261. številka Ljubljana, v torek 14. novembra. XV. leto, 1882 3 Izhaja vsak dan sveeer, izimfii nedelje in pramike, ter velja po pošti prejeman za a v bt r i j s k o-oge rsk e dežele za VBe leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Zfl .jubljano brez pošiljanja aa dom za vse leto 12 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 cld. 10 kr. Za pošiljanje na ■lom računa se po 10 kr. za mesec, p« 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor po&t m na znaia. Za. oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če a% oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba4. U pravništvu naj se blagovolijo pofeiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admiuibtrativue stvari. Iz delegacij. V Budimpešti 10. novembra. Kdor je od delegacij pričakoval razkritja veli kih političnih tajnosfrj ali vsaj kaj bolj zanimljivega, varal se je, ker izjave ministra vnanjib zadev grofa Kalnoky-ja nijmajo več, nego navadno formalno važnost. Jednakih besed Čuti je skoro vsakokrat v delegacijah, letos kakor lani poudarjalo se je tesno prijateljstvo mej avstrijskim in nemškim cesarstvom, spojeno po vkupnosti velikih interesov, in naglašale so se izvrstne razmere vsem vlastim nasproti, kar pa nikakor ne opovira, da se vse države, napenjaje vse fizične in denarstvene sile, ohorožujejo, kakor še nikoli, menda po pregovoru: ,Si vis pacem, para bellum". Izjava Kalnoky-ja tedaj nij bila izredne važnosti, mnogo bolj pa je nas in z nami menda vse državljane zanimido to, kar je povedal vkupni finančni minister Kallay v davčnem odseku ogerske delegacije o naših deželah, o Rosni in Hercegovini, kateri dunajski časnikarji kaj radi nazivljejo: navstrij-sko Irsko". Vsakemu, ki se le malo pazljivo peča z dogodki n.iše avstrijske politike, bode še v dobrem spominu, kak vriš je zagnalo oficijo/no in židovsko-nemško časopisje, ko je Kallay prevzel vodstvo uprave v teh dveh deželah in koliko se je obetavalo in oblju-bovalo o poboljšanji in prenaredbali v upravi, kako jasna bodočnost se je slikala prebivalcem Bosne in Hercegovine na steno, da smo jim mi užc skoro bili zavidni. A da se nij veliko obrnilo na bolje, vidno je iz Kallay-jevih izjav. Sploh mj povedal kaj poseb nega, glavnemu tako zvanemu agrarnemu vprašanju pa je šel kar naravnost s pota in še le, ko ga je ogerski delegat Szilagyi k temu prisilil, odgovoril je nevoljno, da agrarno vprašanje nijma nikakega upliva na ustanek. Je li to zares Kallay-jevo prepričanje, kdo to ve V mi vsaj pa bi o tem močno dvo- mili. Agrarno vprašanje je glavni uzrok nezadovoljstva v okupiranih deželah, kajti po tamošnjih agrarnih razmerah je skoro vse slovansko prebivalstvo pod ložno — da ne rečemo sužp.o — turškim begom in kljubu vsem prošnjam in molhenicam se to vprašanje veuder še nikoli nij v roke vzelo. Magjarsko-nemška politika pospešuje jedno-stransko le interese turških begov in drugih turških podaaikov, zato se tubi agrarno vprašanje smatra za postransko. Z nekakšno milostljivostjo pa je za-gotovljal minister, da v bodoče t'*ga vprašanja ne bode odvračal načeloma; gotovo bode državi, kakor tudi okupiranima deželama v naj vero korist, ako BS skoraj to vprašanje stavi na dnevni red in reši kakor hitro le možno. Jako dober utis pa je napravil odgovor delegata in poročevalca Fanderlika pri razpravi o bud-getu za vojskine potrebščine, ko je na dolgotrajne in nič manj nego objektivne u^ovon- Sturm-ove br: -pil poročilo budgetuega odseka in tetitorijalni sistem. Razvrstitev vojske po vojskinih oddelkih (corps), dejal je, nij novotarija, saj je do sedaj bi!a tudi tako razdeljena in tudi do sedaj moralo se je računiti s prebivalstvom. Namen vsemu temu je v prvej vrsti, da se državljanom, ki morajo opravljati vojno službo, ta dolžnost kolikor možno olajša, in to se tudi /godi, ker bodo mogli ostati doma. Tudi nezaupnost, ki se kaže zaradi teh dislokacij iz narodnih ozirov, nij utemeljena, ker nikdo nijma pravice, sumničiti to ali drugo narodnost glede domoljubja, požrtvovalnosti in udanosti do cesarja in do monarhije. Nezaupnost se tudi iz tega ne sme izdajati, da pride prebivalstvo v ožjo dotiko z onimi svojih državljanov, ki so vojaki, iu jaz mislim, da je le izvor zastarelih nazorov, ako se vojska gleda s tacega stališča, da je kaj pre bivalstvu nasprotnega, ne pa s tacega, da vojska nij nič druzega. nego samo oboroženo prebivalstvo, poklicano v brambo države. Politični razgled« Notranje dežele. V Ljubljani 13. novembra. Iludgetni odsek dei«^aci| državnega zbora vzprejel je uredno vojski no potrenščino 7 l/a milijonov po predlogu vladinem. Mej razgovorom rekel je vojni minister, da obračajo druge države svojo pozornost na upoljavo novih repetirnih pušk. katerih sistem pa nij se doslej nikjer vzprejet. Ako bi pa nekatere velevlasti upeljale ta novi sistem, potem morajo ostale tudi takisto storiti. Utrjenje Polo je končano, torej se ne zahteva več dotienega doneska. Pri točkah, zadevajočih zavarovanje meje južne Tirolske, Krakova in Przemysla, vzprejme se pokritje carinsko s 147 milijoni. — Minister pl. Dunajewski obravnava z ogrsko vlado gleda brezcarinskega uvoza