TEDNIK LASILO SOOfALISTiCNE ZVEZB DELOVNEGA LJUDSTVA' PTUJ, 25. decembra 1969 LETO XXn.. št. 51 CENA 0.50 DIN rednovoletne iisli Videz je, da je čas slavnost- i pompov, salv besecl in o-- jerneloo hvalnic minil. Ne- tere navade pa so kljub vse- i oslale. 'Neizprosna zgodovi- je ustvarila iz nas glede m i zemljepistn položaj naše- tirnalni porast proizvodnje, zmanjšanje deficita v plačilni bilanci, normalizacijo odnosov v gospodarstvu in ustvaritev primernejših odnosov v delitvi nacionalnega dohodka. Resnost in večina postavljenih ciljev zahteva večjo odgovornost po' litikov in gospodarstvenikov. Oživljanje ideološke aktivno- sti Zveze komunistov prihaja v pravem trenutku, ko se je Srečno 1970 bistva trde graničarje, ki niso mučite lažne dileme ■op.ikih romantikov niti ivdorevolucije liberalnega^' itanstva. To vsekakor ne] neni, da nismo ali da nei ima usode sveta. Celo i'eč, | tej delitvi nam je večkrat] j>ad(U užarjeni konec železa,] Icaitrega pozneje dolgo časa] '■Slo roke in hrbti. Vendar^h o, fitalni kot ptič feniks ^ lovio vstajali iz ruševin, i-aljeni in trši ter bogatej- za se eno zgodovinsko iz- kjo. 'Sto, ki ostaja za nami, nas navdušilo, če se samo spom- 10 Daljnjega in Bližnjega ^da, vedno večjega razko- a med bogatimi in revnimi, ntatov in drugih nasilij. Ra- n nam kljub Vsemu govori, kljub vsem prihaja vedno k čas, ko bo človeštvo boli sedaj onemogočalo nasi- egoizem, politično zaslep- los; in fanatizem. ' preteklem letu tudi mi ni- t> THogli ostati zavarovani ^ nervozami, ki prihajajo iz ''tirnega sveta k nam. Vzne- seni zaradi liitrih vzponov liriznih padcev v družbeni gospodarski sferi, niti v naj- '^čilnejših trenutkih nismo ^bt!i izpred oči komplicira- 'fi nalog reforme. Če smo se fu in tam, na račun začas- taktičnih potez izneverili, \nas posledice nedoslednosti '"o/ najostreje opomnile na l'cj>2f( cilia. ki smo si ga po- ' 1970. letu, v letu pričetka •^ga srednjeročnega načrta ' izhodiščna pozicija v go- 'barski politiki stabilizacija ^darstva. Pričakujemo op- treha upreti vsetr reformo'. Človek je temeljni dejavnik napredka. Je slabitev moči in- teligence znamenje, da smo za- nemarili kadrovsko revolucijo? Pravi odgovor smo slišali pred kratkim s poslcmskih klopi: »Samo napredna tehnologija lahko razbije primitivizem!" I. M. V nedeljo letna konfe- renca 2MS občine Ormož že v prejšnji številki smo poročali o letni konferenci ZMS občine Ormož. Prišlo je do spremembe datuma konference, ki je bila najprej sklicana za minulo nedeljo, dejansko pa bo to nedeljo, 28. decembra. Zapis s konfe- rence bomo objavili v naši naslednji številki. J. S. Vreme d(s nedelje, 4, januarja 1970 Zadnji krajec bo v sre- do 31. decembra, ob 22.52. NAPOVED: Okrog 24. decembra bo kratkotrajna otoplitev, vmes dež in sneg. Južni vetrovi. Od 28. decembra dalje bo le- po vreme. Alej/ Cestnik Skupščina občine Ptuj Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni, svet Občinski komite ZMS Občinsko združenje borcev NOV želijo vsem občanom v novem 1970. lelii mnogo sreče in vsestran- skih uspehov! STRAN 2 tednik — Četrtek, 25. decembra igJ TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI Pristojni odbori republiške skupščine obravnavajo pred- log za izdajo zakona o orga- nizaciji cestnega prometa z motornimi vozili. Izdajo tega republiškega zakona nareku- je potreba po podrobnejši u- reditvi vseh tistih vprašanj, ki jih temeljni zakon ureja le načelno ali predvideva za- nje rešitev z republišikimi predpisi ali jih pa sploh ne rešuje. Z zakonom je med drugim p busni postaji v Ormožu smo čakali na avtobus proti Ptu- ju. Pripeljal je ob napoveda- nem času, na naše veliko presenečenje pa je imel na- mesto prednjega vetrobran- skega stekla papir od vreče za cement. Stisnili smo se na zadnje sedeže in tako precej trdi od mraza izstopili v Ptuju. Tudi sprevodnik in še bolj šofer sta bila plava od zime. Gretje ni nič pomaga- lo. V Ptuju nas je ogrela pri- jazna sprevodnikova beseda: »Potniki, oprostite.