List m v lecaj LVI. v I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo po Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 18. februvarja 1898. sufcA&âfcdt its ťt&x &&&&&&&&&&&&&& t: I7i Politiški oddelek. =s* narodnostnih pomislekov vlada ne bo mogla imetiin kdor politik in pozna avstrijske razmere, mora priznati, da je to mogočna pomož našemu prizadenju za univerzo. Utrak vistična uni verza stvar, katera se da Univerza v Ljubljani. doseći in katere se moramo oprijeti z obema rokama, ako se zlasti z elemental £ Velike dogodbe, katere pretresajo našo državo zadnje sami nečemo oškodovati. Utrakvistična uni- m dogodbe na „nemških" visokih šolah silo i verza je pot do povse slovenske univerze, do uresničenja so plivale, da je oživěla skoro pol sto letj — i stara ideja, katera pa je bila prav v zadnjih Ietih tište ideje, katera ima za pomen. • nas skoro rekli usoden Slovenci danes absolutno ne moremo ustanoviti po in celo kraljestvo bi zadlužil, kdor more imenovati može skoro pozabíjena, namreč ideja slovenskega vseučilišča v polnoma slovenske univerze. Sedaj še nimamo profesorje Ljubljani. Mestni zastop ljubljanski in dež. zbor kranjski sta ki bi bili znanstveno in jezikovno osposobljeni za vse se pod utisom rečenih dogodb izrekla soglasno za uni- učiliško katedro. Nekaj sposobnih mož imamo sicer verzo v Ljubljani in upanje , ali da se ta, za ves naš na- za vse stroke jih nimamo. In naša znanstvena literatura? rodni, politični in kulturni napredek prepomembna stvar Te nimamo skoro nič in minola bo še lepa vrsta let, predno postanemo v tem oziru vsaj toliko samostojni, srečno dožene Misel je izprožila narodna stranka. V njenem imeni kakor Hrvatje, kateri so še danes precej revni, da si dr. Majaron stavil v dež zboru dotični predlog, ka jih vlada in akademija na vso moč podpirata teri so podpisali tudi vsi poslanci katoliško-narodne stranke » Ti razlogi govore očitno za utrakvistično univerzo- m na občno zařudenje se je za ta predlog, dasi samo Utrakvizem stvar za katero se zavzema celo tako od v principu izrekla tudi nemška stranka. Razloček mej ličen češki rodoljub, kako je profesor Albert in če ve-predlogom dr. Majarona in barona Schwegla tiči prav za ljajo njegovi nazori za Čehe. koliko bolj za nas Slovence. prav Famo v stilizaciji. Majaron je predlagal, naj se pozove vlada, ustanoviti v Ljubljani vseučilišče, na katerem bi se razen v slovenskem jeziku predavalo tudi v nemškem, hrvat8kem in italijanskem, tako da bi zavod bli pristopen vsem tem narodnostim, baron Schwegel pa je na nasve- toval univerzo, na kateri bi se poleg predavanj v nemškem nas Slovencev, da se potem razširi * W ' . t * ê 1 i » ♦ 4 I Ce dobimo utrakvistično univerzo, služila bode skoro izključno nam Slovencem. Slovenci se bodo mogli posve- čevati akademiški karijeri in tekom dobrega desetletja \ • nam vzgoji ta univerza toliko slovenskega naraščája, da <_ » bode ta lahko zasedal vse katedre. Oivisno bo samo od veljava slovenskega jezika na tej univerzi in razvoj naravnih razmer prouzroči naposled, da postane zavod popolnoma slovenski in to jeziku poučevalo še v rečenih treh jezicih.. Bistvo obeh predlogov pa je, naj se ustanovi utrakvistična univerza in prav ker se oba predloga v tem toliko laglje, ker itak ni misliti, da bi to univerzo obis dotikata, je cpravičeno upanje, da se pri obravnavah v kovalo kaj prida nemških dijakov. úpravném odseku doseže popolno soglasje tako, dotični odobrila. predlog upravnega okseka zbornica da bode soglasno Istina je in zastonj je to tajiti : nemška kultura nam daje sedaj sredstva za naš narodni, za uaš kulturni boj, ona nam daje orožje, s katerim se borimo Nam se zdi velikega pomena, da se doseže popolno emancipacijo, in ta orožja moramo izkoriščati, soglasje. Ako Nemci ne bodo nasprotovali, premagati bo nismo samostalni, dokler nismo toliko trdni, da lahko i samo financijelne pomisleke osrednje vlade, političnih in hajamo brez njega. Trđno prepričani, da je utrakvistična univerza je- Koroški deželni zbor. Pri razpravi o normalno- dina, katero smo sedaj in morda še pol stoletja v stanu šolskem zakradu se je imela šolska debata, v katero je po- doseči, pozdravljamo stavljeni predlog dr. Majarona z radost jo in želimo, da se doseže glede njega popolno so- glasje, tako da sprej me dež. zbor dotični predlog soglasno ker segel tudi slovenski poslanec Grrafenauer, kateri je prav krepko zagovarjal slovenske zahteve glede šolstva na Koroškem. Istrski deželni zbor. — Kar se godi v istrskem dež. zboru je upra nečuveno. Galerija demonstruje proti slovanskim na ta način se izpodbije vsaka protiakcija žal poslancem na vse možne načine in laški poslanci jej pomagajo. še vedno silno uplivne nemške stranke na Kranjskem. Laska većina je tudi sklenila, da je italijanščina izključni raz- pravni jezik dež. zbora, vsled česar se slovanski poslanci več Po naših informacijah odločilni krogi nasprotni sproženi ideji. Jedini ugovor, kateri imajo proti utra-kvistični univerzi je ta, da so ustanovni stroški jako ve- ne udeležujejo c ej Šlezijski deželni zbor. Slovanski poslanci šlezijski so stavili predlog. naj se izvoli posebna komisija, da doloČi, Veleupliven državnik, s katerim smo imeli priliko kako naj se urede jezikovne razmere v Šleziji. Nemška večina izsto- liki. ; ^mjjpa^^B^^VH^H^^^IHP^^H^HVJI^H^^^^H govoriti, nam je rekel v tem oziru : Ako se deželni zbor ie predlog odklonila, vsled česar so slovanski poslanci izreče za utrakvistično univerzo, katera postane sčasoma tako gotovo popolnoma slovenska, kakor se je v Pragi pili iz dež. zbora Francija. Obravnava proti Zoli še vedno ni kon- dosegla povse češka univerza, ako dovoli za nje ustano- čana. Ker sodišče ničesar ne pripusti, kar moglo spraviti resnico glede Drevfussa na dan, so obravnavo spremljajoČi vitev primeren deželni prispevek in sicer s pogojem, da pojavi poslati še dosti zanimivejši, kakor obravnava sama. se ustanovi univerza v proslavo petdesetletnice cesarjevega Seda) ie oSitno, da so monarhisti prouzročitelji velikega gi vladanja, in ako tudi Ljubljana in druge večje slovenske občine dovolijo kake prispevke za univerzo, potem Vam jamčim, da jo imate v dveh ali treh letih. kateri je tako govoril, ni pristaš slovenske Mož stranke, ampak stoji v taboru nemških „ustavovercev", ali on pozna natančno mišljenje