žita v Tirole. Državni zbor avstrijski sešel se bole baje 30. t. m., ko bode piv j zboroval še tirolski deželni zbor. Kakor se kaže, imele bodo posamezne stranke drugačno lice ko v prejšnjih sesijah. Najnovejše je da sta solnograška poslanca dvorni svetnik Lienbacher in dr. Puchs izstopila iz osrednjega klub;- Liecht.ensteinovega iti s tem tudi iz desnice. Kot glavni razlog tega izstopa se naglasa dolgo ne-oporečena izjava dr. Fisehhofova, da so mej Ne nemci desnice elementi, ki mjso zadovoljni z nemškimi konsei vativci ter so preko njenih glav skušali se združiti z nemško ljudsko stranko. „Politik4', pišoč na uvodnem mestu o tem izstopu, pravi, da je ta izstop le prosta posledica secesije z li). novembra 1881, ko se je iitanovil posebni osredni klub. Lienbacher ne stoji s svoj mi političnimi nazori na av tonom is tn em stališči, ki je skupna podlaga desnici. On nij bil član strank'' prava ustanovljene i. 1871. s federalistnim programom; tO ločen je bode pa ostalo osamijeno, kajti sicer bi bil stopil Lienbacher z vsem svojim klubom iz desnice. Kot uzrok temu izstopu pri poznava „Politik" le ta, da m a n j k u desnici programa; sicer jej je glavni smoter: oh ranjen j 6 Avstrije in avtonomija njenih dežel, a pravega, točnega programa v teh treh letih vomier le nij Se Bestavila. Kot glavni prihodnji nalog desnice smatra „Politik" torej: form u liran j e skupnega programa LISTEK. Carstvovanje Ane Ivanovne. (1730—1740.) Po Solovjevu in drugih spisal .J. S tek lasa. (Konec.) Sredstva k prosveti so se malo po malo po-večavala, ali vendar ne v takej meri, da bi se posledice tega mogle očutiti v občinstvu. Zunaj je bilo mnogo leska, razkošja, ali pod leto zunanjo glad-čino je bilo še mnogo nravstvene surovosti. Mogočnost takega značaja, kakoršnega je bil Volin-skij, mogočnost njegovega postopka s Treujakovskim nam pred vsem obražuje občinstvo. Poluobrazova-nost se je pokazivala najbolj v strasti za bedaki, katerih so bili polni dvorci in hiše velmož, v strasti za zadovoljstvi najprostejimi, za budalaščine, kakoršna je bila na primer znamenita ledena hiša, narejena v hudej zimi 1. 1740 za praznovanje svatbe pridvor-nega bedaka; tudi Tredjakovskij je moral prisostvovati tej bedariji ter sestaviti zanjo slabe, nepristojne stih". Tako ulogo je igral akademik v Petrogradu; a kakšno ulogo so igrali nesrečni lečniki v polkih, vemo iz pisma vojaškega glavnega lečnika Fisehei ja; „Štabski častniki hočejo po svojej volji zapovedati letnikom, imeti jih za sluge svoje ter jim nalagajo razčesavati vlasulje; a Če lekar preti svojim štabnim častnikom noče pokazati prevelike uslnžnosti in rob-stva, tedaj ga napadajo, po svojej volji kaznujejo in bezčastito; a kateri lečniki so štabnim častnikom v strahu, te upotrebljujejo za svoje služabnike; taki tudi ne izpolnujejo svojih dolžnostij nego jih zanemarujejo, k bolnikom ne hodijo, nego žive samo v hišah štabnih častnikov, drugi pa razžaljeni nočejo služ'ti". V Malorusij i je na početku carstvovanja Ane Apostel mirno'hetmanstvoval do smrti svoje (1, 1784); naslednika mu nijso dali, a uprava je bila izročena kolegiji od šest članov, treh Velikorusov in treh Malonisov. 6. Dela vnanja. Vnanjimi deli je za Ane I upravljal Osterman. Avstrija in Francozka ste neprenehoma iskali zveze z Rusijo; Osterman je caric trdil, da je zveza z Avstrijo mnogo koristueja, ker je Avstrija bliže Rusiji ter jej moro pomagati v zadevah poljskih in turških, doČim se od dalnje Francoske ne more pričakovati zdatna pomoč. Na iztoku se je odrekla Rusija od osnove Petra Velikega, odnnsno utrjenja na bregovih kaspiskega morju; početkoin 1. 11 so bil«' povrnem.1 Perziji po Petru osvojene pokrajine, ki so bile vsled svojega nezdravega podnebja, pravo pokopališče za ruske čete. Sledečega 1. 1788 je umrl AugUst II., kralj poljski; Rusija :'n Avstrija v znjednici ste hoteli videti za naslednika AvgUStovega sina, Avgusta III. tabornega kneza saksonskega, ki je obečal ruskej vladi, da hoče ravnati soglasno ž njo glede Kuronske ter gledati tudi na to, d^ se Poljska odreče svojih za-htevanj na Lillundijo. Protivnik Avgustov je bil stari neprijatelj niegovega očeta, Stanislav Leščinski, ki je bil sedaj vsled luaka njegove hčeri Marije s francoskim kraljem Ljudevitoin \V. podpiran od Francoske. Leščinski je bil proglašen /a kralja; ali pri-bližajoca »e ruska vojska pod vodstvom Lassijevim ga je prisilila, da se je oddalil iz Varšave v Danzig. S tim se je okoristila saksonska stranka ter proglasila Avgusta za kralja. Lassi pa je šel oblegat in sporazumi j enj e z vlado na njega temelji. V avstrijskih vladnih "krogih smatra se za gotovo, da so bili dunajski nemiri aranžirani v to smer, da bi se zabranila izvolitev Krona-wetterjeva. Dokaz temu je pomanjkanje vsacega aktuelnega povoda k izgredom in pa slučaj, da so izgredniki razgrajali brez pravega načrta in smotra ter brez določenih terjatev. Redarstvenim organom se je zaukazalo, da naj se kolikor možno varujejo prelivati krvi, ter da naj ostro pazijo, če je ravno treba pcslužiti se orožja, da ne dovedejo nedolžne v nesrečo. V petek bila je v Spljetu slovesna iostala-cija