomičnem oziru ne da ničesar. Toda Čehi se ga ne boje, še hvaležni so mu, kajti ravno njegovo brutalno postopanje je vzdra-milo češki narod in še bolj ojačil mladočeško stranko. Češki narod ne zahteva drugega, nego jednakopravnost. Češki jezik mora imeti isto veljavo kakor nemški. Kritikuje nadalje Badenijivo izjavo gledé Jugoslovanov, ter se čudi, zakaj ni naznanil osebine volilne reforme, ki je uže gotova, če je prepričan o njeni umestnosti. Gledé pogodbe z Ogersko zahteva, da vlada z vso svojo močjo in vsem vplivom ščiti tostransko polovino pred preponderacijo Ogerske. Izjavo mi-
nistra predsednika, da hoče pospeševati gospodarske interese češkega naroda, jemlje na znanje, zahteva pa, da se v vseh deželah češke korone izvede politična jednakopravnost. Dokler ministerstvo v tem oziru ne pokaže v dejanjih dobre volje, toliko časa ima njegova stranka strelivo še vedno pripravljeno. Če sedaj njegovi tovariši ne napadajo vlade tako strastno, kakor prej, tedaj je to le v soglasju z izrekom češkega kralja Venceslava: „Zle zlym, dobre dobrem". Dejanja, ne besede bodo govorila, — Izmed Hrvatov se je udeležil generalne debate poslan. Biankini. V svojem govoru zagotavlja, da hrv. poslanci nikdar ne popuste od svoje zahteve, da se združijo vse hrv. dežele pod Habsburško dinastijo, kakor so Hrvatje svobodno in samostalno sklenili 1. 1527. Avstrija bode le tedaj srečna, ko bo vsak narod na svoji zemlji svoj gospod, ko ne bomo razločevali med gospodujočimi in zatiranimi narodi. Hrvatom pa grozi gospodarski propad od Madjarov. Žive priče za to so nasilna prilastitev Reke, nenaravna smer hrvatskih železnic, krivična financijalna pogodba z Ogersko in opustošenje hrv. gozdov. Vlada nima nobene hrv. srednje šole za 200.000 istrskih Hrvatov; v Poreškem dež. zboru se niti hrvatski ne sme govoriti. Minister-predsednik bi bil moral Jugoslovanom obečati, da izpolni vse želje na pod-stavi pravice, ne pa samo one, ki ne „provokujejo" naših nasprotnikov. V Dalmaciji živi 16.000 poitalijančenih Hrvatov, i radi te peščice uvedla je vlada v vsej upravi italijanski uradni jezik. Dalmacijo hoče vlada tudi v gospodarskem oziru popolnoma uničiti; ta za celo Avstrijo važna dežela nima nikake železniške zveze z monarhijo, ker bi ista škodovala Ogerski. Poleg popolnega zanemarjanja gospodarskega položenja Dalmacije pa vlada zatira vsako hrv. čuvstvo v narodu. V Dalmaciji se vlada na podstavi Bachovega patenta iz 1. 1854. Može, ki prepevajo domoljubne hrv. pesmi ali govorijo o svojih pravicah, najsilnejše zasledujejo in kaznujejo z zaporom ali globo. Očevidno sovražno nastopa vlada proti stranki prava. Iz strankarskih interesov je bez zakonitega vzroka razpustila občinske za-stope v Sinju, Makarski, Šibeniku in Šolti ter jim naložila vladne komisarje. Iz istega vzroka vlada tudi ne preišče nečuvenih nezakonitostij, ki so se godile ob dež. zborskih volitvah, akoravno je govornik interpeloval radi tega.
-<^3--
Posojilnice in biagajnice v Rusiji.
V	Rusiji imajo posojilnice in zadružne biagajnice. Zasnovane so po Schultze-Delitschevem sistemu z neomejenim poroštvom. Zanimivo in jako poučno je za Slovence, Cehe in v obče zapadne Slovane to, kako se te denarne zadruge razvijajo v Rusiji. Pred seboj imamo obsežno poročilo od njih za leto 1892. Po tem poročilu je bilo v dan 1. ja-nuvarija 1893. v evropski in azijatski, torej celokupni Rusiji 783 posojilnic in zadružnih blagajnic. Novih se je bilo zasnovalo 16, prestalo jih je pa 35, tak6 da jih je bilo v 1. dan januvarija 1894. skupno 764. Od teh je priobčilo svoja poročila 638 društev, ki so štela 211.400 členov. Razprostirala so se črez 63 gubernij in 280 okrajev.