<- Sam. se je med vožnjo ves čas trudil in popravljal papir, ki ga je veter odnašal, tako, da ni padal sneg v avtobus. Zgodi se pač nesreča. In sprevod- niki niso vedno tisti, ki bi jih morali kritizirati! J. S. m mm avtoopreme, Ptuj Proizvajamo opremo za osebne in tovorne avtomobile ter avtobuse, posebej priporočamo varnostne pasove in ta- hografe. V novem 1970. letu želimo vsem mnogo sreče in vse- stranskih uspehov! Tednik vaš list IMPOL Slovenska Bistrica Izdelujemo iz čistega aluminija in iz aluminijskih legur pločevino, trakove, rondele, rondelice, palice, cevi, pro- file, žico, vrvi, vrvi z jeklenimi vložki, konstrukcije oken, vrat in fasadne elemente ter nosilne konstrukcije. Vsem občanom želimo srečno in uspehov polno novo le- to 1970! •EDNiK ~ Četrtek, 25. decembra 1969 STRAN 3 Nam preti še večja nerazvitost? o nerazA^itih področjih v Hoveniji, med katere spada udi ptujska občina, pred- rsem pa nekatera njena ob- nočja. je premalo govora o' jredlogu resolucije prve kon- ference ZKS. Ni dovolj, da jmo uradno priznali nerazvi- a območja tudi v Sloveniji, ne ia bi se temeljito lotili tega jroblema. Te in podobne ugo- ;ovitve je bilo slišati med raz- pravo ptujskim komunistov na minuli seji komiteja. Re- solucija mora o tem več zapi- sati ici podčrtati rešitve. Opaziti je koncentracijo na- cionalnega kapitala v cen- trih, kar pa ne ustreza skla- dnemu razvoju našega slo- venskega prostora. Kljub delnemu napredku, močno zaostajamo za naglo razvija- jočimi se centri. Koncentra- cija kapitala bo dosegla mo- nopolizem v prid centrom In industrijskim območjem, druga območja, med njimi tudi naše. bodo vedno bolj siromašna. To bi morali ko- munisti videti in imeti ve- dno pred očmi. Občine s slabo materialno bazo ne morejo iti v korak s tistimi, ki so si že ustvarile m.oaio materialno bazo in v katere se še steika kapital. Čuti je bilo tudi pripombo, da ne bi smeli graditi po načelu — najprej meni. potem pa vsak sebi. Rečeno je bilo tudi, da dobivajo dotacije občine, ki so je manj potrebne kot druge, ki je ne prejemajo. Ugotovili so tudi, da bo tre- ba z zahtevami za skladen razvoj v nacionalnem inte- resu najti lastne možnosti in sile za premik naprej. Pred- vsem ne sme manjkati lastne pobude in načrtov. Proučiti je treba vse možnosti za raz- voj. Kapital bi bilo treba usmeriti tako, da bi šel tudi proti nerazvitim območjem. Omenjeno pot je treba na- kazati že v kratkoročnem programu. Predvsem je tre- ba zagovarjati interesantne naložbe na manj razvito ob- močje. Glede na to, ker je ptuj- ska občina kmetijska, so ko- munisti opozorili, da osnu- tek resolucije premalo govo- ri o kmetijst^TJ in o kmetij- ski politiki. Predlagali so. naj centralni komite posveti eno sejo samo kmetijstvu. Predvsem bi bilo potrebno razpravljati o zakonu o za- družništvu. Obravnavali so tudi pred- log sklepov prve seje OK ZKS Ptuj. Naloga komuni- stov je zavzemati se za vse- binsko uresničevanje skle- pov VI. plenuma CK ZKS o idejno političnih izhodiščih nadaljnjega razvijanja sa- moupravljanja, za tako ra- zumevanje petnajstega vistav- nega amandmaja, ki upošte- va pri samoupravljanju vsa- kega zaposlenega v delovni organizaciji. Formirane mo- rajo biti take oblike samo- upravljanja, ki bodo omogo- čale , slehernemu zaposlene- mu, da bo lahko vplival na odločitve o ustvarjenem do- hodku in pogojih svojega dela. Glede kadrovske proble- matike so sklenili, da je tre- ba poskrbeti za hitrejšo iz- boljšanje kadrovske struktu- re. Zlasti komunisti se mo- rajo, zavedati, da je nadalj- nji razvoj gospodarstva in negospodarske dejavnosti ptujske občine odvisen od sposobnih, vitalnih strokov- nih kadrov- Poskrbeti je tre- ba za štipendiranje mladih in za izpopolnjevanje in usposabljanje že zaposlenih delavcev. ZR GOilLSMCA 28. dec. — ameriški film ben hur; 31. dec. — nemški film winnetou in apaci; 4. jan. 1970 — ameriški film dvanajst žigosa- nih; LJUTOMER 25. dec. — ameriški film viva zapata: 27, in 28, dec. — amerišK! film operacija opij; 31- dec. 1969 in 1. jan. 1979 — ameriški film bosa V parku; PTUJ 25. dec. — ameriški film steza slave; 26. in 27. dec. — ameriški film mary poppins; SLOVENSKA BISTRICA 25. dec. — ameriški film najlepši SPORT za MO- SKE; 26.. 27. :n 28. dec. — ame- riški film ranc smrti; 29., 30. in 31. dec- — šp.-it. film Človek iz Carigra- da ; tomaž pri 0rm02u 28. dec. — franc. film .