novega mestnega zastopa. Župan dr. R e n d i e razloži njega program, kojega glavni elementi se tikajo poboljšanja finančnih razmer in ustanovitev miru. Rendič poudarja neomahljivo udanost dalmatinskih Slovanov do habsburških vladarjev in koncu b trikratnim „živio!u na presvitlega cesarja. Dr. Bu lat izraža svoj gnjev nad poskušanim umorom glavarja Conrada ter mu zagotovlja simpatije svoje in ljudstva. Borčič predlaga, da se to kot sklep mestnega zastopa naznani ministergkemu predsedniku grofu Taaffeju in namestniku baronu J o-v a im« viru, kar se jednoglasno vzprejme. V prvej pri hud njej seji se bode podalo baronu Conradu najbrž častno meščanstvo. — Ko je šla godba po pred mestjih, pozdravil jo je neki član prej-šnega razpuščenega mestnega zastopa ter njega družina s käme nji. Žandarmerija je potem zaprla to iredentsko zalego, ko jo je jedva ubranila razkačenemu ljudstvu. VnaiiJ-r «lrza>e. „ Narod ni list" objavlja senzacijonalen telegram iz albanske meje, ki pripoveda, da so te dnij „Aibanska liga" in uglednejši Albanci po c. kr. kon* sulatu skadrskem odposlali prošnjo na našega cesarja Frana Josipa, v katerej G-a prosijo, da bi prej ko možno prišel zaposest Albanijo. Ukaz bolgarskega kneza razpisuje volitve za sobranje. Volitve prvega reda prično s 3. decembrom, določilne volitve pa bodo 10. decembra. Iz Petrograda prinaša „Pol. Gorr." dopis, kateri razlaga mnenje ruskih diplomatičnih krogov glede bodočnosti Srbije in njenih odnošajev k Av-stro-Ogrskej in Rusiji, nasprotovaje po Časnikih razširjenim trditvam. Napačno je misliti, da je srbska narodna stranka ruska, v diplomatičnem pomenu besede. Rusiji je bilo vsikdar po volji, ako ste si Srbija in Avstro-Ogrska prijazni, in to jej je tudi sedaj všeč. Ona mora Srbiji le svetovati, kakor je to uže storila nasproti Črnejgori, da si naj prizadeva obraniti si najprijaznejše odnošaje s sosednjo velevlastjo, dasi ni treba, da bi bile razmere vazalske. Proti takim razmeram, bodi si z Avstrijo ali Rusijo, bi se pa pač Srbi sami najbolj upirali. Ti odnošaji se z agitacijo katere stranke koli ne dado spremeniti. Prazna stvar je, da bi knez Nikita kandidiral za srbski prestol. Stališče Milanovo da nij omajano in srbski narod bi Nikite ne hotel vz-prejeti za vladarja; to da je prepričanje ruskih diplomatov. O Egiptu: „Memorial Diplomatique" poroča, da ne bode lord Dufforin ostal toliko časa v Egiptu, kakor se je početkom mislilo, temveč le kake štiri tedne. Durlerin občeval bode direktno s sultanom, da ga pouči o nameravanih reformah; porta pa se mora obvezati, da ne bode poslala izrednega komisarja v Egipet. Granville zatrdil je Ti s so tu, da bodo poslej francoski funkcijonarji ravno tako lehko nadzorovali egiptski dolg, kakor doslej. — Iz Egipta dohajajo poročila, ki imenujejo sedanje razmere neznosne; nobeden se varnega ne čuti. Pod Ismajlom nazivala se je egiptska vlada despotizmom, olajšanim po konzulih; sedaj pa vlada ondi anarjiha. Dopisi. Iz Borovnice 13. novembra. [Izv. dop.] (Ogenj.) Danes zvečer ob 6V*, uri začelo je goreti in zgorela sta dva kozolca in jeden skedenj. Ljudstvo bilo je vse preplašeno, zaslišavši plat zvona bfti. Ogenj razširil se je bliskoma, da nij bilo mogoče pod kozolci stoječe vozove ven potegniti. Kdo da je zažgal, se do sedaj še ne ve. Da se je poleg stoječe poslopje obvarovalo, gre posebna hvala našej vrlej žandarmeriji, ker je skrbela, da so ljudje hitro z vodo prišli na pomoč, da se nij ogenj naprej razširil, kajti v nevarnosti bila je vsa Borovnica. Prišla je tudi vrla vrhniška npožarna straža" na pomoč, pa je bila večja nevarnost uže pri kraji. Vrhničanje so tu pokazali ljubezen, da radi pomagajo v sili, hvala jim! Konečno mi je še omeniti zastopnika banke „ Sla vije", gospoda Dragotina Žitnika. On je prav pridno gasil. Posebno hvalno omeniti je še tukajšnjih žensk in deklet, katere so se skazale res neutrudne pri donašanji vode. Zavarovan je bil jeden dotičnih posestnikov pri banki „ Slavij i" za 800 gld., za druzega mi pa nij znano. Gospodarji in gospodinje, pazite naj prvo na svoje otroke in sploh bodite skrbni, da se ogenj ne zaneti, ker vidite, kakšen strah je ogenj. Pribislav K. 1« turjaške okolice 11. novembra. [Izv. dop.J Pred malo časom smo v časnikih brali, da je letos v Avstraliji snežilo, kar se do sedaj še nikdar nij zgodilo, ker ta mali del zemlje skoraj prav ob ravniku leži, kjer nij nikdar mraza. Pa tudi pri nas se nenavadne prikazni čez dalje bolj ponavljajo. Uže dve leti zaporedoma nahajali smo v poznej jeseni, da celo o novem letu mnogo cvetlic. Tudi letos se vidi v našej okolici vse polno cvetlic, češnjeva drevesa in grmovje so v cvetji, videli smo zeleno češ-pljevo vejo in zrele jagode. Nenavadna prikazen zares! Lani bila je ravno taka jesen, a o velikej noči bila je potem grozna slana in o sv. Vidu 15. junija gledali smo s snegom pokrite hribe, na jesen letos pa je tako deževalo, da je ljudem skoro vsa otava pognjila in nijso bili v stanu ne poljskih sadežev pospraviti, ne ozimine vsejati. Tudi krompirju škodovala je moča tolikanj, da hoče sedaj ves pognjiti. To nam ne obeta vesele prihodnjosti, niti živeža