odločilnih krogov, on ve, kako uplivata požrtvovalnost in lojalnost na izvestnih mestih nega poslance. m ker se nam zde njegovi nasveti vredni res- uvaževanja, opozarjamo nanje kanjske deželne Univerza v Ljubljani nas združuj na skupno resno in požrtvovalno delo to bodi sedaj ideja, katera sai i univerza največjega pomena za ves naš razvoj. Bodimo trezni politiki in imejmo vedno pred očmi, kar se "da in se more doseči, in ne slepimo sami sebe, saj si s tem sami kopljemo grob. banja proti Zoli, Zidom, Dreyfussu itd. ter da delajo s tem na obnovitev moharhije. đbíti/Ýíílti&rfirřifr. fr,fr,& Obrtnija. i9 Slovenci in mednarodni promet. (Konec.) Glavna težkoča bi bil začetek. Zadruga bi vse-kakor potřebovala kakih 15 000—25.000 gld. (nakup ze-mljišča v Trstu in Aleksandriji, ograja eventuvalno velika lesena baraka, prodajalni prostor, pisarnica, plače zaupnih mož). da Trgovina z lesom v Aleksandriji je toli ogromna, celo kakih 25 do 30 samostojnih slovenskih zadrug ceno lesa le neznatno znižalo. Če hoče zadruga les hitro razprodati, trebalo navadno ceno nekoliko znižati Politični pregled- Položaj — je še vedno jako nejasen. Vlada se trudi na vse možne načine, da zadovolji. Nemce, ali ti se kar ne udajo. Stari liberalci bi se še, toda za njimi stoje nacijonalci, teh pa se liberalci boje. Vlada namerava po končanem zase-danju dež. zbora češkega izdati najprej jezikovne naredbe, potem bodo Kmet zadrugar bi pa dobival na vsak način namesto, recimo 40 gld. (ziaj), vsekakor vedno najmanj 80 gld. Druga težkoča je nevednost in siromašnost našega kmečkega stanu. Kmet, ki danes les proda, hoče imeti jutri že svoj denar, in dostikrat prodaja les le v največji potrebi. Zadruga bi potřebovala tedaj še več kapitala j morda nekak poseben zalog, iz kterega se kmetu neka pa sklicati državni zbor sredi meseca marca, ako se svota takoj izplača, ostalo vendar še le po mesecih, z jezikovnimi naredbami zadovoljili tako Čehi kakor Nemci. pa se izkaže, da na mirno zborovanje dež. zbora kedar je les v Egiptu prodan ni misliti, se utegne zgoditi kaj nepričakovanega. Pojavljajo Sad je. Egipet in sploh Jutrovo nima sadja se že glasovi, kateri pravijo, da odstopi Gautschevo ministerstvo, nova pa da sestavi bivši češki namestnik grof Thun in da se državni zbor razpusti. Štajerski dež. zbor. Jablane, hruške, orehi, črešnje itd, siser bujno rastejo, rast se vendar hitro vstavi, drevje ostaja pritlikavo. Naše sadno drevje cvete tu januvarja in februvarja, cvet darji štajerskega dež. zbora in izkoriščajo svojo moč v polni meri. Sprejeli so predlog, naj se proglase jezikovne naredbe Nemški nacijonalci so gospo- vendar odpade popolnoma, sadu tedaj ne prinaša. Proti severu je Grško in Mala Azija, kjer raste neka vrsta za nezakonito. V dotično razpravo je posegel tudi rektor gra-škega vseučilišča dr. Thaner na način, kateri je obudil občno ogorčenje. Slovenski poslanci so nacijonalcem zmešali. Ker nacijonalči niso dvakrat štreno jabolk in hrušk, ki niso priljubljene, trde so, skoro le-sene, okus in sok ni prijeten. Trgovina s sadjem v Egipet seveda ne more imeti ona važnosti, katero sem pripisal hoteli so slovenski poslanci in nemški konservativci pri dotični razpravi zapustili dvorano in isto tako so storili pri razpravi o predlogu, naj ima dež. zbor pravico, razveljaviti mandate tistih poslancev, kateri nastopijo abstinenco. Ta predlog je bil na-perjen proti Sloveneem. poštene volilne reforme, trgovini z lesom. Egipet je sicer jako bogata dežela i ima pa 10 milijonov stanovnikov. Pri vsem tem bi bilo torej lahko razpečati vse slovensko sadje v Egipet, in še premalo bi ga bilo. Od kod pride sadje v Egipet? Iz Amerike (severne), Marseille ) Trsta » Ham- 63 burga itd Slovenski Štajerci imajo prav lepo in okusno nejša nego pri nas in sicer toliko, da je lahko mo sad je Prodajajo ga na Nemško. Veliko tega sadja pride goče j da se bo enkrat celó v Evropo izvaževala. Razno. Jako dobro se prodajajo tu sledeči » po kupcih v Hamburg in od tod po nemških parobrodih v Egipet. Odisejeva pot! — Zadruga za razprodajo sadja izdelki: vrvi, konopci, izdelana obleka in obuvala itd. bi se osnovala slično kot zadruga za les (morda se dasti ki prihajajo jedino iz Evrope. Razni drugi izdelki ev- zemljedelce nikakega sadna in lesna zadruga istih krajev zjediniti). Našo trge- ropske obrtnosti nimajo za vino s sadjem tlači cela vrsta kupčev, prekupcev inšpe- pomena. nas kulantov. Kmet malo dobi skoro jedna in ista stvar kot pri lesu Na vsak način bi se dala samostojna za ..................................... druga za razprodajo sadja s prav malim kapitalom osno vati (1000-2000 gld.) in kmet bi po največkrat za svoje sadje še enkrat toliko dobil, kot zdaj, celo pri najhujši konkurenci vsekakor več kot zdaj dobi. Pripomniti moram Kmetijstvo. m_i m lani i mm i-................................... vendar j da cene sad ju niso tako stalno kot pri lesu Dostikrat pride po već parobrodov, ki imajo le sadje loženo ; cene seveda padejo, vendar Vinogradarstvo na Kranjskem. III. Podružnični nasadi. Krškem okrajnem glavarstvu je takih in toliko da za sicer v Krškem, Boštanju. Radečah, Mokronogu, Škocjanu druga še vedno velik dobiček odnesla. Če naše sadje pre- in Šentjerneju. Vse te trtnice se nahajajo v lepem redu. trpi po pet kupčev, ki vsak svoj dobiček v žep vtakne, Vsako leto si nabavijo več tisoč ameriških podlag, cepljenk če pretrpi dolgo pot v Nemčijo (s carinaro vred) in od in cepičev žlahtnih trt, koje potem razdelijo med svoje tod iz Hamburga v Egipet, će redi tukaj veletrgovca in člane nekterih teh trtnicah se je napravilo poskuse malega prodajalca, bi bil direktni izvoz naših zadrug vse- z gnojenjem z umetnimi gnojili, to gnojneje se je povsod kakor lul'raviten za naše sadjerejce. dobro obneslo. Kakor dopuščajo gmotne razmere ene Posebno gredo tu ; / (osobito plemenite vrste) jabolka, hruške, orehi, lešniki, črešnje ; slive in vse druge vrste, posebno tako zvanega ju-žnega sadja raste v veliki obilici v deželi. Črešnje. Posebno priljubljene so tu zgodnje črešnje, ki prihajajo jedino iz Trsta. Cena jim je gorostasno visoka. Če pride avstrijski parobrod v nedeljo v Egipet, so do ponedeljka navadno že vse razprodane, vse se piplje po njih. Druge dneve v tednu jih po navadi tudi za zlato ni dobiti. Parobrod prepluje iz Trsta v S1/2 