V	Petrogradu je društvo, ki ima namen, taka društva zasajati po vseh gubernijah države, tudi na Kavkazu. Tako ima Stavropol 1, Tereško ozemlje 3, Kutais 6, Tiflis 1, ves Kavkaz torej skupno 11 društev. Celo v daljnjo sibirsko zemljo prodirajo uže Schultze-Delitscheva društva; kajti tu šteje Irkutsk 2, Jakutsk 1, Jenisejsk 2, Tobolsk 21, Tomsk 1, skupno 27 posojilnic in hranilnic. Kako zna Rusija širiti civilizacijo, vidi se tudi iz tega, da niti cen-
tralna Azija ni bez takih društev; tako so v guberniji Akmolinski 4 in Semipalatinski 2 posojilnici, skupej 6 društev.
Na ugodnem so posebno pribaltijske gubernije, tu šteje Kurlandska 36, Livlandska 20 in Eslandska 3 društva. V permski guberniji je 58 društev, katerih vsako spada na 42.054 prebivalcev; v tavriški gub. je 41 društev, po 1 na 21.437 duš; v besarabski gub. je 35 društev, po 1 na 37.548 duš. Kovno ima 35, Pskov 29 društev; Nov-gorod, Saratov, Tambov, Tver štejejo po 20 društev. Gub. jekaterinislavska ima 17, Voronjež 16, Poltava 15, Čmigov 15, Nižnji Novgorod 10, Kijev 7, Moskva 9 društev. Izmed teh društev jih je 526, ki so po dalje časa nego 10 let, in od teh 526 jih je 343, ki delujejo uže črez 15 let. Od vseh jih je zasnovanih 455 po krajih, 32 pri tovarnah in podjetjih in 175 po mestih, predmestjih in trgih. Društva po trgih razprostirajo delovanje tudi na vasi in sela. Opravilni deleži so znašali začetkom leta 6,345.464 rubljev in koncem leta 6,461.989 rub., in to odgovarja pomnoženju za 2 odstotka. Rezervni zaklad z glavnico blagajnic se je v pribaltijskih gubernijah od 1,522 038 rub. povišal na 1,645.843 rub., torej se je pomnožil za 8%. Znesek različnih glavnic, kakor za pokritje posojil, ki se ne dajo izterjati, potem za nakup hiše, za poplačanje eksekutivnih troškov, za podeljenje podpor in darov za šole je narasel od 107.235 rub. na 119.151 rub.
Tuji kapital: hranilne vloge so se znatno pomnožile, namreč od 6,298.999 rub. na 7,073.171 rub., torej za 12%- Iz tega se vidi, da občinstvo vedno bolj zaupa v ta društva. Pomenljivo pa je, da društva so jemala vedno manj na posodo. Njih izposojila so se skrčila od 5,311.770 rub. na 5,269.528 rub. Na posodi so imela društva začetkom leta (1892.) 17,252.051 rub., koncem leta pa 18,271.335 rub. Čistega dobička je bilo to leto 925.786 rub., izgub koncem 1. pa 34.998 rub. Vidi se, da poročilo se ne obotavlja razglasiti tudi izgube, kakor pogostoma to zamolčnjejo drugod.
Skupni promet je dosegel 89,551.464 rub., v primeri s prejšnjim letom je narastel za 8%. V obče je promet večal se od leta do leta. Če primerjamo dobo 5 let glede na svoj in tuji kapital, vidimo, da je bilo svojega kapitala 1. 1883. za 7,600.211 rub., 1. 1888. za 8,302.993 rub. in 1. 1892. uže za 9,152.773 rub., tujega kapitala (hranilnih vlog in izposojil) pa 1. 1883. skupno 7,681.717 rub., 1. 1888. skupno 10,093.949 rub., in 1. 1892. skupno 12,214.802 rub. Iz tega vidimo, da se pri občinstvu veča zaupanje k tem denarnim zavodom. Koncem 1. 1883. je namreč svojega kapitala za 9894% v razmerju k tujemu kapitalu, torej je razmerje skoro jednako; 1. 1888. je svojega kapitala le za 82-16% in 1. 1892. uže le 74-93%. Razmerje svojega .^kapitala k tujemu je po takem do cela ugodno, in to toliko bolj, ko so društva vsa z neomejenim poroštvom. Kaka velika razlika je v ."tem pogledu pri ruskih in slovenskih ali pa čeških posojilnicah, katere imajo poprečno po 10 in še več krat toliko tujega kapitala, kakor svojega!
Kakor se je množil promet, jednako so se razvijala tudi posojila. L. 1883. so razposodili 23,874.746 rub., 1888. pa 25,962.862 rub. in I. 1892. uže 28,164.354 rub. Obresti so znašale od 4 do 12°/0.
