40. številka. Ljubljana, soboto 19. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izluj.i \sak dan. izvzemši ponedeljke in dneve po pra/nicih, ter vetja po poŠti prejcman zn avstro-offerske dežele za celo leto UJ #ld., za pol leta 8 tfld., z.i (fin leta 4 Klil. — /a Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., /.a četrt leta .'{ pld. :H) kr., M BO meteo 1 gl& 10 kr. Za pošiljanje na aoni n računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina iznaša. — Za gospoda Učitelje na ljudskih Šolah in za dijake \efja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 3 gld. f>0 kr., po poŠti prejemali za četrt leta 3 -Id. — Za oznanila se plačuje do r, . . . čctiristopnc petit-vrate ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, d kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska. IJopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredniStvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 2~>—2« 5 poletf tfledaliSča v „zvezdi". U p I a v n i S t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, .oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. „Mol" in „Dur." i. Jeden najvećih pogreškov naše narodne borbe je bil in je še ta, da smo na srednji stan premalo važnosti polagali in da ga še zdaj dosti ne porajtanio. Mi smo za časa Giskra-IIerbstovega terorizma odbijali nož od goltanca, mi smo to storili s čvrstim naporom, mi smo tedaj taborovali in v surke se oblačili in na nož odpadništvo mrzeli. To je bilo naravno, ker so nas od zgoraj stiskovali. V tem veselem bojevanji na boj smo pa nekaj pozabili in smo hodili le s kmetom v boj, srednji stan nas ni j zanimival toliko, in ker smo bili hudi na vsacega, ki nij brezpogojno na našo zastavo prisegal, ker smo nirzko pogledovali vse, kar nij hotelo naš politični program povsem sprejeti, odrivali smo od nas glavnega zastopnika srednjega stana, trgovca vsake vrste, ki je zmiroin bolj hladen, praktičen, malo idealičen človek, in s tem izgubili one, ki po mestih in trgih pod njegovim včasih prav močnim vplivom stojo. Večina naših mest in trgov in posebno, kar jih stran železnic leži, je v tujih rokah. Tega smo dosti mi sami krivi. Mesto, da bi se z našim sovraštvom na one vrgli, ki so vodje tujega elementa, ki naš srednji stan na-se vlečejo, ter od domačega ognjišča odtegavajo, smo vse vrgli pod rubriko nemškutar, kar morebiti nij vedelo, čemu boj velja, kar začetkoma nij bilo ne gorko ne mrzlo, kar se je ravno še le začelo zclramljati; mesto, da bi bolj tihi, mirni bili, ter naše noge kolikor mogočo v naš srednji stan postaviti skušali, smo bili hudi na vse, kar je vleklo z vodstvo ni odpadništva, (zarad tiskovno svobodo našo no bom jasnejše to vodstvo označeval —) fcistek« Janez Bapt. Šmigoc, s pisat olj slovenske slovnice v nemškem jeziku. (Prinesck k slovcnukoj litoraturnej zgodovini, priobčil Davorin Torstenjak.) (Konec.) Da se zopet k Šmigocu povrnem, imam omeniti, da je bil Šmigoc do leta 1820 ma-gistratni uradnik, potem pa je prišel za oskrbnika (Vervvalter und Ortsrichter) v ptujski grad. V tej lastnosti je umrl 11. avgusta 182!>, še le 43 let star. llil je vsestranski izobražen mož, pošten in pravičen uradnik, od vseh visoko čislan. Bil je oženjen z Ano Baumgartner, blago, poštovanja vredno ženo, katero sem jaz še poznal, ko sem od leta 1848—1850 v Ptuj i kaplanoval. Večkrat sem obiskal to pošteno rodbino. Jedna hči z imenom Marija je bila oinožena z g. A. Malia-čem, graSčinskim kontrolorom, rodom Čeh, iu to voditeljstvo jo brojilo okolo sebe najmanj 3/< takih, ki nijso vedeli, kako in kaj, katere pa je naše precnorgično postopanje zoper nje utrdilo v tem, kar mu je voditelj, gojitelj renegatstva pravil, in še le pozneje razjusnjeval. Mi smo tujstvu in mislečim odpadnikom delo prav lehko storili. „Vraga, vi me črtite, ker nijsem sovražnik vsega, kar je nemškega, ker mislim, da je kaj dobrega v nemškem, dobro, pa grem tija, kjer me z objemaji sprejmejo." Tako ali še bolj nedolžno misleče ljudi smo s preostrim ravnanjem vrgli črez naš prag k tujcem ali odpadnikom. Jaz poznani več trgov, koji so bili v času, ko se je Slovenec še mirno vedel, mirno propagando delal za svojo reč, narodni, ki so z veseljem besede osnovali in z veso ljem kakega govornika, prišlega od kacega bližnjega slovenskega mesta, poslušali; da, jeden največ potujenih trgov na slovenskem štajerskem, Laški trg, poznal nij pred desetimi leti brata svojega plavajočega človeka, tedajni župan, star mož g. Valenčič, je n. pr. ne vem od kod prišlim nenarodnim turnerjem prav grenke povedal, ko so so pritožili, da so je tržanstvo za nje malo