dnevih, črešnje je tedaj prav lahko spraviti sveže v Egipet. Za dobro podružnice, tako si razširjajo vsakoleto svoje nasade. Kostanjevici je še posebej 2*73 ha. obsegajoč nasad, ki je pa izključna last države, onega v Drčah pa samo podpira država. Država podpira tudi podružnične nasade v Krškem, Škocjanu, Mokronogu in Šentjerneju. okrajnem glavarstvu Novomesto so 3, in sicer v Žužemperku, na Čatežu in v Toplicah. Ker se je te nasado napravilo šele 1896. i se ni dobilo iz njih še toliko materijala nične člane. » da se moglo razdeliti med podruž Spomladi 1896. leta napravila država državen nasad blizu Novegamesta, ki meri l1 4 ha. druga za razprodajo črešenj ki eo ipso me seca delovala, bi se vsekakor dobro obnesla. Pozne črešnje najdejo konkurenco. okrajnem glavarstvu Črnomelj so 4 podružnični nasadi in sicer v Suhorju, Metliki, Črnomlju in na Vinici. Razun podružničnih sta še dva velika državna nasada v Drašičah in Črnomlju. Prvi meri 1*29 ha. in drugi 1*38 ha. Vsak teh dveh nasadov da na leto 80.000 do 120 000 podlag Postojnskem okrajnem glavarstvu je po 5. Grozd je, vino. Vinska trta raste v deželi. družničnih nasadov, eden vinařské zadruge v Št. Vidu Giozdje zori od junija do avgusta. Ni dobro. Pozno in eden državen na Slapu. Podružnični nasadi so v Vi grozdje pride z Grškega in Male Azije, dobro in ceno. pavi> Erzelju, Košani, Nadanjemselu, Premu in v Gorenjem Izvoz slovenskega grozdja v Egipet bi se ne izplačal. Vino se tu ne stiska. Dobra severna plačujejo, posebna ona v steklenicah » ki ina se dobro mogla iti pod firmo „Bordeaux" i » Tokay" itd. Trgovina z vinom ima Jezeru pri Ložu. Nasadi v Erzelju, Nadanjemselu in v Gorenjem Jezeru so bili napravljeni spomladi t. 1. IV. Državni matičnjak na Slapu. vedno dva obraza. Vino na pr ki se prodaja jako Državni matičnjak na Slapu drago za tokaj ec » ni nikdar Ogerskega videlo » pride s Francoskega. Trgovina z vinom tu toli zamotana da žajo. majhna i je bil zasaj en že 1890. 1. in meri 21/* ha, da na leto čez 140.000 podlag. Za druge nasade v tem okrajů ni dovolila vlada še ni-kake denarne podpore, pač pa vinarski zadrugi v Št. Vidu se ne upal svetovati našim vinorejcem, naj izva- več tisoč podlag brezplačno. Nevarnost, da ne najdejo dobička vsekakor ni ivina. Pride iz Sirije in Male Azije v Egipet. V. Množina iz državnih nasadov dobljenih podlag v 1896. letu. Vsi državni nasadi na Kranjskem obsegajo 8 69 ha. Tudi Mezopotanija nam ga uvaža. Živina je tu dosti ce-Leta 1896. se je dobilo iz teh skupaj 516. 341 kljuiev * 64 in 162*606 korenjakov (bilf). Ta množina pa ni zado-stovala, da bi se bilo vstreglo vsem zahtevam vinogradnikov, vsled česar je poslalo vis. c. kr. ministerstvo še 424.200 ključev in 359.955 korenjakov, skupaj 940.541 ključev in 522.561 korenjakov, vsih podlag skupaj torej 1,463.102. Te podlage je oddala država deloma brezplačno, deloma proti znižani ceni 3 do 6 gld. za 1000 ključev in 10 gld. za 1000 korenjakov. Cepljenke po 5 kr. komad. Brezplačno je bilo oddanih 617,800 podlag, proti plačilu po 310.300, preostalih 535.000 se je porabilo v državnih nasadih in sicer za šolanje 487.640 za matičnjake in vzorné vinograde 11.190 korenjakov, 16.200 korenjakov se je pocepilo in potem vložilo v trtnice in 19 970 se je kot neporabne zavrglo; med te spadajo razun pokvar-jenih podlag tudi direktno rodeče trte. S vsemi temi tr-tami je bilo zasajenih 85 ha.; če se vzame v poštev še one podlage, ktere so přidělali posamezni posestniki in posamezne podružnice, dalje cepljenke, koje so si ali sami izgojili ali pa nakupili, se sme reči, da se je zasadilo 1896. 1. 1 do 200 ha. novih Vinogradov. VI. Dobava ameriških podlag in novozasa-jene po trtni uši uničenih Vinogradov. Okrajno glavarstvo Krško. Do sedaj se je največ obnovilo v Krškem okraju. Zasajenih je že 760 ha. Veliko teh Vinogradov že rodi, in ko bi ne bii ta okraj tako prizadet po ujmah, bi se bilo přidělalo 1896. 1. čez 2000 hl. iz samo novih Vinogradov. Kakor po vsem Dolenjskem, se tudi v tem okraju največ požlahtnuje na zeleno in sedaj večinoma nizko pri tleh in to radi tega, ker se lahko bolj zgodaj vrši, ter se potem prihrani zamudno in drago grobanje. V tekočem letu se je porabilo samo v Krškem okraju do 350 kg. gumijevih trakov ; ker gre teh 3700 na kilogram, pocepilo se je torej 1,295.000 trt. S tem številom cepljenk "m % se zasadi, sajene po 1*30: 1 m. = 168 ha. Na Raki imajo nekteri posestniki (V. Pfeifer, pl. Lenkh, župnik Dolinar) po več oralov obnovljenih Vinogradov. V tem okraju si prideluje večina vinogradnikov potrebno množino podlag doma. Veliko so napravili tudi v občinah sv. Križ (Gre-gorič 5 oralov), v Kostanjevici in v Št. Jerneju (J. Wutscher 7 oralov.) Na Studencu je edino en posestnik (Hočevar), ki je obnovil čez 4 orale, dočim so se drugi šele letos začeli gibati. Značilno je od Hočevarja, da svoje vinograde jako pravilno zasaja in obdelava. Trte stoje narazen po 1 40: 1*20 m, dočim se druge komaj prepriča, da jih sade po 1*20: 1 m. V ©oštanju imajo že več let stare s cepljenkami zasajene vinograde. V podružničnem vzorném vinogradu je 26 različnih cepljenih žlahtnih trt. V drugih občinah proti Radečam in Mokronogu so šele pričeli. Tod zginevajo vinogradi večinoma radi starosti in slabega obdelovanja, manj vsled trtne uši. Kot podlaga služijo povsod riparija portalis, rupestris monticola in solonis. Vse so dobre podlage. V • a . . *. V • * m* # ® ^ » Okrajno glavarstvo Novomesto. Od trtne uši so tu najbolj prizadete občine Brusnice, Belacerkev, Tolsti vrh in Št. Peter in tu imajo tudi največ novih Vinogradov. Ker je zemlja jako apnena, so prvi vinogradi, ki so bili zasejani z riparijo, mnogo slabši od onih, koder se je vzelo za podlago rupestris monticolo. Tudi v drugih, če tudi še ne prizadetih občinah, so pričeli vinogradarji prve posnemati, in povsod kažejo v tem oziru veliko zanimanje. Okrajno glavarstvo Črnomelj. Ta okraj je ves okužen in tudi skoro ves uničen, le Semiška gora, ki se razteza do Kota in Doblič, ima še dosti zdravih Vinogradov. V zadnjih 3 letih se je pa v tem okraji prav veliko storilo. Ako se pomisli, kakšna revščina vlada po vsej Belokrajini, se mora z zadoščenjem pritrditi, da je ljudstvo jako marljivo in vneto za nove nasade. Takihje sedaj največ v občinah Drašiči, Vivodina in Radovica. Tod so skoro vse ride že