Od 18. jan. 1992. imajo ruske posojilnice kredit tudi pri c. ruski državni banki, in to uže samo po sebi sve-doči, da so ta družtva zasnovana solidno, in očitno je, da s pomočjo državne banke se bodo i nadalje razvijala ugodno in nagloma, ne da bi potrebovala kake osrednje posojilnice,
kakoršna se je še le letos za potrebo zasnovala na Slovenskem.
Tudi na Ruskem so tu pa tam zasledili ljudij, ki so zlorabili kredit posojilnic, da so vzeli od njih na posodo velike vsote, s tem jim pobrali denar, da so ga toliko laže kot oderuhi dajali na posodo kmetom. V obče pa je gospodarstvo pri ruskih posojilnicah in blagajnicah solidno; one utegnejo silno razvijati se, ne da bi prišle v nevarnost, v kakoršni se nahajajo posojilnice pri nas vsled tega, da se jim nabira preohilo denarja. Zato je treba ruskim posojilnicam in blagajnicam le čestitati.
O ruskih konsumnih društvih pa o priliki.
Vječnaja pamjat pokojnome Franu Celestinu.*)
Slavenskoj nam roarnoj pčelici,	Koj je jug nam paso s Rusima
Našem vriednom Celestinu,	Liepog znanja čarnim pasom,
Koj na mnogoj knjige stranici	Poticao duhe dusima
Sam si stvori zadušbinu:	Posestrimskim vila glasom; Vječnaja pamjat! Vječna mu pamjat!
Koj je samim svojim imenom,	S bogatoga koj je sjevera
Blagom dušom u velike,	U kraj dragi doma svoga
Žaskog svoga srca plamenom	Dost donašo zlata, bisera,
Spado medju nebesnike:	Uzigrao srdca mnoga:
Vječna mu pamjat!	Vječna mu pamjat!
Koj je radeč posve malone Lišio se očnog vida, Rod uz njegove silne napone Prije reda za njim rida:**) Vječna mu pamjat!
___Ivan Trnski.
G azola.
Ko pride čas, da moram se od te ločiti — do svidenja!
Srce mi jame v prsih žalostneje biti — do svidenja!
A nadeja, da spet te vidim, zlajšuje
Mi dušni jad, ki zmožen je, me umoriti — do svidenja !
Rokujeva gorko se, to ne zadostuje,
Če ljubav od ljubavi daleč mora iti — do svidenja!
Privij me na sreč in me poljubi,
Le s tem mi moreš ločitev osladiti — do svidenja!
A ko Morana nit življenja mi odreže,
Na grob osetit me pogosto moraš priti — do svidenja!...
— oBa.
Kaki buči dončs vihar, Poslopja stresa, hraste maje; Li bliža sodnji dan se mar? Morda osveta to neba je? —
Vihar.
O, ne! vihar saj ne buči — To mojega srca so boji,
ir: ...i____x y -i ■	-
Ki mi greni življenja dni, Razlivajoč po duši moji! ..
Notranjski osamelec.
Jutrnja molitva
Tamna noc uminu, Bieli danak sinu; Hvalu pojmo za to Bogu obilatu! Pak če mili Bože, Koji svako može, Nama dati sreče, Radosti naj vede:
maloga Hrvata.
Mi Hrvati mali Dok u školu gremo, Dobri biti čemo, Svatko da nas hvali; Mi Hrvati mali, Kad ponarastemo, Boriti se čemo, Da nas budu znali ...
pl. Budi svoj.
*) Vidi Stev. 43 „Slovanskega Sveta".
**) Kidati — wehklagen.
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Kranjsko. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je imelo 5. t. m. sejo. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je družba imela do 5. dec. t. .1. 19.744 gl. dohodkov in 28.902 gl. stroškov, torej 9/58 gl. nedo-statka. Med drugim se je tudi sklenilo, da se učitelji na društvenih zavodih zavarujejo za slučaj smrti.
Pevsko društvo „Slavec" je priredilo v korist zapuščeni rodbini pokojnega našega skladalelja Hrabroslava Volariča koncert, pri katerem so se pele izključno Vo-laričeve pesmi. Sodelovali so tudi.tamburaši „Sokola." Materijalui vspeh koncerta bi bil lahko bolji, kakor se je pričakovalo. Naj bi se prijatelji „SI. Sveta" ob veselih božičnih praznikih spomnili tudi te uborne rodbine vrlega slo ven. glasbenika in jej poslali — svoje božičnice!
Primorsko. Kakč se primorska vlada briga za Italijane, je pokazala zopet s tem, da je ustanovila v Opatiji italijansko ljudsko šolo. Akoravno ni v Opatiji niti 20 italijanskih otr6k, je vlada vendar razpisala za novo šolo kar dve učiteljski mesti najedenkrat. „Edinost" poroča, da ministerstvo je rešilo uže sept. meseca rekurz radi tržaških slovenskih šol ter isto rešitev odposlalo trž. namest-ništvu. „Kekurentje pa še do danes (18. dec) niso dobili rešitve!" — To je dokaz pa „dobrohotnosti," kakoršna se nepremično kaže v Trstu Slovanom.