\a pomoc; 31. dec. — ameriški film drakulova HCl; ZAVRC 28. dec. — francoski fiim Človek iz ria. Gostinsko podjetje BREG, Ptuj z obrati: restavracija Breg, bife Breg, gostilna Turnišče, gostilna Hajdina zagotavlja obiskovalcem solidno postrežbo ter vabi k obisku vse, katerim želi tudi SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1970! p^tei^StiU^^ PTUJ VELEBLAGOVNICA NA DEBELO IN DROBNO Bližajo se prazniki in z njimi za marsikoga problem: kako oLJariti svoje drage? S čim ra/vet.elili starše, kako v idostiti malčke, kaj podariti dekletu fantu — to so vprašanja, ki nas mačijo! Kako nepotrebna vprašanja! Potrebno je le poglech.ti t bogato založene posloval- nice trgovskejja podjetja MERKUR f^TUJ in vsi pr lemi bodo v hipu rešeni. Trgovsko podjelje »MERKUR« NUDI V POSLOVAL- NICI: »TEKSTILNA HIŠA« — Merkur vse vrste preprog, perilo izreclne kvali- tete, pletenine, tckstiln blago ter konfekcijo po naj- )vej5i modi. Dekleta, žene, čc hočete pričakati Novo leto zares elegantne, potem pohitite v >Tekstilno hišo*, kjer dobite enkratne modele, večernih oblek. Morda hočete prihraniti nekaj denarja, obenem pa kupiti kvalitetno? Poslovalnica »DOM« ima pripravljeno veliko izbiro kvalitj.ne^ra tekstil- nega blasa in konfekcije po izrednih cenaL. Kaj pa fartje in možje, ali bodo stali ob strani? Tudi rai mo. .tio dočakati Novo leto elegantni! Poslovalnica »ZVEZDA« jc za VAS pripravila bogato izbiro elegantnih mo- ških oblek, srajc, plaščcT ter druge konfekcije! Želite dragi osebi podariti uro. prstan, morda razve- seliti ženo. dekle z njenimi priljubljenimi kozmetič- nimi nripomočki. obdariti sorodnika s spominki? Nič lai^iega! Poslovalnica »JASMIN« ima bogato alo/ene police z zlatnino, kozmetiko, torbicami, rokavicami, spominki, igračami ter dra- gim. Zares enkratna izbira, ki bo zadovoljila še tako izbirčen okus. Naša poslovalnica »BISERKA« pa ni pozabila tudi na naSe najmlajše. Saj vas pri- čakuje z bogato zalogo otroških bund, plaščev, hlačk ter z vsem drugim, kar potrebujete za vašega malč- ka. Vsi. ki želite spremljati novoletno rajanje prrk tele- vizijskega ekrana pohitite takoj t »TEHMKO« kjer so na zalogi televizorji po izrednih novoletnih cenah: Diplomat-LuivSns: Stara cena: 2.520 ND Nova cena: 1.890 ND Mediana: Stara cena: 2.448 ND Nova cena: 1.S36 ND Othelo: Stara cena: 2.400 ND Nova cena: 1.800 ND Ambasador: Stara cen : 2.400 NL Nova cena: I .SOO ND Vsi, ki hočete dočakati Novo leto v drugem krajn, si lahko pri >TEHNIKI< nabavite nove avtomobile kSKODA« letnik 1^70! In kaj je lep ega. kot dočakati Novo leto v krogu dru?ine in prijatelje- v lepo opremljenem stanova- nju? Enkraino .zbiro dnevnih sob. spalnic ima za vas pri- pravljeno poslovalnica »OPREMA« Na najva/.nejše pa smo skoraj pozabili! Poslovalnica »IDEAL« je pripravila bogato izbiro gospodinjske opreme, kjer lahko nabavite v.se, kar spada v moderno oprem'jcno kuh njo! '')rll(»či(e se! Modrrno in razkošno 'alnzene poslovalnice: TEKSTfLNA HTAA - MrRKUR, DO?!, ZVEZDA, fASMFN. TEHNIKA, OPREMA, BISERKA - IDEAL vas pričakujejo! Istočasno vam želi delovni kolektiv trgovskega pod- jetja -sMERT^UR« Ptuj prijetno siVvp'trovanje in za- res ns-pe.šno Kovn leto 1970 ter se vam zahvaljuje za 'aupp in obljubijo v prihodnjem letu prijetna •)resen;vVT.ia. Obenem obveščamo partnerje, da je podjetje name- sto no-iolemih pismenih r-^stifk. '«ka/a!() /a ffradnjo Onl^ološkeira instiinta v Linbljani lOftO N din. Pomnite: »MERKUR« PTUJ - pojem kvalitete! Slikarska, pleskarska in antikorozijska dela, metalizaci- jo, polaganje podov vseh vrst, polaganje in dolaganje ke- ramičnih ploščic in prevoze s tovornimi avtomobili na- ročajte pri podjetju PLESKAR, Ptuj Vsem svojim strankam in vsem drugim želimo v novem 1970, le- tu miK>go sreče in uspehov na vseh področjih! stran 4 tednik — Četrtek, 25. decembra \^ Integracija ptujskega gospodarstva Ni naključje, da je v raz- pravah o gradnji klavnice kot osnove prepotrebne pre- delovalne industrije v močni ptujski surovinski bazi govo- ra tudi o funkcionalni inte- graciji ptujskega gospodar- stva. Zamisel je že stara in je obstajala že v času, ko je nastajal KK Ptuj. Dokončno pa ni bila izvedena med dru- gimi tudi zato, ker takratni zakoni še niso dovoljevali ta- ke »pestrosti« organizacijskih oblik podjetij kot danes. Dru- ga podjetja je odbijal pred integracijo tudi strah, da bo- do Izgubila samostojnost. Na- sprotno smo danes priče in- tegracijam, po katerih inte- grirana podjetja ostanejo po- V!5em samostojna, nihče jim ne krati samoupravnih pra- vic, ne more odvzeti njihove- ga dohodka in podobno. V preteklih letih bi lahko v