brigalo, da za njihovo namene nema srca in da ne bode hodil s frakom jih pozdravljat. Le nekaj let bi bili morali tako politično — in mirno in dajoči včasih koncesije delati in mi bi imeli trdo trdnjavo v mestih iu trgih in srednji stan bi bil za nas to, kar je za vojsko „kerntruppe". Narobe smo delali in napravili iz indiferentnih ljudij sovražnike. Bom neki primer povedal. Poznani moža, kojemu nemščina slabo teče, ali od same jeze govori nemški, kakor hitro vidi, da se bliža prononsiran S loven. Glejte, tako dela ne samo ta, drugi tudi in počasi se navadijo iskrenim rodoljubom, ki mi je leta 1848 pomagal hrabro buditi narodno zavest v ptujskej okolici. Druga hči, Lavra, je bila neomožena. G. Mahač je bil pozneje prestavljen na knez-Dietrichsteinovo graščino „Neustadt an der Metta" na deškem, tam je umrl, kakor tudi njegova tašča, je-li še hčeri in sinko Maha-čev, Ludvik moj učenec, živijo, ne mi znano. Mahač jo bil izurjen numismatik in si je pridobil dosti zaslug za izkopavanje in ohranjevanje rimskih starin v ptujskej okolici. Itazven dveh hčerij je Šmigoc imel dva sina: Julius Josef Anton, rojen 24. januarja 1821, in Gustav Ferdinand, rojen 18. marca 1827. Ker je otrokom očo uže mlad zamrl, je uboga zapuščena vdova z malo penzijo mogla ptročiče prerediti. Fanta sta stopila kot prostaka v lovski (Jager-) regiment, in sta na bojnem polji leta 1848 dobila oficirski patent. Z Gustavom sem slednjokrat govoril leta 1858. Takrat je še bil kapetan, a avanziral je do majorja. Ker nemščine in potlej je vse zgubljeno. In ti ljudje bi bili lehko naši, ako bi jih od sebe ne bili odpalmoli, ako bi jih o pravem času z mirnim postopanjem utrdili za našo pošteno reč. Naše dolo je težavno zdaj, v našem taboru imamo pač kmeta. Ta je dober, vsaj on ne pripušča nemčevanja v svojem domu, ali njega samega nij zadosti, ako hoče naše delo na dobrih nogah stati. Kmet je povsod bil in bode konservativen j — zraven njegovo delo ne pripušča dosti tujčevanja in na vso drugo, kar bi so še povedati dalo, pride še to da je, kakor po vsem drugem svetu tudi pri nas več ali menj gmotno in duševno odvisen od tržanov, mestjanov, kamor za kak svet, za kak goldinar na posodo prosit hodi, kjer tudi svoje reči razpečava. Imejmo ga dobro v našem taboru, kaj to pomaga, najboljše, najvelavnejše kmete nam tržan, mestjan če ne za-se krade, pa vsaj ob pogum devlje, ker ob časih volitev n. pr. je beseda tržana — prijatelja marsikaterega poštenjaka — kmeta spravila, da je šel domov, neodavši svojega lističa. To je naravno. Kmet in tržan sta ozko v zvezi, kupčujeta vkup in kar je velikega vpliva, oba občujeta jeden z družim več kakor kak župnik svojimi farani. Kdo se tedaj čudi, da se kdo kmetov v odločilnem času odmakne! Iheringovega „boja za pravo14 nij študiral in ne moremo od njega terjati, da bi vedel in razumel boj naš do fundamenta. S-c. (Konec prih.1 Politični raz-gled. \w Notranje dežele. t šttviii £rf»»f je obravnaval več menj važnih rečij. Finančni minister je pred- ga v militarskem šematizmu več ne najdem, je gotovo umrl. Julius je letos postal Feld-marschallieutenant. V militarskem šematizmu se njegov popolni naslov gla i: Juli us Ilitter von S c h m i g o z, Ritter des osterreichischen Leopold-Ordens (Kriegsdeco-ration), des osterreichischen eisernen Krouen-ordens (Kriegsdecoration), Feldmarschallieute-nant und Kommandant der XXXVI. Infanterfe-Truppendivision in Agrara. Oba sta govorila slovenski jezik in tudi dobro hrvato-srbski, ker sta bila več let v garnizoni v razuih mestih Dalmacije. Mladi sinki Slovenije glejte, kako daleč pridnost in marljivost tudi ubozega človeka spravita. — Da se zopet k blagemu nadvojvodi Janezu povrnem, hočem čestitomu občinstvu jedno anekdoto iz mojih odnošenj do svitlega vojvodo priobčiti. Leta 1837 ali 1838, prav se več ne spominjam, je „ P r i n c - J o h a n u potoval v Carigrad, in v grške dežele. Domov se na barki vozeč bil bi skoro unesrečil, 1 * ložil osnovo postave, po katerej se vzamo 49 milijonov goldinarjev za zidanje železnic na posodbo. Češki poslanci za državni zbor so dobili po dolzem oprezovanji poziv, naj pridejo v državni zbor. Odgovorili bodo, da ne pridejo, in na Češkem bodo zopet nove volitve — stari kolobar. Minister Fj*is*cr je, če „N. Fr. Pr.tt prav poroča, uže toliko okreval, da počenja delati, t. j. daje si poročati od svojih uradnikov. Iz #>###fff/*» se poroča, da je vsled dogovorov s Tiszo in Szellom najdena podloga zarad nagodbe v banknem vprašanji. Na-cijonalna banka bode namreč ustanovila neko ogersko banko s pravico, bankovce delati, poroštvo za jemanje teli ogerskih not prevzame naeijonalna banka. Torej — Cislejtanija se je lepo udala. Vn-ii->j«» 4l rr.uvr. Mtti&i so upor v Khokandu zopet potlačili. Ali bati se je, da kadar njih vojska odide, zopet upor plane na dan. Na Grškem v Atenah se je IG. t. m. začela pravda proti nekdanjim ministrom, kateri so toženi, da so škofovske sedeže prodajali. Na JFrancoslsett* je v ponedeljek minil obrok v katerem so se smeli volilni shodi zbirati. — Gambetta jo tudi v Borde-au.