za ljudi ne bo veliko, niti krme za živino. Sadje bilo je sicer še precej dobro obrodilo in bo tudi nekoliko zaleglo, napravili so semtertje veliko sadnega mošta, slive pa so ali surove ceno prodali, drugi jih pa v slivovec pokuhali; sedaj hodijo pa v gostilno za drag denar slivovec pit. Z debelimi prašiči je vender dobra kupčija, ker jih v vnanje dežele veliko pokupijo in dobro plačujejo in videti je bilo cele vrste vozov s prašiči obloženih, ki so jih peljali v Ljubljano. Včasih so se kupci kar norca delali iz prašičev in moral je kmetic prodati po naj nižji ceni, a sedaj se uže dobro prodajo. V tukajšnji okolici so v neki vasi terice imeli, sušilnica bila je na prostem v bregu, da se nij na jednej strani kar uič videla iz zemlje. Živina se mimo pri-drvi in jeden vol zakadi se vanjo in speče ves, to je bila dosti velika pečenka za terice, ki v jedno mer rade jedo. V drugej vasi borila sta se kraj sušilnice mož in mladenič, a možu spodleti in pade v jamo, ter pri priči umrje. Žalostno, pa resnično! Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa „Iz Ptuja", v katerem je bil govor o šolskem nadzorniku g. Ranerji in o tamošnjih šolskih razmerah v obče. Proti tej zaplenbi napravili bodemo ugovor. — (Jour fixe literarnega in zabavnega kluba) preteklo soboto imel je 39 obiskovalcev, katerim je predsedoval g. dr. B le i weis vitea Trsteniški, g. profesor Wiesthaler pa čital do sedaj še nikjer objavljeni slovenski pastirski list ljubljanskega škofa Reinolda Scarlichija od leta 1631. To berilo in jako povoljni uvod izvabilo je nenavadno pozornost, kajti omenjeni pastirski list nij samo zunimljiv v jezikoslovnem oziru, ampak tudi v socijalnem in kulturno-historičnem. G. prof. Šuklje podal je kratko oceno g. prof. S. Rutarja izvrstne knjige »Zgodovina Tolminskega", katero naj bi si omislil vsak, kdor se briga za domačo zgodovino in za domačo, zlasti pa tako izborno knjigo. Ostali del večera izpolnil se je z istinito dovršenimi produkcijami na glasoviru in goslih, za katere smo gospodom Leden ig, Parma, Janušovski in Rorman prav hvaležni. — (Nedeljska beseda šišenske Čitalnice) v Koslerjevej zimskej pivarni bila je jako ranogobrojno obiskana in program njen vršil se je jako gladko v zadovoljnost vsem navzočnim. Posebno sta nam ugajala mešana zbora „Pred slovesom" in „Pesen Primork", koja je pelo kakih 16 možkih in na pol toliko ženskih glasov. Čuditi se je krepkim pa gibčnim in milim glasom brhkih Šiškarc ; iznena-dila nas je preciznost, s katero so se peli zbori; tu se je vse tudi čutilo, kar se je pelo. Ako se pomisli, da je bil le prvoten, nepripravljen, akopram jako pripraven materijal, s kojim je imel opraviti društveni pevovodja g. Justin, ne more se zadnjemu, poleg vse njegove inzborove marljivosti, odrekati še neka posebna spretnost, kajti v primerno kratkem času izuril je Šiški zbor, s katerim se po pravici lehko ponaša. Skrbi se pa tudi za naraščaj, kajti poučuje se, kakor smo zvedeli, še kakih 14 deklet, ki bodo v prihodnjem letu pri slavljenji 600 letnice kranjske dežele lehko nastopile, in to je Danzig, ali ker je imel premalo vojske, nij mogel vspešno proti Leščinskemu delovati. V Rusiji so pro-našli, da obleganje Danziga pod Lassijem kaj počas nagreduje ier so na Lassijevo mesto poslali Miniha. Pa tudi Minih nij mogel s temi sredstvi, kakoršna je imel Lassi, hitro napredovati; ali ko mu je prišla na pomoč vojska in mornarica s proviantom in arti-lerijo, pobegnil je Leščinski in Danzig se je predal. Pri tej oblegi, ki je trajala 135 dnij, so izgubili Rusi več nego 8000 tisoč mož. Na skoro pa je nastopil Minih sjajneje poprišče v vojski s Turško, začetej v zvezi z Avstrijo radi krimskih napadov; Lassi je osvojil Azov; 1. 1736 je vzel Minih Perekop ter strašno opustošil vso zapadno stran poluotoka do samega Bahčisaraja (poprej stolica krimskih kanov, katerih dvorec se je do dandanes ohranil. Znameniti so v tem dvorcu vodometi od najlepšega marmorja); 1. 1737 pa je pokončal Lassi iztočni del Krima, a Minih je vzel Očakov; 1. 1739. je Minih sijajno zmagal pri Sta-vučanah, osvojil Hotin, prešel Prut ter se hvalil, da je neznatni Prut postal slaven; potem pa je namenil udariti Še Čez Donavo. Vender pa so bili ti sijajni vspehi skupoceni: pohodi so bili težavni, stepni a Minih nij znal posebno ljudi varovati. Kako težavni so bili le-ti stepni pohodi, vidi se iz tega, da so morali vojaki s seboj voziti vodo in drva. V tem Času pa, ko je Minili bil zmagonosen nad Turki, pretrpela je Avstrija mnogo nezgod ter je potrebovala miru. Razen vojaških neprilik pa je tudi francosko zlato sklonilo Avstrijo na mir. Zanj ne ravnodušni avstrijski ministri so začeli predstavljati ce-carju Karlu VI., da je ruska vojska, izpovedajoča grško vero, mnogo nevarneja za nasledne zemlje avstrijske države, nego turška, kajti velik del avstrijskih prebivalcev v Erdelju, Ogrskej, Hrvatskej, Dal maciji in Istri izpoveda isto vero z Rusi. Konečno pa so se tudi evropske države vznemirile, da ne bi Rusi prodrli do Carigrada ter osvojili levantinsko (iztočno) trgovino. Avstrija je sprejela posredovanja francoskega poslanika v Carigradu Villneva; carica Ana je tudi želela mir, ker nij dobila pomoči od zaveznikov, ker je slišala, da so Perzijanci hoteli skleniti mir s Turki in da so gubitki njene vojske velikanski, zapovedniki pa mej seboj nesložni. Carica Ana hotela je doseči v tem miru, da se izbrišejo vsaj postidne točke Prutskega mira. Meseca septembra 1. 