KK Ptuj storili več za tako or- ganizacijo, ki bi postala pri- vlačnejša za druga podjetja,. Slej ko prej bodo morali o tem razmisliti in organizirati enote, s katerimi se bodo lah- ko združevala druga podjet- ja v samostojne obrate ena- ke ali podobne dejavnosti. Vzrokov, zakaj je ostalo ptujsko gospodarstvo razcep- ljeno, neorganizirano in kot tako nezmožno učinkovite ekspanzije, je še več. Posle- dice so bile tudi neekonomič- no poslovanje. Razdrobljeno ptujsko gospodarstvo ni bilo sposobno postati center, ki bi navezoval nase v kakršnikoli obliki sorodne obrate tudi iz širše okolice. Gospodarstveniki in druž- benopolitični delavci pa se morajo zavedali, da je Ptuj z okolico (in bo tudi v pri- hodnje) ostal kmetijsko pod- ročje. Ne sme pa ostati suro- vinska baza za potresne cen- tre. Razviti se mora v doba- vitelja gotovih proizvodov. Razviti mora l^r se da po- polno predelavo svojih suro- vin. Če izvzamemo TGA, ko- vinsko, tekstilno industrijo ter do neke mere trgovska podjetja, ki bodo morala o sodelovanju prav tako razmi- sliti, je povezava in sodelo- vanje vsega drugega go.spo- darstva v gospodarsko celoto za uspešen nadaljnji razvoj Ptuja z okolico nujnost. Po- speševala bi razvoj in one- mogočala nepravilnosti, ki so se doslej pojavljale. Prav bi bilo, da bi temeljito proučili integracijo ptujskega gospo- darstva (brez zgoraj omenje- nih) v eno podjetje, ki bi bi- lo organizirano po panogah proizvodnje v obliki samo- stojnih organizacij združene- ga dela, v katerih bi bila po- vezana osnovna proizvodnja s predelavo do prodaje. Vsa- ka od omenjenih organizacij bi imela pravico do delitve dohodka in dolžnost skrbeti za razširjeno reprodukcijo svoje panoge. Prek centrale podjetja bi si enote med se- boj sposojale denar in uživa- le prednosti velikega podjet- ja (komercialne in kadrov- ske ■ ..). Z modernejšimi in boljšimi metodami planira- nja in obračuna bi lahko za- gotovili pravično porazdeli- tev sredstev znotraj vsake panoge. Ali ne bi bilo bolje izkoristiti obstoječe objekte in kapacitete, ki jih že ima- mo in skupno graditi za skupne potrebe, kot vsak za- se reševati svoje potrebe. Ali ne bi bilo bolje izkoristiti kapacitet no\'e žage TP ^>Les« pred rekonstrukcijo drugih žag? Perutnina bo gradila svojo klavnico, KK Ptuj pa bo proizvodnjo mesa reševal na svoj način? Silosi za zrnje, ki jih ima KK Ptuj, so zelo veliki, »Perutnini-'-« pa primanjkuje skladiščnega prostora. Kamioni »Sloven- skih goric-« in živilske indu- strije »Petovie<-< vozijo po istih poteh, k istim strankam vsak dan svoje pijače... Ali ne bi kazalo imenovati nepristranske komisije, Id naj prouči možnosti integra- cije in pripravi pi'edloge os- novnih samoupravnih aktov bodočega združenega podjet- ja. Združitev oziroma akti bi morali biti taki, da bodo vsa združena podjetja pridobila, samoupravna pravica ne sm^ biti kršena, tako, da bodo ko- lektivi za združitev zaintere- sirani. Če bi na ves kompleks predelave in proizvodnje na- vezali še močno zadružno organizacijo kmetov in izko- ristili tudi njihove proizvod- ne kapacitete, bi verjetno do- segli višek ekonomičnosti poslovanja v občini. Omenje- na zamisel ni nič novega, če pomislimo na številne inte- gracije drugod v mnogo več- jem ob.segu in na njihovo uspešno delo in ekspanzijo. Ce bomo zamudili ugoden trenutek, za ptujsko gospo- darstvo verjetno ne bo pre- ostalo drugega, kot da se bo razdrobljeno priključevalo (že integriranim) večjim pod- jetjem izven občine. ZR Prodajalni »ZARJA« in »MAVRICA« v Ptuju prodajata z novoletnim tovarniškim popustom od 20 do 40 "/o ženske in moške plašče, ženske jopice in puloverje, moške in otroške pulije in puloverje. Priporočata se kolektiva poslovalnic ►^zarja<< in »mavrica*! Novosti In izpopolnitve pokojninskega in invalidskega zavarovanja Višina pokojnine v sedanjem sistemu se po- kojnina odmerja od pokoj- ninske osnove glede na dol- žino pokojninske dobe. Naj- nižja pokojnina znaša 35 od- stotkov (za pokojninsko do- bo 15 let), najvišja pa 85 od- stotkov pokojninske osnove (za moške s pokojninsko do- bo 40 let. za ženske pa 35 let). Sedanjega načina za od- mero pokojnine ne bi bilo potrebno spreminjati. Spre- membe niso potreixie, ker je predlagano, naj bi se pokoj- ninska osnova ugotavljala na podlagi daljšega zavaro- valnega obdobja, in osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, valorizirali glede na življenjske stroške in le de- loma po gibanju osebnih do- hodkov. Obstaja naslednja možnost: glede na pričakova- no naraščanje realnih oseb- nih dohodkov bi morali zni- žati najvišji odstotek 85 za odmero pokojnine. Predlagano je, da bi v po- kojninskem sistemu odpra- vili varstveni dodatek. Če bi se odločili za njegovo od- pravo, bi morali določiti naj- nižjo pokojninsko osnovo (za katero bi se zavezanec z nizkimi prejemki moral za- varovati, četudi bi bil nje- gov osebni dohodek manjši od te osnove), s tem pa bi dosegli raven najnižjih po- kojnin z rednim zavarova- njem. Upokojencem, katerih pokojnine so zaradi kratke pokojninske dobe posebno nizke, bi morali zagotoviti višje prejemke — zunaj po- kojninskega zavarovanja, v okviru sistema socialnega varstva. Obstaja pa tudi možnost, da bi še v naprej ohranili varstveni dodatelj na nižje pokojnine. financiranje pokoj, ninskega zavarova. NJA , Z zakonom predpisani sii stem financiranja invalidi skega in pokojninskega zaj. varovanja temelji na osnol vah, ki v glavnem ustrczajl naravi odnosov na tem pod* ročju. Predvidevanja, da m se to zavarovanje osamosvo^ jilo v materialnem pogledi in da bi se zagotovila eko. nomska trdnost skladov. s( niso uresničila. Zaradi teg; tudi ni bilo nežnosti za več.: jo socialno varnost zavaro. vancev in širši razvoj sa- moupravnih odnosov na ten področju. Dandana.šnji se sredstva z; pokojninsko zavarovanji pretežno zagotavljajo iz €■ sobnih dohodkov zaposlenii delavcev. Za povečane ob- veznosti, ki nastanejo zara- di tako imenovane benefici- rane dobe, se zagotavljajo sredstva z dodatnim prlspev- kom. S prispevki zaposlenih zavarovancev se potemtakem zagotavljajo sredstva za vse pravice, ki se pridobijo na podlagi delovne dobe, nada« Ije na podlagi pokojninsik« dobe, ki jo zakon priznali posameznim kategorijam, n niso bile prej pokojninsko zavarovane. Na podlagi dosedanjih spo- znanj bi bilo potrebno s spremembami :n dopolnitva- mi v poikojninskem sistemiij postaviti način financiranjaj skladov na trdnejše temelj^ in določiti nove vire sred^ stev. Zato je treba prispe\Tio stopnjo določati za daljše oh-, dob je, najmanj za pet let Nadaljevanje prihodnjič Vsem kolektivom delovnih in drugih organizacij, vsem svojim vlagateljem in vsem vlagateljem — sezonskim delavcem v tujini . želi srečno in uspeha polno novo leto 1970 in se priporoča KREDITNA BANKA PTUJ i Vsem svojim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom ptujske občine, želi srečno In i uspešno novo leto 1970 ] - 1 I kolektiv trgovskega podjetja na veliko in malo \ IZBIRA, Ptuj Krempljeva ufica 2 ^ i in se za nalcup toplo priporoča s svojimi poslovnimi enotamij '. Zlatarog, Zelenikova 1; Jelen, Lackova 1; Hrana, C. J. PotrSa 1; Potrošnik, Mariborska c. l»j Živila, C, J. Potrča 24; Sejmišče, Nova cesta 1; Mavrica, Lackova 2; Zarja, Srbski trg 1») Delikatesa, Markova 2; Perilo, Krempljeva 4; Guma, Krempljeva 5; Elektro-radio, Bezja-' kova 6; Ciciban, Prešernova 1; Novi dom, Mariborska c. 1; Jurlincr, Zavr2, Turnišče, Hajdina,; Tržeč, Sela, Slovenja vas, Sikole, Kidričevo in Centrala, Ormoška 3. ;dnik — Cf:trtek. 2:1. decembra ioro STKAN 5 ohorski bataljon ni samo bistriški \/ Slovenski Bistrici je bi- razširjena sejči občinskega bora ZZBNOV, na kate- so razpravljali o pripravah izvedbo bližnjih letnih nferenc krajevnih organi- cij in o predlogu proraču- za prihodnje leto. Ob raz- avi so borci spregovorili ii o bojišču Pohorskega taljona in domu na Osan- rici, ne daleč stran od eh žebljev. Z domom sedaj upravlja GG Maribor, na ra- čun katerega so bile izrečene tudi mnoge kritične besede. Pred meseci smo že pisali o neurejenih odnosih v domu na Osankarici, sedaj pa je problem spet postal aktualen. Borci so bih mnenja, da je početje GG skrajno neodgo- vorno. Naj povemo, da po- sebno v poletnih mesecih obišče zadnje bojišče legen- darnega bataljona veliko ljudi, predv.sem mladih, ki pa ostanejo opeharjeni razlage o tem zgodovinskem dogod- ku. V Domu jc muzej, ki pa je v takšnem stanju, da ga je komu pokazati prav sra- motno. Sploh pa je treba imeti posebno srečo, če sploh v muzej lahko vstopite. Udeleženci sestanka so bili mnenja, da • bi GG moralo bolj skrbeti za ohranjanje zgodovinskih dejstev, po- sebno še zato, ker se