\ govoril pred 1500 volilci. On je sedaj kandidat v vseh večjih mestih na Francoskem v Parizu, Lille, Marseille in Bordcau.v, ter bode njegovu zmaga, pomenila, da ta mesta torej cvet inteligencije je za zmerno-republika-nične ideje, za zvezo meščanstva z demokracijo. JVi'iitš'i listi pišejo, da če bi zarad orijonta, na spomlad tudi vojna vnela se, ne bi v Nemčiji bil mir moten, ker geografična lega Nemčije je taka, da jej nij za razvoj vs-hodnega vprašanja toliko, da bi za orožje prijela. Dopisi. Iz UII t o mera* 10. febr. [Izv.dop.] (Vse za nemško kulturo, za slovensko izobrazbo pa nič.) Štajerski deželni fond vzdržuje SJ meščanskih šol, ki ga stanejo precejšnjo svoto. Vso te šole so pa nemške, kakor da bi vsi štajerski stanovalci Nemci bili. Na 3/6 Slovencev, ki davek tako dobro plačujejo, kakor Nemci, se kar nič ne ozira. Morda bode pa 10. meščanska šola, ki se snuje v slovenskem (?) Ljutomeru slovenska. Kaj še! Tega ne pričakujte! Ali ne znaste, kaj je tendenca sedanje vlade? Nemško kulturo razširjati na vshod in na jug. Ker smo mi na najskrajšnjem vshodu slo- huda burja je grozila ladij i polom. Vendar srečno je zopet se povrnil v svojo ljubljeno Štajersko. Čestitat mu pridejo iz vseh krajev dežele, tudi predstojniki kmetijskih podružnic, mej njimi tudi moj blagi prijatelj in dobrotnik dr. Gott\veiss, najemnik praneške* graščine, in predstojnik ljutomersko kmetijsko podružnice. On me v Gradci poišče * in naprosi, naj v spomin srečnega povratka in kot izraz veselja srečne otetvo na morji sestavim slovensko pesen. Rad sem njegovej želji ustregel, in v treh dnevih je bila pesen tiskana in svit-lemu nadvojvodi od deputacije izročena. Zraven je stala tudi od mene oskrbena nemška prestava. Pesen se svitlemu knezu dopado, on vpraša po pesniku, in dr. Gott\veiss me je mogel svitlemu nadvojvodi predstaviti. Bil sem prijazno sprejet, pohvaljen in obdarovan. Na to seznanje sem lota 1S44 grešil, in sem (bil sem takrat v Slivnici blizu Mariboru kaplan) sel ob času trgatve v Pekerjo, da se svitlemu nadvojvodi poklonim. Dobro se me je spomnil, —-ijazno sprejel in me k obedu povabil. Po- venske Štajerske, za to nas hočejo z nemško ) meščansko učilno obdariti. In ako mi tega i daru (Danaidovega. Ur.) ne sprejmemo, dobo ] ga Brežice, da bodo nemško kulturo na bližnje • južne pokrajine razširjevale. Kako pa mi pri- i demo do nemške meščanske šole? Pokojni | domoljub Gottvveiss je pred 25 leti ustanovil i hapital, iz čegar obresti se uže 15 let pla- i čuje učitelj tukajšnjega I. razreda slovensko- i nemške realke. Nu, vidite iz tega jedinoga razreda vzrasla I bode deželna 3 razredna nemška meščanska šola. i Kdo bode zidal poslopje, kdo skrbil za učila, kdo plačeval učitelje? Dežela, dežela, dragi moj, saj naši tržani ne morejo tako drag zavod vzdrževati, saj jim za druge reči denarja, primanjkuje, saj za narodno šolo teško donašajo postavni ekvivalent. Naše tržane, mej katerimi se nc- : kateri nemške meščansko šole jako vesele, | zagotovljujejo baje merodajalne osobo, da jim | bode deželni odbor 10.000 gld. podaril za zidanje poslopja in 2000 gld. za učilo po- t sodil. No, če to stori, smo mu Ljutomorčani prav hvaležni - z materialističnega stališča, z narodnega stališča pa mu v obraz povemo, da za nemške šolo vse stori, za slovensko pa nič, kar je očividna krivica. Nameravalo se je prvotno pri nas vse drugače. Krajni šolski svet je hotel za vso šolsko občino, "ki šteje blizu, 700 otrok, in tako rekoč tudi za \es okraj, staviti za o s e m r a z r e d n o deško šolo novo poslopje. — V tem poslopji bi torej utegnila biti za dečke ljudska in meščanska šola, in to za trg, okolico in tudi nekatere otroke iz celega okraja. Razume se pa, da bi pa taka meščanska šola, za katero bi bila skrbela naš krajni iu okrajni šolski svet, nikoli ne mogla čisto nemška biti. Za to se pa ta predlog nij dopadel niti vladi, niti našim neniškutarjcm. Deželni šolski nadzornik Itožek so je lani osvedočil o stanji našega šolstva. Vendar druzih pomanjkljivostij nij našel, kakor to, da nijso naše šole čisto nemške še in naši učitelji še Nemci ne. Kajti na podlogi poročila o njegovem nadzorovanji je