zasajene; najbolj se odlikuje Repica v občini Drašiči. Pa tudi v drugih občinah, Suhor, Maverle, Dobliče, Semič, Kot, Petrovavas, Tan- čagora i dr. je prav veliko parcel na novo prerigolanih in s cepljenkami zasajenih, ki povsod v veliko veselje obupajočih vinogradnikov dobro vspevajo. Minolo leto poprijeli so so tega važnega delà tudi posestniki na periferiji. Okrajno glavarstvo Postojna. V Vipavski dolini je mnogo novih nasadov na Slapu, Gočab, v Podragi, Ložah, Št. Vidu, Lozicah in tudi v Vrhpolju, manje v drugih občinah, koder še stara trta dobro rodi. Kot podlaga služijo riparija portalis, rupestris monticola in solonis. Ker je zemlja v Vipavski dolini bolj lapornata, se zadnji dve vrsti bolje sponašate od prve. Požlahtnuje se največ na zeleno in sicer nizko pri tleh. S suhim cepljenjem je v tem kraju težavno, ker ni zemlja za to sposobna in burja močno nagaja. Trtna uš se vedno bolj širi proti periferiji V Ilirsko-Bistriškem okraju imajo še stare vinograde, ki jim prilično dovolj rodijo ter dajejo vina do-lenjskege značaja, zato se za obnovljenje starih Vinogradov niso še tako ogreli, pa vendar so nekteri več parcel z ameriškimi trtami zasadili. Trtne uši sa v tem okraju še ni konštatiralo. Okrajno glavarstvo Litija. V občini Šmartno pri Litiji je le nekaj Vinogradov, ki so pa tudi v slabém stanu. Leta 1896. je zasadil dekan Lavrenčič dve parceli z ameriškimi trtami in s cepljenkami: te dobro vspevajo V občini Sv. Križ pri Litiji si je napravila ondotna podružnica matičnjak in uzoren vinograd. Stari vinogradi se še dobro drže, pa vendar so posestniki začeli saditi ameriške trte in cepljenke. Ker se jim to delo dobro izseljnecev iz Nemške 82 47%, Britanske 74.72%(3/4), sponaša, se bodo gotovo tudi tam z večjo vnemo tega delà iz Švajce 77,33%(7/io)> Francozke 28,04%(-f y4) poprijeli » Tali (Konec sledi.) ífc A^^feftu'fc íftiti ítíft. & ífc ftl fti •!♦! Poučni in zabavni del. ................. Eft janské 16,03%(—V3) 5 v srednjo in južno Ameriko se obrnilo izTalijanske 74,62%(s/4), Francozke 51,76° /0(—x vajce 22,10%( » vwv v * v m * v w w Dodajmo še to : Iz treh nemških pristanov (Hamburg, Brema, Stetin) se je izselilo 1. 1884. ljudi 195.491, na rodném gibanju Judov. (Dalje.) Da so res iz Poljske, dokazuje njih jezik jih je bilo 1885. 155.177, manj 40 314. Izmed teh držav iz Nemške 88.898, iz evropejskih ? ga med seboj govore nemški ; govore tudi deželne jezike 52.064, iz evropejskih dežel 14.215, in sicer moških 87.910, žensk 67.267, odraslih 117.068, otrok nedeset- letnih 31.288, pod enim letom 6721). Število nemških Judov v vseh avstroogerskih pokrajinah se je od 200.000 1 toda z Nejudi, da si bolje pomagajo. Nemški govore 1830. pomnožilo na 750 000 1880). Od kod to Judje celo v Palestini in Sibiriji, (Ruska Azija 47.000) (Kavkaz 28.522, Terek 7498, Bakus 6046, Tiflis 4665, Kutajis 3723, Daghestam 3215, Kuhan 1853, Jelisavetpol 1760, Stavropol 308, Erivan 54); Sibirija 16.000, zahodni ogromno število. Namnožili se niso, ker zoper tako mno ženje govore vsi množitni uzroki. Znanost dokazuje, da se evropejski narodi množe, toda ne vsi enako î nekteri hitro > nekteri počasno 1 Turkestan 3000, Turkestan-Afganska 14.000, Buhara 9000, nekteri umerjevo. Pri vseh evropejski državah Hiva 2000). Karajitjani (v erop. R) 3147. Opaziti je da lovati » da ni točnih podatkov o evropejski (obža- Rusiji, Ruska sama ne pozna te razdelitve v evropsko in azijsko), kamor so se tudi razširili, Judje so po vsem svetu (Po Rundschau zavzemajoči 1L vsega evropejskega prebivalstva, izlasti » 5,403.290 ker je tu prebivalstveno gibanje znatniše. Balkanske države G. u. St." jih je po vsi zemlji: Evropa tudi nimajo potrebnih števil za voljo svojih pomršenih i Afrika 415.000 300.000. Oceanija 12.000 J 300.000, Amerika razmer, toraj se na te ni moči ozirati) se vsako leto po Azija 6,457.290) imajo dva materinska jezika: Judje na pirenejskem skorotcku go vore portugalski (Portugalsko jih šteje samih 200. Řeči kaže preseglaj rojstvi nad smrtmi. Le tri države Ogerska kteri spada tudi Hrvatska i Slavonija. Ilijašević je dokazal i da v desetletju (1870 1880) izginilo naroda moremo da nemških Judov bo po vsem svetu okoli v Slavoniji 30.000! Ako javljamo, do 600.000 Slavoncev milijonov, in sicer zato, ker o mnogih deželah ni mo- bi moralo dati v 10 letih najmanj 40.000 prirasta, zmanj-goče imeti natankih podatkov, druge (balkanske) dežele kuje prebivalstva 70.000, in glede na belovarsko županijo pa se evropejski izobrazbi šele odpirajo), nemški Judje nemški (aškerazim); ta nemščina ješvabščina i premešana s hebraizmu. To potovanje in selenje se je godilo pola goma, a združeno in natihoma, in pristavimo še za — v krogotoku. Judovsko prebivalstvo se je pred pol tisoč letmi gibalo cd zapada na uzhod, in zdaj, od pol tisoč-letja sem, kreta zopet nazaj, od uzhoda na zapad. Duh iznaša gubitek 80.000. V one kraje se selijo Nemci in Ma džarji. Vlada ničesar ne stori — iz razlogov madžarske dr žavne misli. — Ogerska je imela tri leta prebivalstveni pri manjkljaj. Leta 1871. 316.789 (42,2%), kolero. (10,9%), bilo 42.085, 1872.: 1873 8633 naše dobe tak i da vsi potovni življi teže, kakor nekdaj i od uzhoda na zapad. (Statistica dell. emigr. it. ob- ,3%), česar krive 1870. je imela Francozka izgube 103.000 1871 : — 444.889 (53,7%), čemur je bila kriva vojska z nasledki. Na Rumunskem je 1. 1873. manj- vsled kolere, 1878.: kalo ljudi 227. 1. 1874.: 2815, sega zanimive podatke o izseljevanju desetih držav za dobo 1870—1883. Presečno je bilo prekmorskih selivcev 583 vsled turškoruske vojske) Francoska i Romunska i vsako leto največ iz zedinjenih kraljestev, po 200.000, in polovica jih odpada na Angležko, Nemška skoro 90.000, imajo včasih presegljaje smrti nad rojstvi (5,9%). Števila, dasitudi ne popolnoma zanesljiva, pravijo da svote živo rojenih ni v enaki razmeri s svoto prebivalstva, da je pa Talijanska čez 40.000 i Švedska čez 15.000 Portugalska ta razloček le majhen; reči mogli i da roditnost evro čez 7000 13.000, Norvežka skoro 12.000, Cisavstrijska čez pejskih narodov je vsako leto skoro na enaki stopinji. 