je bil zadnji boj prav v gozdovih, katere sedaj upravljajo. - GG Maribor je sicer že predlagalo Bistričanom, naj prevzamejo dom na Osanka- rici, vendar so bili pogoji ne- sprejemljivi. Grajen je bil .z družbenimi sredstvi, pa tudi mnogi Pohorci so za gradnjo podarili mnogo lesa. Dogo- vorili so se tudi, da bodo pri- pravili poseben sestanek, na katerem bodo poskušali pro- blem rešiti. Povabili bodo predstavnil^e GG Maribor, zavoda za spomeniško var- stvo, družbenih organizacij in predstavnike republiškega odbora ZZB, saj Trije žeblji in Osankarica ne smeta biti samo občinski problem. Mu- zej bi bilo potrebno čim prej preseliti v drug prostor, dom pa bi moral dobiti ta- kega upravnika, ki mu zgo- dovina našega boja ne bi smela biti tuja. -d B PRERANEM GROBU KARLEKA ENČARJA IZ JURŠiNC Včeraj dopoldne so v Jur- icih svojci in, številni do- ačini pospremili na zadnji ]ti komaj 25-letnega Karla INČARJA, ki je po zahrbtni, mučni bolezni v cvetu mla- )Sti omahnil v prerapi grob. iravniki ptujske in ljubljan- •g bolnišnice, so si več kot ;a meseca zaman prizadevali. bi iztrgali smrti dragoceno iado življenje, ki je nosilo v \bi numgo načrtov in mlctdo- inih želja. V torek zvečer sem obiskal ujočo družino. Onemel in ^rt obraz matere, brata Me- toda, hčerke Sluoice in drugih svojcev, je bil kot izraz globo- ke rane, ki se ne bo tako kma- lu zacelila. Dragi Karlekl Mnogokrat, ko sem se iz Ptuja ali iz Maribora vračal domov, sem se oglasil v vaši prijazni gostilni. Za točilno mizo si bil vedno ustrežljiv do gostov ter krepka opora in pomoč ostareli materi. Tu sva se srečala tudi nekaj dni pred tvojim odhodom v bolnišnico. Kdo bi pomislil, da si bil takrat zadnjič za točilno mizo. Iz bolnišnice si se vrnil, ko ti zdravniki več niso mogli po- magati. Vse do trenutka, ko si za vedno zatisnil oči, si verjel in upal v življenje, ki pa je žal iz dneva v dan nihalo na tanjSi nitki. Vedeli smo, da ti ni pomoči, toda tvoja prerana smrt nas je kljub temu hi.dn prizadela. Danes, ko že počivaš v pre- ranem grobu in ti je hladna zimska prst zadnja odeja na njivi večnega počitka se šele komaj zavedamo, kako drag si nam bil. Zemlja, pravijo, zaceli vse rane, naj bo tudi tebi zadnji zdravnik. J. S. Karlek Senčar Pred jutrišnjo sejo občinske konference ZKS Ormož Jutri bo v Ormožu seja ob- činske konference ZKS Or- mož, na kateri bodo ormo- ški komunisti obravnavali poročilo komiteja in komisij občinske konference ZK ter medobčinskega sveta, raz- pravljali o statutarnem skle- pu, sprejeli poslovnik kon- ference In medobčinskega sveta, izvolili člane in sekre- tarja komiteja. Pogled nazaj v minulo dvo- letno aktivnost delovanja članov ZK v ormoški občini kaže, da je bila dejavnost komunistov vsebinsko boga- ta, tako po obravnavanih problemih, sočasno pa tudi zanimiva glede aktualnosti posameznih vprašanj. Zveza komunistov je še bolj učvrstila svojo avant- gardno vlogo, predvsem pa izoblikovala svoja stališča. Pri obravnavi posameznih vprašanj je mogoče nekoliko ugovarjati enostranski orien- taciji, ki se je odražala predvsem na obravnavi go- spodarstva v občini. Vzrok za to pa lahko poiščemo v Iz- redno težavnem položaju go- spodarstva, v posameznih primerih pa v celo breziz- glednosti do skorajšnjili po- zitivnih premikov. Tako dik- tiranje tematike pa je tudi posledica strukture članov konference in komiteja, saj so v pretežni meri udeleženi komunisti iz gospodarstva, ki pa se mnogo aktivneje ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji kot z drugimi. Ta pojav ni registriran samo v ormoški občini, temveč tudi v drugih občinah, prav tako pa tudi v republiškem in zveznem merilu. Aktivnost organizacije ZK v ormoški občini nam je več ali manj znana, vendar bo- mo več o dosedanjih uspehih, neuspehih in načrtih za bo- doče delo poročali po seji konference. J. S. Množična obrambna vzgoja Tudi v p-uiski občani bodo zagotovili redno izvrševanje programa pouka množične obrambne vi^goje, in sicer za vsG kategor je prebivalstva, ki po zakonu o narodni ob- rambi mor iio k pouku o ob- rambi in zaščiti. Poučevanje prebi/ilcev o poiiebnih mdividualnih iv. kclektivnih ukrep'h ?.h ob- rambo in zaščito v na5em družbenem sistemu r: no- ve it. saj ie bilo tovrstrn usposabljanje prebj .'