Goriško. Dež. glavarjem je zopet imenovan grof Franc Coronini, njegovim namestnikom pa dr. Gregorčič.
Istra. Piranski dvojezični napisi še sedaj niso naredili miru. Deputacija laških nestrpnežev z županom dr. Fragiacomo na čelu odpotovala je te dni na Dunaj, da izroči pravosodnemu ministru grofu Gleispachu prošnjo, da odstrani dvojezične napise. Pravosodni minister in gr. Badeni sta deputacijo prijazno sprejela. No gr. Badeni je naglašal, da pri Iugošlovanih se bode vlada ravnala po razmerah in potrebah. Tu bode prilika pokazati, kako se poštevajo dejstva in dejanske razmere. Poprešnji pravosodni minister gr. Schonborn se je bil o stvari poučil in je sam od sebe hotel krivico popraviti. Za novo vlado pa se razmere v Istri tudi niso iz premenile.
Štajersko. Kakor poroča „Domovina," osnuje se v kratkem društvo slovenskih zdravnikov za Spodnje Štajersko, ki stopi v zvezo z jednakim hrvatskim društvom. Namen društva bo, gojiti medicinsko vedo in izobrazbo in odbijati napade nemškutarskih zdravnikov.
Zveza slov. posojilnic je imela dne 5. t. m. v Celju svoj letni občni zbor. Zastopanih je bilo na zboru 34 posojilnic. Predsednik g. drž. posl. Miha Vošnjak orisal je svoje delovanje za slov. posojilnice, ki bodo tudi po novem davčnem zakonu glede obdačenja uživale isto ugodnost kakor poprej, da se jim namreč le tedaj odmeri prihodninski davek, če je več kot 300 gl. dobička izkazanega, ter se za izgube ne obdačijo nagrade in rezervni fond. Preosnuje se tudi zadružni zakon iz 1. 1873, vendar misli predsednik, da se ta drž. zbor še ne bo bavil s tem vprašanjem (Vlada se je izrazila nasprolno. Op. ur.), utegne pa dognati zakon o zaveznem nadzorovanju posojilnic. Društvo je imelo v prošlem letu 1543 gl. dohodkov in 1538 gl stroškov, v blagajnici pa 406 gl. gotovine; poleg tega ima „Zveza" še 670 gl. naloženih pri Celjski posojilnici. K „Zvezi" pristopilo je 24 štajerskih, 19 kranjskih, 18 koroških in 10 primorskih poso-
jilnic. Iz poročil društvenih nadzornikov, g. Simona in Lapajneta, razvidimo, da se je njuni marljivosti uže posrečila osnova več novih posojilnic, nekaj pa se jih zasnuje v kratkem. Predsednikom bil je zopet izvoljen g. Miha Vošnjak. Na zboru se je razpravljalo tudi vprašanje „Centralne posojilnice slovenske."
Ti) ostali slovanski svet.
Državni zbor je dne 14. t. m. završil generalno debato o drž. proračunu in še isti dan pričel podrobno debato. Pri postavki „najviši dvor" je govoril dr. Lueger in zahteval, da se vsakemu državljanu dovoli pristop k cesarju. Pri postavki „dispozicijski fond" je govoril Noske o Dunajskih razmerah in apeloval na konservativce in na kat. ljudsko stranko, naj odločno nastopijo proti antisemitom, ki so krivi vseh homatij, nastavših v poslednjem času. Posl. Pernerstorfer je označil svoje stališče napram vladi in zlasti rezko govoril o politični prošlosti grofa Badenija. Lueger je odgovarjal Noskejevim napadom. V seji dne 17. t. m. je zbornica nadaljevala specijalno debato o drž. proračunu. Pri postavki „prispevek k skupnim potrebam obeh drž. polovin" je dr. Lueger v dolgem govoru pojasnjeval materijalno in politično zavisnost tostranske polovice od Madjarov. Seja je bila jako burna. Pomenljivo je, da so se tudi češki veloposestniki odločno izrekli proti dosedanji kvoti nasproti Ogerski. Dr. Lueger je sedaj najodločniši nasprotnik duvalizma in je tudi Slovanom dokazoval, kakč naj postopajo.