deželni šolski svet pisal, „naj okrajni šolski svet sklene, da se mnogo predmetov v višjih razredih naše šole v nemščini razlaga, da naj se napravi nemška meščanska šola in da naj učitelj 1. realke se govarjala sva so o različnih rečen, in vprašal me je, ali še kaj slovenski pišem. Rečem mu, da imam malo časa, ker imam veliko faro zraven starega župnika skoro sam oskrbovati. ; Izpodbujal me je, naj delam za izobraženje i slovenskega ljudstva in pokazaje na svojega , bistrega ljubljenega sinčeka (sedanjega grofa r Merami), ki jo po hiši skakaje se Igral, rečo t mi: „mojega fantiča bom tudi dal slovenski > učiti, saj v njegovih žilah tudi teče slo ve n-i s k a kri." Marsikateremu gotovo nij znano, ■ kako to mogoče. Zato naj objavim tudi to ■ okoliščino. Začetkom tekočega stoletja je nek i kmet z imenom: Plohel, doma iz Grlinec v i fari sv. Lovrenca v slovonskih goricah*), svo- i jega sina pripeljal v Ptuj k velikemu trgovcu i Schikelgruberju s prošnjo: naj fanta vzame v l poduk. Trgovcu se zelo fantič dopado, on ga l sprejme, ga izuči trgovine, in si izrodi prid- ) nega komi-ja. Ta komis Pio he 1 stopi pozneje i - *) To mi je priobčil moj nekdanji dekan in ; župnik, Frana Cvetko, ki je bil osoben prijatelj - nadvojvodov. podvrže izpitu iz nemškega jezika. Tedaj samo nemščino in nič druzega kakor nemščino. Brez nemščino ne bode nihče zveličan. — — Opozorujemo, naše poslance v štajerskem deželnem zboru, kedar pride nemška meščanska šola za Ljutomer na vrsto, na naše razmere. Tovejte, da ljutomerski okraj se ne brani meščanske šole, samo za čisto nemško no mara. Osnuje naj se meščanska šola v zvezi z ljudsko v smislu državne šolske postave, pa ne druga samostalna naprava, kakor so deželne učilne te vrste. Za tako meščansko šolo napravi vsa naša šolska občina poslopje, za tako šolo tudi učiteljske plače ne znašajo visocega zneska. — Da bode pa naš slovenski okraj pomagal zidati nemško meščansko šolo, to se varate noinškutarji, zastonj je vaša nada, katero v graški „Tagesp." izrekujete. Cz tfiraclcv.Cb 10. [Izv. dop.J Mnogo se je uže pisalo o razmerah moj Hrvati, Srbi in Slovenci kake so in kake da nijso, ter kake bi moralo biti. Ideja „jugoslovanstva" sicer vsacega navdaja — a različni so pojmi 0 njej in vsak si misli druga pota za nje uresničenje. Pohodili smo nekateri Slovenci dijaški društvi „Hrvatska" in „Srbadija", da uvidimo, kako pojmo gojijo mladi Hrvati in Srbi o jugoslovanstu. Jednako so tudi nekateri članovi k zborom društva slovenskih dijakov „Triglava" prišli — kot gosti ali — da bi se bolje Slovani mej soboj spoznali in spoprijaznili. — Naj vam tukaj malo povem, kaj smo povsod videli in slišali. Bili smo povsod prijazno sprejeti in nazdravljali so nam kot svojim bratom povsod, kakor se je tudi on naše strani njim najgorkejše odzdravljalo. Ali kaj nam poreko Hrvati? Vi Slovenci vidite, pravijo, kako mali narod da ste, da se na nikakov način sami rešiti ne morete — da niti svoje literature ne morete sami razviti. Mi Hrvati imamo svojo vlado, imamo literaturo in vse, — torej postanito vi „Hrvati" — saj to ste uže istinito, jerbo vi nijste ničesa druzega kot „planinski Hrvati" in se malo in to le v dijalektu od nas razlikujete. Sprejmite torej naš „hrvatski" jezik kot književni jezik in ste potem popolnem „Hrvati". — Jednako so nam tudi pri zboru „Triglava" svoj jezik ponujali. Kako Hrvati se Srbi in „srbskim" jezi- v službo vdovo Janžekarič, ki je bila trgovkinja v Celovcu. Vdova si izbere pridnega mladeniča za moža, in rodila je ž njim sine in hčeri. Jeden sin Plohel nov, mislim bilo mu je ime Anton, je pred kakimi 15 leti , kot polkovnik v pokoji v Gradci umrl. Hčeri , so se omožile, jedna z dr. "VVorle-toin, in hči 1 Ana po morganatičnem zakonu z nadvojvo-i dom Janezom. Trgovec Plohel jo v Ce- lovci trgovino črez dal svojemu pastorku, si , kupil hišo in pošto v M ura vi na gorenjem i Štajerskem, in tam se je svitli knez z njegovo ; hčerjo Ano seznanil, — in za njeno roko r prosil. Slednjokrat sem govoril z blagim visokim i gospodom leta 1348, vendar nijsem bil več ' tako prijazno sprejet, ker sem delal zoper t volitve v Frankfurt po slovenskem Stajcrji. ■ Kaj bi blagi nadvojvoda sedaj rekel, ako bi > še živel, in je-li nebi kje obsodil svojega nekdanjega izreka pri vojaških taborih ob pobrežji • Rhena: „Kein Oesterreich, kcin Preusscn, son-dern ein einiges DeutsclUand." kora mislijo tega nam še nijso povedali; — ali skoro gotovo je, da oni hočejo, da tudi Srbi svoje ime pustijo in se v „Hrvate" prekrstijo, kakor da tudi svoj jezik „hrvatskim" imenujejo. — Hrvati torej mislijo s tem