^aljiva že doslej, vendar ne v pr- irtLnem jbsegu .,. D.iseda- nji zakon o narodni obrambi je zajel le predvojaško vzgo- ja in dopolnilno strckovro izobraževan ie re-:.e':vnega starešinskega kadra^ V lo dejavnost so bila vkMučen.^ se nekatera športna druš.va in druge organizacije. Glede na razvoi vojne telnnike in oborožitve ter na- ':s\ sodobncgi voi-v: n-^n!« ob uporabi nuklearne,ga orc- ž'a predvi-fm pa glede na izkušnje v pretekli vojni lo ^•^danjih dogodkov ' ivetu j? za ohranitev čim večiega števila preb".valstva in mate- rirlnih doorin v morebitni oodoči vojni potrebna uvest' pouk o obr^.mbi in zašli.vi zz vye državljaite, ki so arlede n^j svojo st-.Tost in zdrav- stveno stanje sposoVa ude- ležiti se pouka ter iZvTŠevati navise in opravila, ki .'c e'e- de na to preri njih no.>tiv- Ijnjo. Fouk o oorambl in /iščiti bo obvezen za vse držav. 1**- ne od dopolnjenega 6 do prt. leta starosti, če gs bodo lah- ke obiskoval'. Pouk o ob- rambi in zaščiti ie slsv- Ijfr iz pouka na šoiah. nn- uka nerazporejeneg.^ prebi- valstva ter pouka e.iol In služb teritorialne obrambe In enot civilne zaščite. Zajeli bodo vse prebivalce razen tistih, ki svojo dolžnost o- pravljajo v enotah JLA. eno- tah oboroženega dela terito- rialne obrambe in milice. ZR V torek na seji skupščine občine Ormož Vtorek je bila v Ormožu 9. skupna seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so odbornild obravnavali po- ročilo o vzgoji in izobraževa- nju otrok v občini, sprejeli odlok o spremembi odloka o proračunu občine, odlok o z;aeasnem financiranju po- treb občine Ormož v prvem trimesečju leta 1970, ter spre- jeli še nekatere druge po- membnejše odloke. Več o tem bomo še poročali. j. S. GOSTINSKO PODJETJE HALOŠKI BISER, Ptuj z obrati: hotel Poctovio, grajska restavracija, go- stilna pri Roziki, samoposlrežnica Evropa, restavra- cija Kidričevo želi vsem svojim obiskovalcem sreč- no, uspehov polno novo leto 1970 ter vabi vse k obi- sku svojih lokalov. V vseh špecerijskih poslo- valnicah trgovskega pod- jetja IZBIRA, Ptuj, dobite po tovarniških cenah vse vrste napolltank, keksov, jedilno In mlečno 500- gra.msko čokolado, čoko- ladne bonbone in desert, kar naj ne manjka v va- šem novoletnem darilu. Tovarna glinice in aluminija KIDRIČEVO Proizvajamo: kalcinirano glinico Ah O^. surovi aluminij v valjarniških ingotih in formatih, aluminijske legure, katran in mešanice fenola. Telefon: 31-095, teleks: Kidričevo 221-16 Pošta Kidričevo, železniška po:staja Kidričevo Vsem občanom želimo .srečno in uspešno NOVO LETO 1070! stran 8 tednik — Četrtek, 25. decembra Kakšna je bodočnost krajevnih skupnosti? v nekaterih občinah, žal v ptujski še ne, so se začele razprave o dosedanji poti, uspehih in pomanjkljivostih v razvoju krajevnih skupno- sti, kako se naj razvijajo v pnhodnje ter Itakšno mesto in vlogo naj imajo v našem samoupravnem družbenem sistemu. V biltenu RK SZDL med drugim piše, da so krajevne skupnosti v Sloveniji poleg materialnih rezultatov dose- gla pomembne uspehe zlasti v tem, da združujejo prebi- valce posameznih naselij, ki s skupnimi dogovori zainte- resiranih združujejo svoja sredstva, sredstva delovnih organizacij in občine za za- dovoljitev skupnih krajevnih potreb in interesov. Rezultati dela krajevnih skupnosti pa niso v vseh ob- činah zadovoljivi. Velika je zlasti razlika med delova- njem krajevnih skupnosti v mestih In vaških naseljih in med krajevnimi skupnostmi v bolj razvitih občinah in onimi v manj razvitih. Vzro- ki za razlike v delu KS so tudi v KS samih, večkrat pa v odnosih med KS in občin- sko skupščino. Poglavitni vzroki za precej neenako- merno razvijanje krajevne samouprave pa so predvsem v tem, da noben družbeni akt, ustava, zakoni, statuti občin natanko ne določajo vloge in mesta KS v našem družbenopolitičnem sistemu, da je njihovo delovanje pre- cej od\'isno od razumevanja in sodelovanja drugih samo- upravnih organov v občini z njimi, da KS nimajo trdne materialne osnove in da se- danji sistem financiranja družbene potrošnje ne spod- buja njihove aktivnosti pri urejanju vprašanj družbene- ga standarda občanov. Prizadevati si je treba, da bo delovni človek čim prej osnovni faktor odločanja ne samo v svoji delovni organi- zaciji, ampak kot občan in potrošnik v krajevni skupno- sti in v občini, v oblikovanju politike občine in širših družbenopolitičnih skupnosti. Za nadaljnje razvijanje krajevne samouprave