Volilna reforma. Ker je grof Badeni izjavil v drž. zboru, da po novem letu predloži načrt volilne reforme, se vsi interesovani krogi povprašujejo, kaka neki bode. Varšavska „Gazeta Polska" pravi, da se Badeni v svojem načrtu nič ni dotaknil dosedanjih kurij, ampak sarač vstvaril novo skupino, ki bo štela 75 poslancev. Glasovalno pravico bodo imeli v tej novi kuriji vsi polnoletni možje, bez ozira na to, ali imajo uže v kaki drugi kuriji glasovalno pravico. „Arbeiter-Zeitung" pa se dela, kakor da bi uže natanko poznala to preosnovo, in trdi, da novih 75 poslancev se bode volilo po občem, jednakem pravu, nekoliko neposredno, nekaj pa posredno, in da pridejo v posebno kurijo. Pristavlja, da je ta poleg Taaifejevega naj-bolji načrt, da pa provzroči takč huda nasprotja v zbornici, da v drugič se uže ne bode volilo več po tem novem načrtu, da bodo torej sledili še drugi popravki.
Deželni zbori se snidejo nekateri uže pred novim letom, drugi pa nekaj dnij po novem letu.
Češko. Novoimenovani namestnik dež. nadmaršala na (Ješkem posl Lippert imel je v nemški kazini v Pragi govor, v katerem je razpravljal tudi vprašanje češkega drž. prava. Povdarjal je, da se bodo. Nemci vedno potegovali za t6, kar ni izvedenega od Dunajskih punktacij. Nikdar pa ne bodo za uvedenje češkega državnega prava. Mladočehi — rekel je — se bore za svoje historiško pravo le zato, da dobe tako zgodovinsko podstavo za moderno preosnovo istega. Predno bi torej češki Nemci mogli pristati na glavno točko mladočeškega programa, morali bi imeti tudi gotovost, kaka bode bode reprezen-tacija prebivalcev Češke, kako bode izvrševala pravo obdačenja in zakonadavstva, kaka bode sodna uprava i t. d. Dokler pa so vse te točke temne in nerešene, dotlej ne morejo češki Nemci o drž. pravu resno razpravljati.
Centralna kmetijska družba za Češko je imela dne 7. t. m. shod, da označi stališče čeških poljedelcev napram obnovitvi pogodbe z Ogersko. Zborovanju j" pred-
sedoval princ dr. Fr. Schwarzenberg. Referent Šuster je kazal na sedanji položaj onostranske drž. polovine, kjer je od zasnove pogodbe takó zacvetlo kmetijstvo in se razvila industrija, da se je financijalno stanje izpremenilo popolnoma. Ogerska je sedaj čisto druga dežela nego pred 30 leti; velika krivica in kratkovidnost bi torej bila, ko bi cislitavske dežele še dalje donašale k skupnim stroškom 70°/,,, onostranske pa samó 30%. Zbor je sklenil te resolucije: 1. carinska in trgovska pogodba z Oger-sko naj se odpovesti, da se morejo potem vršiti posove-tovanja o event. novih pogodbah; 2. donesek k skupnim potrebam naj se določi v primeri z gospodarskim in financijalnim razvitkom obeh drž. polovin. Če se ne dado doseči uslovja za nadaljnjo pravično eksistencijo, naj se pogodba za vselej odpove. Ravnateljstvo kmet. družbe naj sostavi za c. kr. vlado spomenico, v kateri naj zahteva pravično razdelitev pravic in dolžnostij za slučaj, da se obdrži i nadalje jednota carin za obe polovini, dalje jed-noto železniških tarifov in odpravo vsakega jednostran-skega pospeševanja gospodarske in industrijalne politike v korist druge države. Shoda so se udeležili tudi zastopniki 50 čeških kmetijskih društev.
Galicija. Z ozirom na bližajoče se obnovljenje pogodbe z Ogersko, sklenila je Levovska poddružnica gališke kmetijske družbe resolucijo, ki poživlja vse druge pod-družnice, naj skličejo enkete, katere naj zavisnost domače produkcije od Madjarov dokažejo na podstavi nabranega materijala in nato izdajo o tem posebno obsežno spomenico, katero dopošljejo vsem vplivnim krogom.