jugoslovansko vprašanje rešeno, da si mi Slovenci in z nami Srbi v „Hrvate" prekrstimo. — Njim je posebno na imenu ležeče, kojega hočejo na vso strani razširiti, ter sanjarijo o „velikoj hrvatskoj državi". Ta negacija Srbov in Slovencev je, koja Srbe Hrvatom tako sovražne dela. Srbi nočejo nikdar svojega imena Hrvatom na ljubo popustiti, in vsak Srb drži veliko na to, da more reči, jaz sem Srb! Srbi pravijo, da se no morejo nikdar s Hrvati zjediniti, dokler jim oni njihovega narodnega imena in s tem tudi njihovo pravoslavno vero ne garantirajo. Srbi pravijo, da jedini federalizem nas moro zjediniti, da vsak svoje običaje in vero obdržimo, da' naj ostane Hrvat, to kar je: Hrvat, Slovenec — Slovenec in Srb — Srb. Skupno pa bi proti vsem našim neprijateljem se vedno bojevali — vezali, bi naj nas le skupni interesi in skupno ime: „Jugoslovani" ! Moje in tudi več družili mnenje je ravno isto! Zakaj bi se baš jeden brat tako šopiril, da bi morali vsi drugi vse svoje interese kakor tudi svoje ime zaradi jednega na stran vreči ? To zahtevanje Hrvatov se mi ravno tako brezumno zdi, kakor da bi hoteli Kranjci od štajerskih, koroških, goriških in družili Slovencev zahtevati: Vi se morate imenovati „Kranjci". Zakaj ne „Goričani" ali drugi V Kakor nas veže slovenstvo ali skupno ime „Slovenci" ne glede na krajevna imena v kojih stanujemo — jednako naj nas veže — in nas mora vezati, ako se hočemo zjediniti — tudi vso nas Jugoslovane : Slovence, Srbe in Hrvate skupno ime „Slovani" ali specijalno „Jugoslovani". Fustitc Hrvati vsakemu, kar mu gre, podpirajte ga, pustili vam bodo tudi Srbi in Slovenci, kar vam gre, in bodo oni tudi vas podpirali. Združenimi močmi podpirajmo jedeu druzega, bodimo si pravi prijatelji in „resnični bratje«! Dajmo si skupno ime „Jugoslovani" dokler nam zgodovina morebiti kacega druzega imena ne pridene. Kar se jezika tiče, ne poznam jaz nobene razlike moj srbskim in hrvatskim jezi-zikom, da Srbi cirilico pišejo, Hrvati pa latinico, — to nema nič na sebi; saj tudi Nemci pišejo latinico in gotbico — in od vsacega izobraženega Slovana se zahteva, da zna cirilico in latinico. — Nekoliko razliko v pisavi je le mej slovenskim in srbsko-hrvat-skiih jezikom; — a te razlike so tako male, da nas nikakor v razumenji motiti ne morejo. In vsem je znano, da se slovenski jezik vedno bolj bliža srbsko-hrvatskemu, da ga sedaj vsak Srb in vsak Hrvat popolnem razume, kar še pred kacimi 15 ali 20 leti nij bilo. Pustimo torej to naturi, da nam ona sama jezike razvije in nas vedno bližje pripelja, mej tem, ko si v naravi nikacega skoka misliti ne moremo. Se bolj neumno hi pa bilo kako mešanico ustvarjati. Verujte mi! — prodno bodemo pisali 1900, imeli hodemo jeden skupni jezik za našo jugoslovansko literaturo. Za zdaj pa pridno delajmo za razširjenje svoje knjige mej svoje ljudstvo. Domače stvari. — (O mariborskej volitvi), ki bode 20. februarja, poroča tamošnji „Gospodar" tako: Volit venska zmaga se začenja nagibljati na našo slovensko stran. Vsaj v našem okraji ne dobi nasprotni nemškutarski kandidat od 46 glasov morebiti ni 5 ali celo nobenega. Kajti poprejšnji rogovileži, n. pr. Trojički Wolf, so pomrli, drugi so pri volitvi volilnih mož propali, n. pr. sv. Barbarski Tezi in Kajnich, "Roprčki Sollak, Antonski Alt itd. Izvoljeni pa so skoro sami znani rodoljubi, vrli Slovenci, ki bodo domačina Slovenca dr. Riidaja izvolili. Ravno poizvenio, da se tudi v Slov. Bistriškem okraju za nas srečno vršijo volitve — glasoviti naš nasprotnik Soršak je propadel, tudi v Mariborskem okraji smo prodrli s starimi domoljubi, a pridobili novih — Vesela igra v jodnem dejanji. III. Ples. — Vstopnina k predstavi 20 kr., sedež 20 kr., k plesu 30 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udežbi ulj ud no vabi Čitalnični odbor. — (Za Sokolovo maskerado), katera bode kakor vsako loto, pustni vtorok v prostorih čitalničnih v Ljubljani, dela dotični odbor vse primerne priprave; veliko novih skupin, komičnih in karakterističnih je goto-tovih; dvorana ima biti često drugare nego lani in okusno okiučana sploh pravijo, da utegne biti ta predpustna veselica ,,Sokolova", če mogoče 'še sijajnejša kot pretekla leta. — (Kranjska hranilnica) je imela 17. t. m. občni zbor, v katerem jo predsednik g. V. Seunig poročal, da je minolo loto 1875 10.220 vlagateljev vložilo 2,812.730 gld., ter se je, odštevši izplače, imetek vlagateljev po- zmaga bo tedaj takrat gotovo na slovenskoj ^m y,x 895.025 gld. 2!) kr.; posodilo se jo strani. — (Politična temeljitost.) „N. Pr Pr." piše 17. febr. uvodni članek o deželnih zborih, ki se zopet, snidejo, pa