9 Švajca i Danska i Francozka po 5000, drugače se pokaže izseljevanje v odnosnem vse oziru. Od Najmanj se giblje število roditnosti v Danski, Francozki Belgiji, Švedski, Škotski, že b^lj v Nizozemski, Norvežki, i vsakih 100.000 prebivalcev se jih izseli vsako leto iz Irske nad 1200, Norvežke 650, zedinjega kraljestva 550, Škotske Angležki str ij ski, i Irski i Švaj ci še bolj v Nemški, Talijanski ) Av a naj bolj v Ogerski. Število roditnosti sama še nad 500, Švedske in Portugalske po nad 300, Danske niso določiva, treba jlh je približati onim smrtnosti » m / 250, Nemška in Svajca po 200, Talijenska 150 i Cisav takrat se pokaže, da roditnost in smrtnost sta pri raznih 8 tri j ska 35 i Francoska (Kam so se države izseljevale ? narodih razni, ter obedve visite od posebnosti plemena i Razne države v razne kraje. Germanske države (Vele- od podnebnega upliva, od kakosti narodnega gospodarstva i britská Švedska » Danska, Nemška, Švajca) najbolj v se věrno Ameriko., latinska plemena (Talijanska, Francozka) in raznih drugih uzrokov. Števila smrtnosti so nestalni ša memo onih roditnosti. Najmanjšo smrtnost kaže Nor v srednjo in južno Ameriko. dobi 1870—1883 se vežka, sploh severne države in srednja Evropa Smrtnost poprečno v severno Ameriko izselilo iz Švedske 98,20%, se veča proti jugu in jugozapadu: Švajcarska, Avstrijska > 60 Talijanska, Ogerska, Francozka. Da se bila po vseh ê državah rojstva taistega leta sosebno pomnožila, se ne da trditi. Naj več se jih porodi na Ogerskem (42.000 na mi-lijon) najmanj na Francozkem (25.500 na milijon). Prè-sežki živih nad mrtvimi niso zaključni, izvirajo iz lastnosti m «I Novice. S* P-lš»l dotičnega naroda, ter imajo znamenje postave. V tem od-ločuje presežno število živih nad mrtvimi, to pa v primeri s številom prebivalstva, in na takem primerjanju je videti » kako se kteri narod množi. To se dalo iz reči tako: Deželni zbor kranjski. (V. seja dne 2 8. januvarija). (Konec.) Posl. Hribar je poročal o nacrtu deželnega zakona, s katerim se določuje, da osebni dohodninski davek ki dil uveden po državnem zakonu z dne 25. oktobra 1896. Velika roditnost in majhna smrtnost daje največi prirast krž. zak. št. 220, oproščen od vseh pristojnosti deželnega za- Zmerna Velika Zmerna Majhna jj n li » n » » močna i) rt 1) » n zmerna velika n močan pičel zmeren » bonodajstva podvrženih doklad in v kolikor da so dvorni, državni, deželni in javni zakladni uradniki, kakor tudi dušni » n n „ neznaten „ pastirji opioščeni od naklad k placarini. Poročevalec je obšimo pojasnil bistvo in namen izvedene davčne reforme, nje efekt k ■ za državo in nje pomen za dežele in predlagal, naj se odobri Koliko da prebivalstvo raste ali pada, to se v vsak danjem predloženi načrt, kateri določa: „Osebnega dohodninskega življenju ne opazi in ne vidi. Judje se nenavadno hitro množe. V ktero vrsto spa-dajo? skoraj bi dejali, da v nobeno, kajti njih množtvo davka, ki je bil uveden po zakonu z dne 25. oktobra 1896. leta, drž. zak. št. 220, o neposrednih osebnih davkih smejo od pričetka, ko i ne stopi v veljavnost ta državni zakon, zadevati deželne doklade dotlej, dokler obstoje v členih V. do ni toliko odvisno od številniših porodov in rejših smrti, XII. tega državnega zakona določeni davčni odpustki in pre-kolikor od njihovega izredno dolgega življenja. Uvažuj °dkazi na deželni zaklad, vse druge pristojnosti deželnega za- prirojeni potovni nagon Judov ? ki ga slede živabnejše hitrejše, krepkejše, očitniše od kristjanov, ti jih žene v glavna města, v tržna središča, na pobrežja in primorja, kouodajstva podvržene doklaie (deželne, okrajne in obcinske doklade itd.) pa osebnega dohodninskega davka sploh ne smejo zadevati. Ravno tako ne smejo nobene pristojnosti deželnega zakonodajstva podvržene doklade piačarini od višjih slu na kraje živahnega prometa, njih roditnost in dolgoživnost, žbenih prejemkov, ki je bila uvedena po državnem zakonu z pa se ne bo čuditi, da judovski pomnožek presega kri-stjanski pa avstro-ogerskih pokrajinah (iznimši Galicijo) dne 25. oktobra 1896. > drž. zak. št. 220, zadevati: dvornih •tudi i vsako leto za 0,3°/o 0,50/ 0 1 v Galiciji in Bukovini državnin deželnih in javnih zakladnih uradnikov, kakor ne dušnih pastirjev glede njih službenih prejemkov, oziroma pomnožek î 6%! glede njih koagrue*. Posl. Luckmann Sprejeto. interpeliral vlado, hoče-li obelo Kteri so uzroki, da judovsko ljudstvo dalje živi, ali daniti tajni ukaz poljedelskega ministerstva glede omenjevanja manje mrje ? Tu so razne menitve. Eni trdijo i da so Judje zato tako številni, ker so v boljših okoličnostih in in ker se bolje hranijo, drugi menijo, da ker so redniši in snažniši. Popolnoma se nobena misel ne potrjuje, a po svoje sta opravičene obedve. Ne smemo pa izpregledati neke stvari, ki je v tem dokaj važna: noben Jud se rad ne prijema trdega delà > in prisiljen se lača tehničnih obrtov. Mnogo obrtov je zdravju škodljivih ali sicer koncesij za porabo vodnih sil v svrho proizvajanja elektrike. Posl, dr. M ajar on in tovanši so interpelirali radi na-pisov katastralnih občin v obeh deželnih jezikih, VI. seja dne 1. februvarja. Posl. dr. Žitnik je poročal o odškodovanju nekaterih učiteljev za neobligatni pouk druzega dež. jezika. Dež. zbor je bil 3i. oktobra 1890. 1. črtal za ta neobligatni pouk določeni kredit 600 gld. Vzlic temu pa se je poučevanje nada- ljevalo in sedaj zahteva dež. šolski svet, naj se za vljenju nevarnih: strehokrovstvo, barvanje, slikanje, kle- dotičnim učiteljem dovoli 2700 gld. Dež. šolski svet nagrado imei panje i mlinarstvo pekarstvo j kamenarstvo j lončarstvo » smotkarstvo, kovaštvo, tesarstvo, zidarstvo ; Judov ne najdeš med železničarji ali mornarji ali rudokopi, tovarnarji. dolžnost naznaniti učiteljem, da kredit za nagrado ni več do-voljen, in dolžnost je bila dež. šolskega sveta, držati se sklepa » sre dež. zbora. Dež. zbor mora varovati svoj ugled in ne more danes stati na drugem stališci, kakor je stal 31. okt. 1890. Poročevalec ie predlagal, naj se dovoli za leto 1890./91. za V sili se prijemajo nekteri tanših obrtov : zlatarstva brarstva, denarno trgovstvo, knjigotržtva. Največi del se ta pouk naknadno 600 gld., ker je bil dež. zbor mej šolskim da na trgovino in kupčijo v vseh najrazličniših oblikah. letom črtal kredit> ostanek zahtevane svote pa naj se odkloni. Znaten del Judov je zastopan tudi v znanstvu in ume Po s dr. Schaffer je povdarjal. da je dež. šolski svet talnosti, veliko se jih obrtno peča s pisateljstvom » kar je meseca decembra 1897. naznanil učiteljem sklep dež. zbora z prava nesreča za učenost. Ako dne 31. oktobra 1890. Jud kje zemljiški po- jena. Zdaj gre samo za to, da je torej ta preporna stvar ure- da se ugodi opravičeni zahtevi sestnik ali rokodelec, to poljedelstva in rokodelstva ne učiteljev, kateri niso krivi, da jim dež. šolski svet ni naznanil sklepa dež. zbora. Govornik je predlagal, naj se za nagiado opravlja s svojimi rokami, ampak s tujimi (Konec sledi). učiteljem za pouk druzega dež. jezika od 1. 