Dne 13. t. m. došlo je 220 Malorusov na Dunaj, da si izprosijo pri cesarju avdijencijo ter ga prosijo, naj odpravi krivice, katere so se godile pri zadnjih deželno-zborskih volitvah v Galiciji. K avdijenciji je bilo dopuščenih le 6 Malorusov. Ti so izročili cesarju spomenico, v katerej izražajo naslednje želje: 1. Cesar naj imenuje izrednega vladnega komisarja, moža bez predsodkov, ki naj preišče dogodivše se nezakonitnosti; 2. po zavrženi preiskavi naj se dež. zbor razpusti in razpišejo nove volitve, 3. naj zapové, da se vrše prihodnje dež. zborske volitve popolnoma zakonitim potom. V 16. dec. dopoldan je bila deputacija vzprejeta. Zatrjuje vedno neomahljivo zvestobo in udanost do Habsb. dinastije, prosila je, naj cesar od-pomore nezakonitostim vladnih organov pri zadnji volitvi v gal. dež. zbor. Na to je odgovoril cesar: „Vaše zatrdilo o zvestobi jemljem na znanje in dam seveda natančno preiskati od vas navedene pritožbe. Čudno in nerazmljivo se mi zdi, da se je ravno tedaj, ko je bil malorúski nadškof Sembratowič imenovan kardinalom, toliko duhovnov udeležilo, te številne deputacije, ne da bi bili prisotni pri vzprejemu metropolita. Jaz vidim v tej veliko pozornost vzbujajoči deputaciji in v tem velikanskem sprevodu Je nepotrebno demonstracijo. Z Bogom, gospodje." — Čakajočim Malorusom je naznanil izid avdijencije dr. Okuniewski iu pristavil svojim besedam: „U tem, kar boste slišali, naj vsak sam premišljuje. Naša naloga na Dunaju je končana, kaj storimo za naprej, o tem se bo-demo posovetovali doma. — Ob 6. zvečer odpeljala se je večina Malorusov v svojo domovino.
Glede nato, da so po listih očitali Malorusom, češ, da niso protestovali potom dež. zbora, ter da so rajši odpotovali na Dunaj, da bi napravili demonstracijo, odgovarja v „N. F. P." urednik „Galičanina" in pravi, da, odkar je ustava, gališki dež. zbor je vedno preziral proteste Malorusov, pač pa pošteval vsak protest od poljske strani. 35-letna doba je poučila Maloruse, da v gal.
dež. zboru je vse protestovanje bezvspešno; zato so se obrnili sami do cesarja. Saj je še dr. Menger glede na poseben slučaj 1. 188L rekel v drž. zboru: „Ako vidimo vse to, dolžni smo vprašati se, ali pripada Galicija še k Avstriji?" Židovski listi so ovaduško popraševali, kdo da je plačal kmetom toliko daljnjo in drago pot. Znano pa je, da so za vsakega udeležnika deputacije nabirali od vasi do vasi, od okraja do okraja potrebne zneske, in nekateri so pravili, da bodo izhajali težko. Sami smo jih tudi videli, kako so šli kosit v Dunajsko „ljudsko kuhinjo". Poštenjaki so prišli torej na Dunaj ob svojih in svojcev stroških ter so dokazali, da jim ni zamrlo ro-doljubje, da se žrtvujejo do zadnjega. Videli pa smo, da je večina teh ljudij jako suha, medla, da ne rečemo, izstradana. Kaka mora še le biti v obče, ko se ti odposlanci vendar med imovitišimi !
Mnogo se je pisalo o tej deputaciji, pošteno so se vedli antisemitski listi, naj si imajo potem kakoršne si bodi namere. Židovski listi pa so bili, kakor vselej glede na zatirane ljudi, nesramni, ker se hočejo prikupiti sedanji vladi. Socijalno-demokr. „Arbeiter Ztg." je bila zasežena, ker je v posebnem članku razlagala odgovor, ki ga je dal cesar deputaciji. Članek tega lista pa je drž. posl. Peruersdorfer prečital v interpelaciji do vlade, in takoj drugi dan (18. dec.) je priobčil list to interpelacijo in torej tudi ves članek. Poslednji obseza velike resnice v skromni obliki. Jeden Malorusom prijazen list je pokazal na našo tiskovno svobodo, vsled katere ne smejo novine pisati, kar bi rade, in to se kaže sosebno v takih slučajih, kakoršen je ta. Poskus maloruske deputacije je zlasti Poljakom neprijeten, a ne ostane bez posledic.
Hrvatska. V soboto 14. t. m. zaključil je hrv. sabor svoje letošnje zasedanje. Predmet seji je bila dopolnilna volitev v ogerski drž. zbor, katere se ni udeležila, opozicija. Posl Barčič.je interpeloval vlado radi prepira
0	Reški luki in jo pozval, da varuje prava Hrvatov. Naposled je apeloval na vse opozicijonalne elemente, naj se združijo pod devizo: „Proč s tujci!" Ban je odgovoril, da ima prepir le administrativen značaj, in da se je uže skoro polegel.
Gojenke žt-nskega liceja prosile so za dovoljenje, da se smejo kot izredne slušateljice vpisati na filozofski fakulti. Profesorski kolegij je prošnjo v ugodnem smislu rešil. Dosedaj so na Zagrebškem vseušilišču 4 gospodičine
1	1 gospa izredne slašateljice.