1739 je bil sklenen mir v Belemgradu. Avstrija je Turškej mnogo zemlje odstopila, Rusija pa nij nič dobila razen malega prostora stepe mej Bugom in Dnjeprom, tudi je bilo ustanovljeno, da imajo Turki porušiti Azov do temelja. Tako se je končala vojska, v katerej je palo do 100.000 ruskih vojakov. V tem času pa, ko je Minih premagoval Turke, postal je Biron brez vsakih zmag vojvoda kurlandski. Leta 1737 je umrl poslednji Ketler Ferdinand. Ko je ruski dvor zvedel o njegovej smrti, zapovedal je ruskej vojski iz Rige vstopiti v Ku-ronsko, da bi podpirala izbor Birona za vojvodo, in Biron je bil izbran z veliko večino glasov kuron-skega dvorjanstva, ki ga poprej nij hotelo priznati za kuronskega dvorjanina. 7. Biron upravitelj in smrt carice Ane. Novi vojvoda nij odšel v Kuronijo, nego je ostal v Rusji, kjer je hotel učvrstiti svojo vlast za bodoče čase. Carica Ana se je odrekla možitve, a radi učvrščenja ruskega preBtola v potomstvu carja za Šiško jako mnogo. Naj bi se tudi drugod po mestih in večjih krajih posnemal ta vzgled! Živo čutimo potrebo narodnega ženstva in pesen je jeden glavnih motorjev, ki vzbujajo narodno zavest in ponos. — G. učitelj Zebre deklamoval je „Našo pesen* spretno in dostojno; izgovarjanje bilo je gladko in modulacija primerna, le glasu bi bili koj iz početka želeli nekoliko več jakosti. — Jako živahno bil je vzprijet in ponoviti se je moral čve-terospev spodnješišenskih „Kitajcev", ki se je pel zares — kit»jski; drugače sodbe ne moremo izreči, ker nam nijso znane posebne navade cofastib pevcev. Njihovi kostumi in kretanja dali so občinstvu povod obilnega smehu. — Veliko smeha je tudi prouzročil „Krst mošta", katerega je opravljal v imenu Bakusa, očeta vina in sv. Martina z velikim humorjem g. Pelan. — Potem sledil je živahen ples na godbo osmerice domačega pešpolka. — (Collegium Marianum.) Včeraj v nedeljo zvečer ob V»5. uri otvorila in blagoslovila se je slovesno na spodnjih Poljanah nova, po prizadevanji Vinceneijeve družbe res lepo in praktično sezidana hiša za deške sirote. Navzočno bilo je jako mnogo številno in odlično občinstvo, kakor g. deželni predsednik Winkler z gospo soprugo, deželni glavar grof Thurn, mestni župan g. Grasselli, mnogo gg. korarjev, ljubljanski župniki, o. frančiškani in veliko gospej. Dvorana okrašena je bila s podobami presvitlega cesarja i cesarice, prestolonaslednika Rudolfa, Štefanije itd. Hišo blagoslovil je knezo-Škof dr. Pogačar z mnogobrojno duhovsko asistenco. Potem jo govoril predsednik Vinceneijeve družbe g kanonik dr. Gogala slavnostni govor, v katerem je razlagal, kako se je pričelo zidati novo poslopje in konečno poudarjal, da se bodo v tej hiši dečki odgojevali za Boga cesarja i domovino! Potem se je zaklicalo „živio!" in „slava" presvitlemu cesarju in dečki zapeli so slovenski cesarsko pesen. Za novo hišo in za deške sirote prejelo se je pretečeno leto vkupe 13.087 gld. 31 kr., izdalo pa za zidanje 30.520 gld. 21 kr.; za notranjo hišno opravo 521 gl. 10 kr., za hrano in posle 1309 gld. 72 kr., skupaj tedaj 32.351 gl. 3 kr., tedaj primanjkuje še 19.263 gl. 72 kr. Konferenca sv. Nikolaja imela je z 1. 1. za revne dohodkov 1941 gl. 53 kr., stroškov pa 1824 gl. 66 kr., tedaj je ostalo 116 gld. 87 kr. Konferenca bv. Jakoba pa je imela dohodkov za rev.ie 1. leta 1368 gld. 61 kr., stroškov pa 1207 gld. 7 kr., tedaj je ostalo 161 gld. 54 kr. Potem je imel milostivi g. knezoškof dr. Pogačar daljši govor, v katerem je pohvalil vspešno delovanje Vinceneijeve družbe, posebno predsednika kanonika dra. Gogale in podelil konečno blagoslov. Dečki so bili potem postreženi s kavo in poticami. Petje vršilo se je skoz in skoz slovensko, tudi govori pri občnem zboru Vinceneijeve družbe bili so večinoma slovenski. Sploh smo opazili, da v tej deškej sirotnišnici nij tistega brezumnega nemčevauja ko v dekliškej sirotnišnici Lichtenthur novej. Ivana Aleksejeviča je udala sestrično svojo, princeso meklenburško (hčer vojvode Leopolda in carevne Katarine Ivanovne), za Antona Ulricha, princa Braun-Bchvveig-Lilneburškega; iz tega braka se je narodil v avgustu 1. 1740 sin Ivan, ki je bil precej nazna-čen za naslednika prestolja. Mej tem pa so se pokazali na carici znakovi nevarne bolezni, 5. oktobra jej je bilo posebno slabo. Sedaj se je Biron silno trudil, da bi on bil upravitelj države za malodob-nosti Ivana, pa je našel podpore pri kabinet-mini-strih, knezu Čerkaskem in Bestuževu-Rjuminu, potem pri Minihu; posebno pa se je zavzel za Birona Bestužev-Rjumin. Pri posvetovanji, h kateremu so bili razen kabinet-ministrov poklicani tudi druge znamenite osobe, so sklenili, da nij nobenega spo-sobnejega od Birona za upravljanje države ter zaključili prositi carico, da bi ona željo naroda spol-nila ter zapovedala, da ima vojvoda kuronski uprav Ijati z gosudarstvom do polnoletnosti Ivana t. j. do 17. leta; prošnja je bila uslišana. 