1890/91. do 1895/96. dovoli 2700 gld. iz normalno-solskega zaklada. Dež. predsednik baron Hein je skušal dokazovati, da imajo učitelji pravico, zahtevati od dežele nagrado za neobligatni pouk nemškega jezika, češ, zakon določa, da dobe posebno nagrado za vse, kar store, česar niso dolžni storiti. Dež. šolski svet ni učiteljem nakazal držal sklepa dež. zbora. Govornik nagrade, in se trdil, da ni dvoma torej , da 67 £leni dež. šohkega sveta niso vezani plačati- te nagrade. Dež. predsednik je. tudi trdil, da bi bil dež. zbor ne koru, da v prihodnjem zasedanju predloži nacrt in proračun smel samo Crtati poprej določenega kredita, ampak da bi bil moral vladi se s o preskrbljenju Suhe Krajinné z vodo tn sicer potom vodnjakov. ■ ^H Posl. dr. S chaffer je predlagal, naj se vsa stvar vrna posebno resolucijo nazoaniti. svojo željo, in je končno pri- finančnemu odseku. poročal, naj se dovolijo od dež šolskega sveta zahtevane re-numeracije. Posl. Sprejeto. Posl. Globočnik je poročal o uvrstitvi v cestnem okraju Radovljica nahajajoče se občinske cezte, se odcepi Kalan je priznaval, da stališče dobrohotnosti od podkorenske državne ceste pri Podinskem znamenju in drži napram učiteljem bi zdhtevalo, da se izplača vsa nagrada, do stare šole v Mošnjah, mej okrajne ceste in je predlagal, Vsi poslanci so v tem oziru jedini. Tu pa ne gre za pra- ker je treba proizvedbe popolniti! in ker ni dokaza, da se vičnost. Tisti, ki je zakřivil, da se učiteljem ni naznanilo, da cestni odbor za to uvrstitev izrekel, naj se deželnemu odbora jae dobe nagrade je dolžan ta zaesek pokriti. naroči popolniti poizvedbe in potem o stvari porocati v pri- Posl. Višni kar je rekel,, da neče preiskovati, kdo je hodnjem zasedanji. Posl. Po vše je priporočal, naj se rečenu kriv, da so učitelji nadaljevali s poukom. Dež. šolski svet cesta takoj uvrsti mej okrajne ceste. Glavar Detela je trdil, imel dolžnost, obvestiti učitelje o sklepu dež. zbora, a ker se da se ie radovljiški cesrni odbor že izrekel za uvrstitev. Posl. priznava. da imajo učitelji pravico do nagrade za 1. 1890/91., Mur nik je predlagal, naj se vsa stvar vrue upravnemu od naj se jim za to leto plača vse, kar so zaslužili. Govornik seku, da o njej poroča v jedni prihodnjih sej. predlagal, naj se dovoli 1060 gld. 20 kr. Pri glasovanji je bil odklonjen predlog posl. dr. Schaf- ferja in je bil vsprejet predlog posl. Višnikarja. Po s P o v š e je poročal o prošnji kmetijske podružnice v Št. Juriju pri Kranju za podporo v pokritje stroškov nakupljene stroje in je predlagal, naj se prošnja odstopi za dež. odboru, da dovoli primerno podporo. Sprejeto. Posl. Hribar je poročal o računsknm sklepu dež. Zbornica je vzprejeia Murnikov predlog. Posl. Globočnik je poročal o pr šoji obč. zastopa vrhniškega za razdružitev občine Vrhnika v tri samostojne občine in je predlagal, naj se prošnja odkloni. Posl. Jelov šek je v daljšem govoru pojasnil vrhniške razmere in predlagal zakonski načrt, s katerim se razdruži Vrhnika na tri samostojne občine. , Posl. dr. Tavčar je rekel, da dostikrat potreba, da se zaklada za leto 1896. in je predlagal, naj se zbor odobril v seji dne 11. februvarija 1896. odobri. Dež. . proračun kaka Treba obcina razdruži, a s tem je dež zbor preradodaren. bilo ako hoče dež. zbor odstraniti v nekaterih deželnega zaklada za 1896 občine vladajoče neznosne razmere prenarediti obč. zakon s potrebščino 1,157 891 gld., v tem Smisln, da se bodo mogle združevati male občine. Ce- s pokritjem 1,122 838 gl, torej s primankljejem 35 053 gl. tudi dobi Jelovšek Redni in izredni stroški so pa v navedenem proraČunskem potrebne glasove za svoj predlog, vendar letu znašali 1,228.014 gld. 29 kr., redni in izredni prihodki 1.237.450 gld. 6Y2 kr. Prištevaje temu prebitku proračunani primankljej s 35 053 gld., se faktično gospodarjenje 1. 1896. pokaže proti proračunu ugodneje za Skupna imovina je 1. 1896. Odobreno. ni upanja, da se Vrhnika razdeli. Kdor prečita prepričevalno izjavo vlade, se uveri, da ne bo zakon sankcijoniran in dež. zbor se je trudil za golo teorijo. Argumenti Jelovškovi so slabotni. znašala 44.488 gld. 771/2 kr. kr. Res, da je na , Kranjskem mnogo manjših občin, a 92.819 gld: 843 2 Posl. Hribar je poročal 0 gledališkega zaklada ra- naj prećita tudi letne proračune teh občin. Te občine so tako majhne, da morajo pobirati 60 do 70% doklade, samo da placajo svojemu županu 50 gld. Dandanes je vsaka občina, ki Čunskem sklepu za 1896 in 0 proračunu za 1898. Računski sklep izkazuje za 1. 1896. dohodkov 26.276 gld. 57 kr. izdatkov 210 468 gld. 611/ 2 kr. Razkaz imovine iz- kazuj e skupno imovino 334.942 206.818 gld. kr gld 491 2 kr., dolgov imovina se je torej zvišala za 428 gld. ima manj kakor 1000 prebivalcev. mrtva, in nesreća je, Če se še manjše občine ustanavljajo. Občina, ki ima 400 prebivalcev, ne more niČesar storiti za svoja ubožce, ničesar za šole, ničesar za ceste. Govornik je priporočal odsekov predlog. Posl. LenarČic je v daljšem govoru pojasnil vrhniške 89 kr. Proračun za 1. 1898. izkazuje potrebščino 11 541 gl., pokritja 11 572 gld., primankljeja je torej 31 gld. Poroče-valec je predlagal, naj se računski sklep in proračun odobrita. razmere in dokazoval, da bila razdružitev v občnem interesu in da so vsi pogoji dani za dober razvoj razdruženih Sprejeto. Posl. dokazal, da je po Mu rn ik poročal 0 prošnji vodstva baro- nice Lichtenthurnove sirotišnice za podporo za napravo šolske oprave in je predlagal, naj s2 dovoli 25 gld, Sprejeto. občin ter priporočal Jelovškov predlog. Deželni predseinik baron Hein občinskem redu lahko mogoče pravično varovati tudi naspro-tujoče si interese vseh delov kake občine, če tudi se varuje skupnost. Dalje je poudarjal velike težave, hatere imajo male občine s preskrbljevanjem siromakov, in kazal na težave, katere Posl. Mur nik je porocevalec o računskem sklepu ga- vladaj o v tem oziru ponekod na Štajerskem in zlasti na silno slabo rancijskega zaklada dolenjskih železnic, 0 razkazu imovine za obč. upravo v takih malih občinah. Vrhnika je sedaj evetoča 1896. in 0 proračunu za 1898 Poročevalec je opozarjal, ohčina. Uprava je dobra in ddežne so je tudi okoliške občine. da bode deželi prihodnje leto za dolenjske železnice plačati Zdaj pa se hoče ta evetoča občina razdreti in ustvariti se ho- precejšnje svote, a koliko bode prispevala, je odvisno od tega, Čejo male občine, ki bodo na najnižji stopnji administracije, koliko del bode izvršiti. Računski sklep za 1. 