Slovaki. Kako kršijo Madjari volilni zakon, kedar se boje, da bi prodrli Slovani, kaže volitev v Stupavi. Volitev je trajala 34 ur, med katerim časom so morali slovaški volilci, obkoljeni od vojaštva, prebiti v najhujšem dežju na sredi polja pod milim nebom. Črez 400 glasovnic slov. volilcev so proglasili neveljavnimi, mnogih niti k volilnemu lokalu niso dopustili. Vsled nevihte obolelo je 62 vojakov in 70 slovaških volilcev. „Budapester Tag-blatt" imenuje to postopanje upiav azijatski škandal.
Dne 12. t. m. vršila se je pred Peštanskim porotnim sodiščem tiskovna pravda proti slovaškemu župniku Ro-rnualdu Zaymusu, ki je bil radi članka, priobčenega v „Nar. Novinah", obtožen prestopka hujskanja proti madjarskemu narodu. Zaymus je bil od vsake krivde oproščen.
Srbija. Kakor se kaže, tudi naprednjaki z novo vlado niso nič kaj zadovoljni. Državni proročun je ne-razmerno visok in znaša 66 milj. Poleg tega pa se vlada ravno sedaj približuje liberalcem in radikalcem, ker bi
jih rada pridobila za novo ustavo. To neodkritosrčno postopanje je zaupanje vladnih strank v ministerstvo No-vakovicevo precej omajalo.
Bolgarsko. Državni proračun znaša 91'6 mil. V prvih treh letih znašal je 25 mil,, potem pa nakrat narasel na 35 mil., katero število se je od združenja z Rumelijo podvojilo. Odtlej pa permanentno raste.
V seji Sobranja z dne 12. t. m je govoril posl. Ne-ičov proti proračunu. Rekel je, da ne bode prej glasoval za proračun, dokler se ne izpolni želja bolgarskega naroda, namreč: krščenje princa Borisa in prememba ustavnega člena Predsednik mu je vzel besedo, a ker je Ne-ičov govoril še nadalje, zapovedal je kvestorjem, naj ga odstranijo iz dvorape. Ker se je ustavljal tudi tem, prišli so med velikim ropotom v dvorano podvorniki, katere pa je izgnala opozicija iz dvorane. Nekateri poslanci so na to odvedli Neičova iz zbornice. Predsednik je hotel dati ostavko, a ker mu je večina izrekla zaupanje, ni ostal pri svojem sklepu.
Sobranje je skoro jednoglasno sklenilo čestitati ruskemu carju k njegovemu imendanu. — Macedonski kon^ kres vršil se je 17. t. m. pri zaprtih vratih. Menda je predsednikom macedonskih društev izvoljen Ludskanov, zet Cankova, odposlanci pa pripadajo stranki Karavelova in Cankova.
Rusija. Manifest, v katerem naznani car, da se bo slovesno koronauje njegovo vršilo meseca maja 1896., objavi se v novega leta dan. Kakor javlja minister notr. del v posebnej okrožnici ruskim guvernerjem, je sklenil car dopustiti k tej svečanosti zastopnike vseh stanov.
Na svoj god (18. dec.) je car Nikolaj imenoval Go-remkyna ministrom notranjih del; doslej je on to ministerstvo vodil
Se jedenkrat o knjigi „Majka u radu za Boga i Hrvatsku".*)
V svojem referatu povdarjal sem primernost te knjižice za „Družbo sv. Mohorja." Da bi izšla v „Slovan, knjižnici", mislim, bilo bi primerno le, ako bi je ne vsprejela „Dr. sv. M o h." ker „Slovan. knj.u razširjena je bolj med inteligencijo, kateri lehko služi izvirnik; tudi bi knjiga potem ne našla one razširjenosti med nižimi sloji, kakor jo želimo. Seveda je treba slovenskim razmeram primerne prireditve, torej tudi uvrstitev zgledov iz lastne domače zgodovine mesto ali vsaj poleg onih iz hrvatske; nadalje izpuščenje stvarij, dostajajočih se izključno hrvat. politiških razmer, itd.
Opomnim naj le ob tej priliki še, da na str. 91. navedeni zgled . domoljubne Hrvatice je posnet iz B. Nemcove „Babice"; torej smo opravičeni ondi govoriti le o rodoljubju Čehinje. Sicer je to le malenkost. a botttmo natančni in vestni. Ogibati se ne bi smeli tudi znanih domoljubnih zgledov iz povestnice drugih slovanskih narodov, kakor tudi bilo bi vedno treba povdarjati kulturno slovansko vzajemnost.
Knjižico imenoval je nekdo „hyper-idealno". No meni se zdi, da je to uprav nje odlika, in da uprav zaradi tega zaneti ogenj domoljubja in prave pobožnosti v srcih poštenih Slovenk.