17. oktobra leta 1740 je umrla carica, 46 let stara, in vsi so mirno prisegli carju Ivanu in upravitelju vojvodi kuron skemu. — (Umrl) je včeraj v Ljubljani vpokojeni mestni blagajnik g. Anton Knobloch, 87 let star, rojen v Sevnici na Štajerskem. K in ki vstopil je 1. 1813 v 17. tacaš pemski peš-polk Reiss-Plauen, udeležii se bitve pri Lipsiji ter bil jedini v Ljubljani, ki je imel topniški križ (Kanonenkreuz). L. 1827 vstopil je v službo pri mestnem magistratu ljubljanskem in služil 31 let ter vpokojen bil 1. 1859 z 800 gld. pokojnine. Presvitli cesar podelil mu je pri tej priliki zlati križ za zasluge. Sin pokojnega je našim sorojakom znani g. Franjo Knobloch, c. kr. vpokojeni polkovnik domačega 17. peš-polka baron Kuhn in vitez železne krone III. reda. — (PremešČenje in imenovanje) Gosp. Leopold Žužek, c. kr. okrajni pristav v Žužemberku, prestavljen je na lastno prošnjo v Škofjo Loko, avskultant "VVeikhard G and i ni pa je imeno- I van pristanom pri c. kr. okrajnej sodniji v Žužemberku. — (Za Studentovsko kuhinjo) nabira g. kanonik L. Jeran dobrotnih darov, katere obzoa-nja v „Daniciu. Vzadnjej številki izkazanih je okolu 200 gld. in g. župnik Volčič daroval je sam 100 gl. Tu je gotovo milosrčnost na pravem mestu in želeti bi bilo, da obrodi stoteren sad in da dijaška kuhinja dobi vedno več dobrotnikov. — (Nadaljevalno šolo) za delavke v c. kr. tabačnej fabriki osnovalo je katoliško društvo za Kranjsko v prostorih mestne dekliške ljudske šole v redutnem poslopji. Poučevale se bodo delavke v veronauku, elementarnih predmetih in v ročnih delih vsak četrtek in vsako nedeljo. Ustanovitev šole se je uže naznanila mestnemu magistratu. — (Slovenska tednica) na slovenskej šoli je bojde „demoustracijaa, — tako neki izustil se je c. kr. nadzornik gosp. Ambrožič slovenskemu učitelju nasproti. No, potem bi bila nemška „Wo-chenbuch" na nemškej šoli tudi „demonstracijau, in prva štajerska učiteljska konferenca v septembru leta 1874. v Gradci je bila po tem takem tudi le „demonstracija", kali, — kajti ona, zbor najodlič-nejših štajerskih pedagogov, je zastran tednice mej drugim sklenila: „Alle Aufzeichnungen haben . . . in der Vortragrsspraclic zu gesehehen" (vse se ima v onem jeziku zaznamovati, v katerem se je prednašalo). (Glej stran 11 dotičnega zapisnika od 26. sept. 1874!) Pač pa je nekaj več nego »demonstracija", ako od vlade poslani inšpektor veljavne sklepe ignoruje, ali jim celo nasprotuje. Slovensko učiteljstvo, le možato naprej po postavnej poti! ter v smislu zdrave pedagogike!! — (Topolov drevored) mej Ljubljano in Jezico, ki je zadnji čas postajal vedno redkeji in šteje mnogo popolnem suhih dreves, posekal se bode po sklepu mestnega magistrata ljubljanskega ves, in se je preteklo nedeljo vse drevje poprodalo na jav-nej dražbi. V spomladi nasade se potem od Ljubljane do pekovskega križa divji kostanji. Tako zapade tudi ta, za Ljubljano karakteristični in marsikomu v živem spominu ohraneni drevored neizogib-Ijivej osodi, na njega mesto pa se zasadi divji kostanj, ki bode dajal več sence in je za drevorede lepši in prikladneji, nego vitki topoli in Jagnedi". — (Tatvina.) Danes dopoludne ob 11. uri ukradel je tat hlapcu pri Ferlincu iz hleva več obleke in perila. Dve suknji je tat kar na se oblekel, drugo pa povezal v culo. Tako obložen pobrisal jo je proti mestnemu trgu. A kmalu zapazili so tatvino in tat je komaj odkuril, uže so mu bili hlapci, kmetje in policaji za petami. Kmalu so ga dobili v pest in gnali v luknjo, kjer bode imel dovolj časa premišljati šesto božjo zapoved. — (V postelji napalo) je pretekli petek po noči kmetskega fanta Janeza Pečnika na Brezovici pet drugih fantov ter so ga v lastnej hiši na glavi večkrat tako močno ranili, da se je moral prepeljati v deželno bolnico. Uzrok tega napada bil je ta, da je petorica kmetskih fantov učitelju polomila leseno ograjo in da jih je učitelj zaradi tega tožil, za pričo pa uavel omenjenega Janeza Pečnika ter so bili obsojeni vsak na 24 ur zapora. Hoteli bo se tedaj maščevati zaradi pričevanja. Očetu, ki je bil jedini poleg sina v hiši in ga hotel braniti, grozili so, naj miruje, sicer bodo Še njega. No, sedaj bodo sedeli malo več, nego 24 ur. — (Vrhniška posojilnica) posluje tako izvrstno, da ima uže okolu 100.000 gld. prometa. Ta faktum kaže, da je bila posojilnica jako potrebna in da je vodstvo v pravih rokah. Ko bi tudi drugod posnemali vzgled vrlih Vrhničanov, potihnile bi kmalu cesto neopravičene tožbe o slabem gmotnem stanji, kajti bolj nego kje drugej velja tu prigovor: „Po-magaj si sam, in pomaga ti Bog". — (K občnemu zboru slovanske Čitalnice v Celovci), ki se bo vršil v sredo dne 15. t. m ob 7. uri zvečer v čitalničnej sobani z navadnim programom, uljudno vabi odbor. — (Iz Idrije) se nam piše 10. novembra: Včeraj, ko je pri nas celi dan silno deževalo, je ob Va6. uri zvečer voda „Nikovau pri stopah v jamo prodrla in prouzročila rudniku s tem veliko škodo. Delavci v jami, večinoma v smrtni nevarnosti, rešili so se vsi še z zdravo, toda z mokro kožo. Neutrudljivej delavnosti in pogumnemu vodstvu se je zahvaliti, da so uže okolu 11. ure derečej vodi strugo ustavili, to je zamašili. Danes hvala Bogu uže delavci na svojih prostorih zopet delajo. Zadnjo nesrečo prouzročila je voda 1837. 