1896. izkazuje Konino je govornik izjavil, da je vlada odlocno nasprotna na- dohodkov 128.639 gld. 15 kr,. izdatkov 82.224 gld. 91 kr. svetovani razdelitvi. • f Skupna imovina izkazuje premoženja 141.414 gld. 24 kr. Posl. dr. Schaffer je imenoval Jelovškov predlog ne- Proračun izkazuje prihodka 32 065 gld. in za zdaj varnim; kar je Jelovšek imenoval malih občin, vsaka je dokaz i nikako potrebščine, ker ni znano, kotiko se bo potřebovalo da ne kaže občin razdeljevati, ker so vse imenovane male ob- Sprejeto. Posl, čine v sila slabih razmerah in zato se Žitnik poročal 0 prošn i Marije Salokar, proti Jelovškemu predlogu. govornik izrekel vdove okrožnega zdravnika v Metliki, za pokojnino in je pred- Pri glasovanji je bil predlog posl. Jelovšeka odklonjen lagal, noj se dovoli miloščina letnih 200 gld. in 20 gld. in vzprejet odsekov predlog. vzgojnine za vsacega otroka. Posl. Po v š e poročal 0 uvrstitvi ceste Jcžica-Viž- Posl. Globočnik poročal 0 zadevi nameravanega marje mej okrajne ceste in je predlagal: V cestnem okraju vodovoda za Ambrus in okolico in je predlagal, naj se zakon ljubljanska okolica se nahajajoča občinska cesta, ki se na Ježici • mej hišama št. 14. in 15. od Dunajské državne ceste odcepi giede zgradbe vodovoda v Ambrusu v polnem obsegu razve ljavi in naj se sprejme resolucija, s katero se naroča dež. od- in drži čez Savlje-Kleče in Vižmarje do štika z ljubelj3ko dr žavno cesto pri erarsfcem distančnem kamnu km. 7400(6/7), se uvrsti mej okrajne «ceste. — Sprejeto. Konec seje so poslanec Pfeifer in tovariši interpelo-vali glede tolmačenja novih davčnih zakonov z ozirom na obnovljene vinograde. Naposled je volila zbornica adresni odsek in so bili vanj izvoljeni poslanci Grasselli, Hribar (načelnik) baron Licbtenberg (namestnik), dr. Papež, Povše, dr. Schafïer, baron Schwegel. dr. Tavčar, dr. Žitnik (poročevalec). — Osebne vesti. Imenovani go zdravnik dr Alfred Valenta pl. Marchthurn profesorjem babištva v Ljubljani, pravni vežbenik Gregorij Krek avskultantom na Štajerskem, župnik Mihael La gin ja v Veprincu dekanom v Kaststvu. — Slovensko delavsko stavbinsko društvo se je osnovalo v Ljubljani, Namen mu je, poskrbeti delavskim sta-novom primernih in cenenih stanovanj. — „Narodni Dom" v Gradcu Graški občinski sve-se jako boji Slovencev. To dokazuje soglasna sprejetev Neckert mannovega femoznega predloga, s katerim izreka občinski svet deželnega mesta Gradca odločen protest, da bi se kršilo „narodno posestno stanje" graških Nemcev, bi se motil narodni mir ter bi se po nepotrebnem izzivalo skoraj izključno nemško prebivalstvo. Zato izreka občinski svet odločno in upravičeno upanje, da ne bo nikogar v Gradcu, ki bi dal svoje posestvo slovenskim stremljenjem na razpolago S tem predlogom je Neckermann graške mestne očete toli razveselil, da so kričali kakor obsedenir „Heil! Ileil!" Id župan jih je še prav po-sebej pohvalil: „Ja, rneine Herrn, ich finde das ja sehr schôn ! Es ist wieder Einstimmigkeit !" — Nu, vse kričenje in vse sogla9je ne bo pomagalo Nemcem prav nič, ko nabero graški Slovenci za svoje namene dovolj denarja — Umrli so učitelj Fran Kokalj in frančiškan Libérât Omerzel v Ljubljani, podpolkovnik v pok. Andrej pl, Slivnik v Mariboru, kapelan Josip Meglič v Pomjanu kapucin Rajko Pun ču h v Škofjiloki in Olga Pie i we is roj. Ploj v Velikem Lošinju. — V Zatičini na Dolenjskem je dne 15. svečana umrla gospa Ana Hribar, mati lastnika tiskárně v Celju Drag. Hribarja v 72. letu njene starosti. N. v m. p. — Prememba v posestvu. Veleposestvo in sodnijsko grajščino „Gilt na trati" v Mokronogu na Dolenjskem kupil je ljubljanski vinski trgovec in posestnik g. Peter Střel od gospe Jos. Hočevar v Krškem za vsoto 36200 gld. V — Skof Strossmayer, največji sin jugoslovanski, je dne 16. t. m. praznoval svojo šestdesetletnico. — Dijaški izgredi v Ljubljani. V ponedeljek in v torek so se primerile večje rabuke mej slovenskimi in nem-škimi visokošolci. Povod rabukam so dali nemški dijaki, kateri so ljubljansko prebivalstvo in zlasti slovenske visokošolce na vse možne načine dražili in izzivali. Dež predsedništvu priporočamo toplo, naj razpusti društvo „Carniola", katero itak nima druzega namena, kakor izzivati slovensko prebivalstvo in ki je že milijonkrat prekoračilo svoj delokrog. — Celovško nemško dijaštvo. VeČkrat smo že po- ročali o nezdravih, gotovo ne veselih pojavih v celovškem srednješolskem dijaštvu. Ti pojavi so čim pogosteji in žalost-neji in med nje je vštevati tudi plese, ki jih napravlja „za-vedno nemško" dijaštvo pod patronanco profesorjev. Tako imajo „nemški zgornji realci" plesni venček pod patronanco soproge realčnega vodje. Tiskana vabila pravijo. da se ta ples vrši „am 19. Hornung 2011 n. g. Ztt* (nach germanischer Zeitrechnung). Tako vabijo na ples dijaki. — Tudi gimnazijci imajo svoj ples. Ko so se v Ljubljani zbirali dijaki v resne nauke, koliko komedij niso ž njimi uganjali profesorji, kako so jih kaznovali, a v Celovcu?! Piešejo z njimi ! — Visokošolci razsajajo, srednješolci po „nemško" plešejo, — a sta-riši te in one dostikrat z res krvavo prisluženimi novci pre-skrbujejo ! Lep pogled imamo v bodočnost, ko se nam tako kaže mladina, — pravijo, da „up boljše bodočnosti". — Nova bolezen otrok. Iz 0. Becse se poroča „P. Lloydu" : Tukaj in v okolici se je začela mej otroci strašna epidemija, katero nazivljajo zdravniki epidemično otrpnenje tilnika Bolezen napreduje toli naglo, da umrjo otroci v 5 do 10 urah, Znaki so: hud glavobol, nezavest, nemir in otrpnenje tilnika. Bolnik postane apatičen ter zaspi, Zbudi se le malo-kateri. Mnogo družin je tu, ki so tekom dveh dnij izgubili po 4 otroke. — Zarota prognancev. 