Veseli me, da sem s svojim referatom, kakor čujem, nekoliko pripomogel k razširjenju te knjižice med Slovenci; zlasti med slovenskim ženskim razumništvom. Prosim, da jo tudi drugi razširjajo v znanih jim krogih.	Fr. G Osti.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu, priredi dne 22. jan. 1. 1896. v „anskih dvoranah" svoj običajni ples, pri katerem svira vojaška godba 7. pešpolka. Vse natančneje donesejo vabila, katera bodo se kmalu razpošiljala.
*) Slučajno zakasneno. Op. ur.
Izven-akademična poddružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu je priredila dne 2. decembra svoj prvi zabavni večer. Sodelovali so „hrv.-slov. pevski zbor« in „hrv.-slov. tamburaški zbor« pod vodstvom dr. Fr. Jokanca, in baritonist g. med. Strašek, katerega je spremljal na glasovirju g. Gojmir Krek.
Morava. Dijaki moravski, ki so na vseučiliščih v Pragi, Beču in drugod, pripravljajo prošnje za drugo češko univerzo ter dokazujejo to potrebo z zgodovino, statistiko in drugimi argumenti.
KNJIŽEVNOST.
Nüvod k zhotoveni okrasy vanočniho stromku. Sestavil a upravil Fr. Jos. Rosendorf. Vydäuo administraci illustrovanych listu „Časopisu pro prädlo" a „Detskych mod" v Praze, Jindfiška ul., č. 6 Knjižica kaže, s k'akö raznovrstnimi predmeti naj se okrasi božično drevo, torej z darovi, kakoršiji so primerni za otroke.
O sveta. Ö. 1, ročnik 26. Obsah: „Hrabe Taaffe a češka otazka. Historicko-politicka stat' od Jos. J. Tou-žimskeho. Češke bäsnictvi poslednych dvou desetileti. Po-ddva Eliška Krasnohorskä. Jarosl. Vrchlieky. O českych ochotnickych divadlech. Uvažuje Väcl. Štech. Rozhledy v umeni vytvarnem. Od Renäty Tyršove. Nove hospo-d»|rske a socialni. Od dr E. B. Šimka. Rozhledy v deji-nich současnych. Od VI. Svobody. Itd. S tem zvezkom je pričela „Osvžta" svoje 26. leto. Ta mesečnik spada med najboljše slovanske znastvene'in leposlovne časopise. Stoji na leto 7.20, na l/4 1. 1.80 gld.
Nemeckoceski) slovnik. Za pomoči četnych odborniku sestavuje dr. Jos. V. Sterzinger. Tiskem a miki. J. Otty v Praze. Seš. 37—39. Seza od „Kinderchen" do „Langeweile". Seš. 40 kr.
Slovenske Pohlady. Časopis zäbavno-poucny. Redaktor a vydavatel Jožef Skultety. Ročuik. XV. Sošit 12. V Tur-čianskom sv. Martine 1895. Ta sešit obseza: Slovenčina. Od Hviezdoslava. —- Slovenska svadba. Sostavil Krištof Chorvat Kriticke liryvky z Vamberyho diela: A magyarsäg keletkezese čs gyarapodäsa. Podava Julius Botlo. Itd.
Mcmopuja cpncKoz napoja, tianucaju KoeaueeuK u JoeaHHoeufi. Cßecsa Äpyra. Ta zvezek razpravlja zgodovino balkanskih Slovanov v VII., VIII. in v početku IX. stoletja.
Našim čitateljem. Vabilo na naročbo priobčimo v poslednji številki; danes naznanjamo le toliko, da bode „Slov. Svet" tudi bez posebne priloge štel vsak mesec po najmanj štiri strani več, nego letos. Cena ostane ista, kakor letos. Kakor so se preverili čitatelji letos, skuša „Slov. Svet" aktuvalna vprašanja v okviru svojega programa kar možno natanko in globoko pretresati. Takö se hočemo truditi i v bodoče leto. Zato pa nam je poleg duševne sosebna gmotna podpora potrebna. Tisti, ki žele, da ne bode vsihalo naše javno življenje, in ki nočejo, da bi do cela zaspali v prevladujočem, mnogostranskem, radi tega toliko pogubnem oportunizmu, naj skušajo pridobiti vedno več čitateljev in naročnikov „Slov. Svetu". Priporočamo se našim somišljenikom sosebno sedaj ob koncu leta, da po svoje delujejo na razprostiranje lista. Lepe božične praznike! Uredništvo „Slo v. S veta."
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsak petek na 8 straneh, slučajno s prilogami Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 12 kr. — Zunaj Ävstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), VII.. Hofstallstrasse, Nr. 5.