1. v tukajšnjemu rudniku. — (Duhovske premembe v gorifikej vladikovini.) Č. gosp. Hilarij /orn je šel iz Ka-menj na Dunaj v zavod sv. Avguština, da dovrši bogoslovske študije v dosego doktorstva sv. pisma, č. g. Andrej Ferfolja je premeščen iz Komna v Kamnje, Č g. Alfonz Poljšak iz Šmarij v Komen, č. g. Andrej Mesar iz Devina v Križ (vipavski), č. g. Franc Kodrič iz Bolca v Devin, Č. g. Franc Kranjc seme-niški duhoven je prišel v Boleč; vsi kot kaplani. Č. g. Ivan Jarec, vikar v Trenti, je prestavljen kot tak v Gorenjo Tribušo; 5. g. Š i m o n Gregorčič, kaplan v Kobaridu, postal je vikar v Trenti; č. gosp. Ivan Murovec semeniški duhoven je prišel v Kobarid, č. g. Peter Božič pa v Kanal, oba kot kaplana. Č. g. Janez Ev. Kolavčič je nastopil župnijo v Solkanu; č. gosp. Jožef Poljšak, kaplan v Šempasu, je imenovan župnijski oskrbnik v Pervačini; č. gosp. Janez Kodrič je sel kot kaplan iz Pervačine v Šem-pas. č. g. Janez Jug, vikar v Lokavcu, je stopil v začasni pokoj; na njegovo mesto je prišel Č. gosp. Tomaž Rutar iz Gorenje Tribuše. Č. g. Štefan Gor- up, brat dveh sodnijskih svetovalcev Gor j upov in dekan v Višku, je dobil stalni pokoj; njegov naslednik je č. g. Ferdinand žl. Posarelli. Telegram »Slovenskemu Narodu": Herolin 14. novembra. Cesar otvoril je deželni zbor. V prestolnem govoru naglasa se izdatna nerazraera mej dohodki in stroški ter se napoveduje posojilni zakon, olajšanj«; komunalnih in občinskih bremen, zboljšanje uradniških plač, olajšanje ubožnega prebivalstva s tem, da se takoj odpravijo štiri najnižje stopinje razrednega davka (klassensteuer) in pokritje za priinankljaj. Zopet pričeto diplo-niatično občevanje s kurijo naneslo je, da se prijazne razmere s papežem utrdč. Spravedljivo mišljenje vlade bode tudi v bodoče ugodno uplivalo. S posebnim zadovoljstvom izjavlja cesar, da odnošaji Nemčije proti vsem vnanjim vladam dajo preverjenje, da dobrote miru ostanejo osigurane. (joNuodom poverjenikom in vnem domoljubom, ki n ali i rajo prostovoljne doneske za zidanje »narodnega doma".1) Izredni občni zbor. ki je bil dne 5. t. m., naročil je podpisanemu odboru, naj nevtegoma pozove vse one gospode, ki nabirajo prostovoljne doneske za zidanje »narodnega doma", da a) zneske čez 20 gld. brez odloga odpošljejo, b) zneske pod 20 gld. pa pošiljajo sproti ali vsaj vsak drugi mesec društvenemu blagajniku g. dr. Josipu Staretu, hišnemu posestniku na Marije Terezije cesti št. 5. Z ozirom na ta nalog dovoljuje si podpisani upravni odbor vse gospode, ki imajo kaj denarja na- branega za »narodni dom" najuljudneje prositi, da ga takoj odpošljejo na svoje mesto, v bodoče pa, da se blago vole ravnati po sklepih občnega zbora. V Ljubljani, dne 12. novembra 1882. Za upravni odbor društva Narodni Dom": Ivan Hribar, dr. Alf. Moschö, tajnik. predsednik. *) Ostalo slovenske časopise uljudno prosimo, da blagovolijo to ponatisniti. Umrli so v IJiibljani: 8. novembra: Josip Turk, mizarjev sin, 3 mesece, Hrenove ulise št. 16, za oslabljenjem. ©.novembra: Marija Križaj, kovačeva ndova, 70 let, Dunajska cesta št. 7, za osepnicami. 10. novembra: Ludvik Rihteršič, pekovskega pomočnika sin, .'5 mesece, Francovo nabrežje, za vodenico v glavi. Tujci: 18. novembra. Pri Nlonn: /:irnik iz Histrioe. — Hudenek iz Beljaka. — Pfeiffer iz Elberfelda. — Sreboth Iz Bistrice. — Auerbach iz Fürths. Pri Malici: Feldner z Dunaja. — Biber iz Lip-ske. — Trepotec iz Hrastnika. — Brunner iz Gradca. — Complaj iz Bludenca. iMeteorologično poročilo. A. IT Ljubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri nit v mai. 10. novembra 1 01 7. tri ijitrij ob 2. uri pnpiliJie ob 5. ari miir 729T>2 mm. 729-61 mm. 782-59 i«. + 5-6° C + 110° C -4- 4-0° C ___ slabotni izhod ilabotna burja slahotim Tzliod (Moma jasno jasne jasno 0 00 mm. dežja. 11. novembra ob 7. uri ijntrij «b 2. uri popoludne ob 9. iri VtitT 784*51 mm. 798-78 m. 728-56 mm. + 2-0uC 4- 6-2° C 4- 6-2°C brw-Tilrrje slaboten jutroznhod •lahoten Tzliod obla i no oblačno oblačno 8 '80 mm. dežja. 12. novembra ob 7. uri ijitnj ob 2. uri popolmlnr ob 5. nri luttr 734- 54 mm. 735- 49 mm. 737-72min. 4- 2-0» C + 7 0° C + 1-8"C Klabotrn znlu>il slaboten zahod brez-nlrijo deloma jasno jaxno jasno 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk, v pretočenih dneh vsled izredno močnega juga minimalen vsega leta, «e j«' zadnje dni zopet močno vzdignil, vender ne povsod jednakoinerno, tako da je bilo stanje fin vedno ekstretmieje, kot, po navadi. Močni vetrovi pretočenih dnij so potihnili in se zasukali proti vzhodu. Temperatura poprej nadnormalna, je /.a spoznanje pala in postala normalna-, razloček mej maksimum in mini-moni He je zopet povečal. Nebo, poprej nestanovitno, ho je zopet ustanovilo In postalo večinoma popolnem ali pa saj deloma jasno; vreme nič več deževn , toda zrak posebno zjutraj in na večer zelo vlažen in mokroten. Tržne cene v l>jiil>ljani dno 11. novembra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, J, ... Ječmen „ ... Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča n ... Grah „ . . . Fižol „ . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ Speli friScn „ . . m povojen, „ . . Surovo maslo, r . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečjo n „ Svinjsko „ „ Koštiunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ „ gld. kr. 7 80 4 28 2 93 4 55 4 87 6 40 8 — 8 — 9 — 2 68 _ 91 _ HS — 80 — 82 — 84 — 3 — 8 — 56 — 60 — 28 _ 35 _ Iti 9 86 1 6 80 4 1 20 XDTJL3^.s^jsls:a, borza dne 14. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........77 gld. Srebrna renta .... .....77 „ Zlata renta........ . . '.».">, 5u/0 marčna renta.........91 „ Akcije narodne banke....... 836 „ — kr 65 30 95 Kreditne akcije...... . . London........ . . . Srebro ... ....... Napol. ........... C. kr. cekini. ......... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta , . Ogrska zlata renta 6u/0...... n n n * /o.....• „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez. obli^. . . Donava reg. srečke 5°/fl . . KM) gld. Zemlj. ohč. avstr. 4V«°/o z'Hn zast. listi . Pnor. oblig Klizabetine zapad. železnice Prlor. oblig. Ferdinandove sev. žele/.rih■■• Kreditno srečke.....100 gld. Kudolfbve srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traminway društ. vel j. 170 nld. a. v. 303 ■ 60 ■ 119 ■ 25 * 9 ■ • 49 • ■ 5 s 66 a 58 n 50 n 119 n — n 171 r 75 » 9.» n 30 * 119 r» 55 n 86 85 85 ji 80 n 104 — n 115 75 n 118 75 n 97 75 i, 105 n 75 174 n 75 18 n 75 n 121 25 230 - — Zahvala. Izrekamo najsrčnejo zahvalo za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja mej dolgo boleznijo in pri smrti svojega gorečo ljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta, blagorodnega gospoda Josipa Sušo, posestnika, bivšega večletnega trgovca, občinskega svetovalca itd., kakor za tako častni sprevod do ranjcega bladne gomile, vsem čaatitim tfg. e. kr. uradnikom, trža-nom, faranom, prijateljem in znancem, sploh vsem, ki so so udeležili pogreba. V Senožečah, v 12. novembra 1882. — — „.— i - —- - -""i . sestnik, Ignacij Prhavoc, posestnik in trgovec, zetie. Terezija Suša, sinaha. (722) TRŽAŠKA b™im LOTERIJA. Srečkanje 5. januvarja. 1 glavni dobitek gotovih 50.0000 gld. 2 glavni dobitek gotovih 20.000 gld. 3 glavni dobitek gotovih 10.000 gld. Nadalje 1 a gld. lO.OOO — A A gld. 5000 — 5 a gld. 3O0O — 15 a gld. lOOO — 80 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj St. 60. Dražba. (715—2) Dnč ltt. novembra t. 1. ob 10. uri dopolndne bodo se vršila v občinskej pisarni v Dolenjem Logatci manjšavna dražba naslednjih mojsterskih del tukajšnje Šolske stavbe, in sicer: Mizarska dela v fiškalnej ceni . . . 984 gld. — kr. KljuČarska „ „ „ „ . . . 1005 „ 84 „ Kamnoseška „ „ „ ,, . . . 1321 „ 39 „ K tej dražbi vabijo se podvzetniki s pristavkom, da bode moral uložiti vsak dražbenik 10°/(J varščine. Pogoji dražbo in preudarki zamorejo se pregledati tukaj ob uradnih urah. Krajni šolski svet v Dol. Logatci, v 9. dan novembra 1882. ♦ Umetne (574—22) X : zobe in zobovja : t 1000 dobitke? iz 213.550 goldinarjev. Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh prodajalnicah lozov. Cena jednemu ložu 5O kr. Naročila s priiijanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na (713—1) loterijski oddelek tržaške razstave l*i «.i u:t«lr št, ~ V i'rM II. Kdor hoče lože razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo adreso. ~W Loži dobivajo se v Ljubljani pri slavnej kranjskej eskomptnej banki, pri J. C. Luckmaimu, Edvard Mahru m Jan. Ev. Bučarjevih naslednikih. Za dojnico se prip Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, ktiko se rabi, stano $ptG~ 'ti k»\ Prave ima ssxm.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na ânur'skej cesti; lekarna Josip Svoboda, na 1'i-eširnovem trgu. VNovem mestu: Ickania Dom. Kizzoli; lekarna Josip lîergmann. V Postojni: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. do Gironcoli. V Ajdovščini: lokama Micbael Guglielmo. V Ceiji: lekar J. K n p te rs ch m i od. V K r a n j : lekar 1) r a g. Savni k. V Kamniku: lek:ir Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. II oble k. V Sežani: lékar Ph. Kitscbel. V Crnomlji: lekar Ivan Blaže k. WT Svaritev! Ker se v zadrrem času naš iz- delek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zabigah in pazi naj ae osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kpp-ljico za želodec morajo imeJ v sklenieo viisnene besede: Echte Mariazel'er Magenlropten — Crady & Doswil — Apoiheker, sklenica mora biti zppečatena z n^Cim originalnim pečatom, na navodilu za rabo iu na zavitku, na katerem je podob.; Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe misneno sod-nijsko spravljero var.tvcno ziiauien^e in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim ziiame* n|c»u. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov is.initosti, naj so zavržejo koc ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodniiski kaznovani izdelovale! in prodajalci. (487—62) I/.dat H i in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".