250 i uskih prognancev, katere je vodila ladija „Jaroslav" na otok Sachalin, je sklenilo — kakor poroča neki sibirski list — da umore vse moštvo, kapitana pa prisilijo, da jih popelje na japansko obal. Tudi ka. pitana so hoteli potem umoriti. Ker pa niso bili složni mej seboj, se je izvedelo pravočasno za zaroto. — Slepar v mašniški obleki. V Gentu v Belgiji se je neki Campana ohlekel v mašniško obleko in je v spremstvu nekega Flamenta nabiral milodare za neko pobožno kooperativno drnštvo, katerega nacrt je blagoslovil celo sv. oče sam. Goljufa sta že nabrala okolo 4000 frankov, ko ju je začela zasledovati policija. Campana je zginil še o pravém času. Njegovega spremljevalca pa je zasacila policija — Velezanimiva sodna obravnava se je vršila přetekle dni o Oklandu v Kaliforniji. Zatoženec, tožnik, velika većina prie in en odvetnik, M Roland Gradny, so. bili gluho-nerai. V sodni dvorani je vladal največji molk, ker se je go-> vorilo le z gestikulacijami. Ubogi sodniki, ki so morali slediti tem debatam ! — Slovansko gibanje v Italiji. „La bilancia" io „Nazione" poročata, da se širi po Furlanskem neverjetno naglo panslavistična propaganda. Steber so ji ondotni slovenski duhovniki. Od leta do leta narašča število danov Mohorjeve \ družbe ; zlasti v gorah in dolinah, okrog St. Menaria pa tudi že ob Natisonu delujejo strastni slovanski propagandisti. Zato florentinska „Nazione" pozivlja vlado, naj zapreci nadaljno „iznenarodovanje". — Člověka morajo taki glasovi le veseliti, saj dokazujejo, da naši rojaki v Furlaniji ne spe ter se ne dado požreti od laškega moloha. Laška vlada pa tudi ne more prepoveiati Mohorjeve družbe, ki nima nikakih političnih tendenc, ampak goji le leposlovje in popularno vedo. — Kanarčki v Angliji. Neki franeoski list pripove-duje, da razprodajo v Angliji vsako leto nad 400.000 ka- narčkov, kateri stanejo približno milijon goldinarjev. Anglija sama vzredi vsak leto 300.000 kanarčkov, drugih 100.OOO pa jih dobi iz Nemčije in drugod. — Mater ustřelil Na Dunaju v Wáhringu je ustřelil lOleten deček, sin železniškega sprevodnika Markovca, svojo mater s staro puško, o kateri nihče ni vedel, da je že dolgo nabita Doček je ustřelil přej s puško že neštetokrat, rabivši papirnate kapice. Nakrat pa. se je stara~puška v istini sprožila. Tržne cene. V Ljubljani dne 29. jan. 1897. Pšenica gld. 13.— kr. rž gld. 9-— kr., ječmen gld. 7'— kr., oves gld. 7*— kr, ajda gld. 9.— kr., proso gld. 7*— kr., turšrca gld. 6 50 kr. leča gld. 10 — kr., grah gld. 12*- kr., fižol gld. 10- — kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) » 69 Lot arijske srećke V Brnu dne 17,. februarj t 79 70 16. 89 12 Na Dunaji dne 12. februarja t. 1. : 1, 75, 27, 56, 55 V Gradci dne 17. februarja t. 1.: 19, 68, 62 49, 85. Razpošiljava sukna samo zasebnikom ■ od rezek čLolg za- jgid 3-10 iz dobre 4 80 dostno moško obleko stane samo i mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. > 7-50 8-70 10*50 12-40 13 95 > > fine l i » > finejše angleške grebenčastej pristue ovčje yolne odrezek za črno salonsko obleko fl. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše jgrebenčasto in še- blago, kakor blago, kakor blago za finančně in žan-darmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga jesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka kateregarabata (1) Jedino pristen (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno konce si jonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna balzama Da se preprečijo vse prevare, Imum odsle] to oblastveno registrováno varstveno znamko. A. le k ar nar j a Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko. Gelotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, větrově, zaprtost telesa itd.. za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, ope- klinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom. Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Gena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je 12 malih ali 60 z zabojem vred: 6 dvojnih steklenic 30 4 krone, 13 kron. i. I V Bosno in Hercegovino 30 kr. več. Pravi trpotčev sok teri se pripravlja v lekarni jedino oni, ka- Zrinjskemu, Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega štev. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov ter n aj- boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času a odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na način hitro okrevajo. Izmed mnogih z a h va 1. s p o m i nj a m tukaj samo ono: »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; po tr ebuj em z a moje znance. Jaz sem dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v il n i s o k v s i m prsobolnim. p o š t o v a nj e m. Rudolf A u s i m. Dunaji, 20. mar ca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja .se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali pa po poštnem povzetju. Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. P trp otč k iz lek > k Z kemu« v Zagrebu, dob v dežel lek P Leusteka, Resljeva cest iva se tukaj v Ljublj Mariji pomagaj Mil a št. 1. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodaj alce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom (i) Lekarna Jedino pristno angela varuha Sčhulzengel-Apotheke Centifolijsko mazilo (bal zamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejse vlačno mazilo se-danjosti. Veli ke antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-protnega učinka. Pri vseh še tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, vsaj naj manj zbolj Sanje in olaj-šanje bolečin prouzroj oče. Manj nego dve škatuljici se ne raz- desA.THIERRYin posiljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti po-vzetjo zneska. Gena s poštnino, voznim lončka 3 krone 40 vin. •if* PREGRADA listom zavojem Svarim prosim natanko na nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka firma Apotheke Thierry zavit v navodilo Pregrada Schutzengel- Vsak lonček mora znamko Ponarejalce vporabo, katero ima to varstveno posnemalce mojega jedino pri- stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodaj alce falsi- fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Lekarna angelja varuha Pregradi tovarna balzama Rogatcu. Thierry a Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu proti povzetju zneska. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.