misli prav zares, da imajo ustavaki v kranjskem deželnem zboru večino! Ne še in nikoli, gospoda nemška! — (O našem šolskem položaji) ima hrvatski šolski list „Napredak" sledeči dopis : Iz Kranjskoga. Kod nas i po svem Slovenskom sada SU u svakom obziru veoma žalostni od-nošaji i huda vremena zavladala. Svaki će j Vam se čovjek potužiti s raznovrstnih nezgoda. Najviše pritužba pako imamo mi slovenski narodni učitelji. Prije smo prosili i • prosili novi zakon, nove šolsko oblasti i bolje leta 1875 na zemljiščna posestva, hiše, državna, dolžna pisma in na menjieo 2,071.455 gl. j 05 kr. s povikšala so se posojila v primeri k letu 187 1 za 07 1.511 gld. 81 kr. Hranilnica i ima koncem leta 1875 z reservnim zakladom vred, ki znaša 880.502 gld. -17 kr., in sicer po odpisanih 3 to od vrednosti svojih lastnih j hiš, v oskrbni št v u 11,705.853 gld. SI kr., [torej več 1,002.593 gld. 32 kr. kakor kon-icein leta 1874. — Da je hranilnic! mogoče, i tudi ako bi nadvladala izplačevanja, svojim [.udeležencem, vsako akoravno veliko svoto, j zopet takoj povrniti, ne da bi prej odpoved ! zahtevala, ima razen izdatne gotovino v kasi, naloženih H,075.851 gld. 30 kr. v dolžnih i pismih državnih in za odvezo zemljišč, in v plače. Sada imamo sve, što smo molili a od- vtogftn pri zaupljivih denarnih zavodih: te v •uzeti bi nam rado zlatu slobodu, oduzoti: omclljolli namen naložene 0,075.851 gld. 30 kr. slovensko srdce i slovensko mišljenje. Slo- moro hraritaica vsak čas vzdigniti: nij torej venski učitelji nesmiju više biti članovi narodnih družtva, nesmiju pisati u naše slovenske novine, nesmiju govoriti o prosvjeti našega puka na narodnoj podlozi. Tko izmedju slovenskih učitelja to čini, taj je izgubio ljubav naših školskih oblasti, osobito c. kr. kotarskih poglavara, koji su predsjednici kotarskih šk. vieća, i c. kr. kot. i zcm. šk. nadzornika. Toga preziru svagda, osobito pako pri kompetoncijah, pri prošnjah za kvinkvenije i t. d. Mjesta škol. nadzornika i sva bolja mjesta na učiteljištih i vježbaonicah podieljena su — nenarodnim — (nomškutarskim) učiteljem, t. j. narodnim izdajicam, koji hvalo sve, što je njemačkoga a graju dižu na sve, što učini Slovenac. Suradnik njemačkoga lista „Scbulzeitung" i člani njem. učit. družtva imaju najveću protekciju kod vlade, a suradnici kod slovenskih listova žive u najvećoj bojazni, da izgube sbog svojega djelovanja službu, (Konca dopisa ne moremo citirati zarad „tiskovno svobode". Ur.) — (Čitalnica v Šentvidu) nad Ljubljano napravi v nedeljo 20. t. m. veselico, pri katerej se bode predstavljala burka „Gluh mora biti". — Vse čestite ude uljudno vabi Odbor. — (F os to u j s ka čitalnica") naredi veselico 27. t. m. in ne 20. t. m. kakor je bilo krivo sporočeno v Doksatovej biši. Program se bode naznanil prve dni prihodnjega tedna. — (Vabilo k veselici,) katero napravi Vipavska čitalnica dne 20. svečana 1876 v prostorih gosp. Luka Trosta v Tabru. Program je: I. Strah v kuhinji. Burka s petjem v jednom dejanji. II. Živo — mrtva zakonska lehko mogoče, da bi z izplačevanjem v zapreke prišla. Zastavljalnici v podporo je braniča tudi letos 1815 gld. 43 kr. izplačati mogla. — Kreditno društvo, ustanovljeno po hranilnici z dotacijo pol milijona, pričelo je svoje delovanje leta ls75, došlo je v osmih mesecih 112 prošenj za kredit, sprejelo se jih je 88 z dovoljenim kreditom 171.000 gld. i Po predlogu ravnateljstva je občni zbor dovolil, da se izplača v dobrodelne in občno-koristne namene: Za tukajšnji ubožni zavod 2500 gld.; za podeljeno obleko revnim otrokom v ljubljanskoj čitalnici 100 gld.; za božično slavnost v oskrbovalnem zavodu malih otrok 100 gld.; za podporo ubožnim dijakom ljubljansko gimnazije 200 gld.-, ubožnim dijakom gimnazije Kranjske 100 gld.; Novomeško 100 gld.; Kočevske 100 gld.; ljubljanske realke 200 gld.; lj ubljanskcga učiteljskega izobraže-vališča 100 gld.; za podporo ubožnim učencem mestne glavne šole 100 gld.; mestno ljudske šolo 200 gld. ; za napravo učilnih sredstev v ljudskih šolah za Kranjsko: a. „Narodnoj šoli" 100 gld.; b. „Sehulpfennigu" 100 gld.; za podporo šolskih potreb za uboge dekleta v tukajšnjej nunskej šoli 200 gld.; v ^kofjej Loki 100 gld. ; za podporo ubozib učencev in učenk na tukajšnjej protestantskoj šoli 200 gld.; za podporo šolskih potreb za revne učence \ novomeške)' ljudskoj šoli za dečke 100 gld.: za podporo ubozih učenk nove dekliške mestne šolo v Ljubljani 100 gld.: /a podporo ibozil' kandidat inj in učenk izobraževališča za uči« teljice v Ljubljani 100 gld.; novej dekliške, šoli v Kočevji 200 gld.; godbenej šoli tilhar meničnega društva 100 gld.; za brezplačni kosila graškini ubozim univerznim dijakom posebnim ozirom na ubožne vseučiliščne dijake iz Kranjskega 150 gld; za vzdrževanje tukajšnjega oskrbovalnega zavoda malih otrok 800 gld.; za podporo ubožnib učencev tukajšnje /inino-zdravnišnico 100 gld.; za podporo zavoda olicirskih hčera v Ilernfthra 100 gld.; tukaj-njemu bolnišnemu, podpornemu in pre-skrbljevalnemu društvu 100 gld.; tukajšnjej požarno-stražnej blagajnici 200 gld.; za mestno godbo 200 gld.; za gledališčno podporo I.S75 in 1H76 450 gld.; tukajšnjemu društvu katoliških pomočnikov 50 gld; za vzdržavanjo Eli-zabetne otroško bolnice 200 gld.; za podporo uboziin iz civilne bolnice izpuščenim bolnikom 200 gld.; delavskej bolnišnej in invaliduej bla-gajuici 100 gld.; preskrbljevalnomu zavodu za uboge 200 gld.; delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld.: za izkopavanje stavbo na koleh na močvirji 200 gld.; za dovršitev zidanja hiše za neozdravljive na Kranjskem 300 gld. Vsem bolnim moč in zdravje brez lekt in brez stroškov po izvrstni RBTalesciere ti Barry 30 let uže je nij bolesni, ki bi jo ne bila ozdr» vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščeuih otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vbo bolezn / ielodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrata; ilez i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopre i)*vljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zluf« >,ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glav« HKh-nje v uSeBik, slabosti in blevanje pn noseči! o^oinost, diabet, trpanje, »hujšanje, bledičico in pre 'ajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolj*-nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričt al idravilnih, brez vsake medicine, mej njimi sprt ^vala profesorju Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra ••Ka profesor i a medicine na vseučilišči v Mariboru Lravilnega svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shoreland* ttr. Campbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Ure, grofinje Castle i uart, Markize de Brehan a mnogo družita imenitni! isob, ho razpošiljava na posebno zahtevanje zaston; Kratki izkaz ii 30.000 spričevalo*. Spricovalo zdravilnega svčtnika Dr. Wurzerja, Bonn. 10. jul. 1881 Kevalescičre Du Bany v mnogih slučajih na K adi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i: griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t o pri kaiEiiju, pri prisadljivcm a bolehnem draženji v analni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistil i i mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje ii la neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pr« •ih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu U S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in ftle mnogo učenih druztev. "VVinchester, AngleSko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletn. i novaruoBtne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam gledt •»šega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočan. James Shoreland, ranocelnik, %. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n j? e l h t»: i n A. Beroliu, 6. maja 1858. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barr vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za str>i£ niiui bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vade Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Bnrkart, ranocelnik. Spričevalo St 72.« 18. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša R«valcsciere ozdravila me je popolnem-strašnih želodčnih iu čutnicnih bole/, m, katero so ne deset let mučile. (Gospa) Armanda Prevost, posesani ca. Revalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter B6 pri cdraščenih in otrocih prihrani 50krat veo na c -ni, ko pri zdravilih. V piehaatih pusioah po pol funta 1 gold. 50 kr..« I Mnt 2 *old. .tO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr„ 5 funtov 10 gold., '.2 fantov 20 gold., 24 fantov 3'*? gokL ''(jvaluicinro-Bjacniten v nnšicah in taMetah *a 1? tan 1 gold. 50 kr., 24 ftu 1 gohi. .0 W^ 4-S tas 4 .„'olć. čCkr., v prahu aa 1£C utr |q ^old. Prodaja: Da Barrj i Comp. na Du^aJI, W*ll 3ncli-ftshsc Jtev. 8, Vskor v vrch Ot«tU) pri dobrih iekarjij) n zpecorj/kili frpovc:h i ^ndi rai.poiiija dn-asjaki v:iv ua 'te Kiu;e -^o poitnfii an>w.uioah ali pwnetj;l. V ¥JntiXj«,uf Fd ft , hr, J. S v o b o d a, lokar pri p zlatem orlu", 1 Iteki pri lekarju J. P roda mu, v Celovcu pri lekarju Biru >acherju, v Npljelu pri lekarju Aljiuoviču, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeriBtu P. Rocca iu J. 11 i r sitni, v Zadru prt Androvieu. (327) Dunajska borza IS. februarja. tnvirao f.e^egraSčao poročilo.; Enotni irl. dolg v bankovcih . 68 ~ — ~ —~ ^ r- B n rr p B 3 » 3 C , B H I p g z' g 1 i&S |£ 3 u h.BJ) m g g 3 b ff ** S" o p- -t* ^ f 8 P 3. 1 B i—i c o c o ?r i p p 3 '»* »3 A ♦ ♦ S« S E C j— c P 3 B 5irg5' Štej ^• > E m' g«3^ ^- B £ O » 2."O N S «5.91 m r' 2. C 3 CB< C 3 < c- ' Cd c 5.B-? ~ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ r- Jf E 2 g|J j-rop sw- Dotrodelni "bazar! -*nb ♦♦♦♦♦♦♦♦J Pod tem naslovom ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ S'1 Prve dunajske fabrike za perilo |™f l| ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ za dobrodelne namene pred kratkem otvorjon bazar vzbudil je občudovanje v naj- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Srajca za dame oddaljenejših krajih monarhije zaradi Srajca 2a gospode namesto gl. 2. le gl. 1. v istini cene razpr0daJ6 namesto gl. 2, le gl. 1. gotovo izvrstnega 12 perila za gospode, gospe in otroke, platna in prtov za mize itd.; zaradi večstranskih naročil, sklenila je fabrika noko večjo prodano tk.ihrco pridobiti si po prav ugodnimi pogoji, ter jej mogoče, v prihodnje sledečo cone Mi na polovico Izdtclaliic cone HM nastaviti. ^Ta,X3Q.est© d.T7-st samo jeden goldinar! prej sedaj 2, 2, 2, 2, ang. batistnih robcev 2 barvanim robom obrobij one......gl. 2, gl. 1 shirting-srajca za gospode z gladkimi ali nabranimi prsi.....„ 2, •„ 1 stanovitno barvana srajca s porkala, najnovejše šege .....„2, 1 angl. trikot-jopica ali hlače bela in barvasta „ 2, 6 elegantnih batistnih robcov z barvanim robom obrobljene..... 6 trojnih zavratnikov, najnovejše oblike 1 prepletena srajca za dame z najboljšega shirtinga ...... 1 elegantne hlače za dame z robnim lišpom 1 fini pomični korset najbojše biro s shir- ting-robcem......„ 2, „ 1.— 6 finih platnenih robcev, garantirane, da so iz pravega platna.....„2, 1 platneno spodnje hlačo za gospodo . „ 2, 1 fina barvasta kreton-srajca, garantirana za pravobarveno . . . , „ 3, 1 bela srajca za gospode z gladkimi trojnimi Piai.......„3, 1 bogato olispana srajca za damo najboljšo vrsto . . . . . . „ 3, 1 fino atikane hlačo za damo prav o cgantno narejeno . . . . , , „ 3, 1 shirting spodnja kikla za damo najboljše napravo......„ 3, 1 Spodnje h!ače za gospodu i/, pravega ruin- burgskega platna.....„3, 1 angl. ekstord-srajca najnovejšo Šego, garantirana za pravo , . „ 4, 1 Bralca za gospode iz pravega rumburg- Bitega platna z lepo nabranimi prsi . „ 4, 1 fino šiikana srajca za bal, rečna žtikarija, najnovejšo šege . . . . „ 4, L— 1.— 1.— 1.-1.— 1.— 1.- 1.-1 — 1.50 1.50 1.50 1.50 1.50 1.50 2,— prej sedaj 4, gl. 2.— 4, n 2.- 4, * 2.— 4. - 2.— barhenta, 6 parov finih angleških manset modernejšo facone . . . . . . , gl. 1 fino štikana srajca za damo z najlepšo upravo „ 1 eleg. francoski korset z lepo stikarijo . _ 1 fina spodnja kikla za damo z izvrstnim lišpom n 1 hlače za dame iz najboljšega vrvčastoga gladko in lepo okinčane gld. 1, 1.25, 1.50. 1 kikla iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in lepo olispana, gld. 1.80, 2 in 2.50. 1 korset iz barhenta, najboljši vrvčasti barhent, gladek in lepo olišpan, gld. 1.25, 1.50 in 2. 1 srajca za gospode rumburgskega platna, gladka ali gubana, najfinejša gld. 2.50, 3, 3.50 in 4. 1 srajca za gospodo rumburgskega platna, fantazijna in stikana, najfinejša gld. 3.50, 4, 4.50 in 5. 1 srajca za damo iz pravega platna, gladka in fantazijna, najfinejši gld. 1 50, S, 2.50 in 3. 1 srajca za dame iz pravega platna, štikana, najfinejši gld. 2 50, 3, 3.50 in 4. 1 kos 30 vatlov vrvčastega barhenta, najfinejši gld. 7.50*. 8, 9, 10 in 11. 6 koBov 9U šir. rjuho brez šiva gld. 9 in 10. 6 kosov B/4 sir. rjuhe brez šiva, pravo platno, najfinejša gld 14.50, 1&.50 in 16.50. za 6 oBob prtico na mizo iz dvojtkaniue in damasta gld. 3. 3.r>0, 4, 4.f>0 in 5. za 12 osob i>rti< e na mizo iz dvojtkanine in damasta gld. 8.f)0, 10, 11, 12 in 14. 1 kos 30 vatlov »/« šir. domačega platna gl. 6.50, 7.:'0 in 8. 1 kos 40 vatlov 4/4 šir. kreaa platna gl. 16, 17, 18 in 18.50. 1 kos 50 vatlov 5/4 šir. irlendskega in holendskega platna gld. 20, 22, 23, 25 in 26. 1 kos 54 vailov *f4 šir. rumburgskega platna gld. 24, 25. 2G, 28, 30, 32 in 36. 12 komadov brisavk iz dvojtkanine in damasta gld. 3.25, 3.75, 4.f)0, 5, 5.50 in H. ]\oclr|v# SNBT' Prva (liiniijKlia fiihrika za perilo, ±ia©XU> . innuij, K51iierhofgasse 4, Iftunaj. HBi^B Naročilu proti j oiUjtinji novcev ali pa jnoti puMnvut pothzttji. 1EHB (16- Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina m tisk .Narodne tiskarne".