so po- membne tri stvari: močnej- ša vloga KS pri urejanju vprašanj družbenega stan- darda občanov na območju KS in občine, spremenjen način oblikovanja sredstev za zadovoljevanje skupnih in- teresov in potreb, povečan vpliv občanov na razdelitev sredstev za skupno potroš- njo v občini. V okviru krajevne skupno- sti naj delovni ljudje in ob- čani samoupravno z dogovo- ri urejajo večino vprašanj življenjske ravni svojih dru- žin, kot so predvsem vzgoja in varstvo otrok, zadovolje- vanje osnovnih potreb izo- braževanja in kulturnega ži- vljenja, skrb za socialno o- grožene ljudi, skrb za komu- nalno urejenost naselja, z^ urejeno preskrbo ... KS naj bi ta vprašanja urejala z de- lovnimi dogovori z ustrezni- mi delovnimi organizacijami in skupnostmi. Tolikšna sa- moupravnost občanov v KS pa terja nekatere sprem.em- be v sistemu financiranja družbenih služb, ki ga pred- videva resolucija zvezno skupščine o komuni. Glede oblikovanja sredstev za za- dovoljevanje skupnih potreb in interesov občanov v ks je treba skrbno proučiti mo- žnosti, kako bi uresničili za- misel in predlog, da bi go- spodarske organizacije da- jale del sredstev, Id so jih dolžne odvajati za skupne družbene potrebe, krajevnim skupnostim, seveda tistim, v katerih prebivajo člani nji- hovih delovnih skupnosti, tem bi dosegli, da bi delov ljudje v krajevni skupnoi najbolj neposredno upra Ijali s sredstvi, ki jih ustva jajo sami. Ker vsi delavi zaposleni v posameznih (j lovnih organizacijah ne živ jo na območju iste krajc-vi skupnosti niti v isti občii bi bilo treba na ustrezen q čin urediti odvajanje t( sredstev prizadetim kraje nim skupnostim. ZR Nove oblike kooperacije o kooperaciji v prihodnje govori ing. Milan Koren, di- rektor obrata za kooperaci- jo »Jože Lacko«. — Krepitev odnosov, nove oblike vključevanja in sa- moupravljanja. Odnos med obratom in ko- operanti bomo poglobili. Naj- trdnejša vez med obratom in kooperanti naj bi bila stro- kovna služba obrata, ki bo kmetom z vso odgovornostjo svetovala, za katero proiz- vodnjo se naj odločijo. Stro- kovna služba bo morala biti pri delu nepogrešljiva in pri kooperantih bo morala imeti vse zaupanje. Na posameznih zadružnih enotah, to je na območjih, ki so jih obsegale bivše zadru- ge, bomo v januarju in fe- bruarju organizirali odbore kooperantov po stroki in de- lu: živinorejske, poljedelske, sadjarske, vinogradniške ... Strokovni odbori bi razprav- ljali o kooperacijskih pogod- bah, o stvareh, ki so na nji- hovem območju pomembne za proizvodnjo in predelavo. Zadružni odbori bodo imeli tudi hranilni kreditni odbor, ki bo vodil in usmerjal fi- nančni del zadružne enote. Hranilno kreditni odbor bi delil sredstva in hranilno kreditne vloge, in sicer po pravilniku hranilno kreditne službe, ki bi ga odbor sprejel in po njem posloval. Za proizvodnjo v koopera- ciji ima obrat 300 milijonov starih dinarjev. Zadružni od- bori bodo razpravljali, ko- mu bodo dali sredstva za kooperacijsko proizvodnjo. Prav tako bodo odbori raz- pravljali in presojali o tistih kooperantih, ki obveznosti ne bodo izpolnjevali. V odboru bodo kooperanti, ki jih bodo na zboru kooperantov izvoli- li. Delo odborov bo usmerjal poleg strokovne službe za- družni svet. V njem bo več kmetov. Pravice zadružnega sveta bi okrepili. Temeljito in dosledno bi razpravljali o planu, proizvodnem progra- mu obrata za kooperacijo. Lahko bo vplival na primar- ne poslovne odnose med ko- operanti in obratom — tudi na cene. Poleg teh in drugih stvari čaka zadružni svet že na pr- vem zasedanju razprava o statusu člana obrata za ko- operacijo, kake bodo njegove pravice in dolžnosti. urejanje POSLOVNIH ODNOSOV MED KOOPERANTI in OBRATOM V preteklem letu smo več- krat slišali očitke, da na ra- čun kmetov in kooperantov preveč zaslužimo. Pri vseh poslih bomo prešli na odprt račun. Garantirali bomo naj- nižjo odkupno ceno v koope- raciji. Po prodaji bomo na- redili obračun in kooperan- tom za proizvode, ki jih bomo bolje vnovčili, presežek do- plačali. Letos že doplačujemo proizvajalcem mošta za pro- dani mošt. Prihodnje leto bomo omenjene stvari skrbno proučili in uredili. Kooperan- ti bodo imeli vpogled v vse poslovanje. Sami bodo odlo- čali, koliki del dohodka si bodo razdelili, koliki del pa bodo dali v skupne naložbe, na primer za stroje in po- dobno. Pri živinoreji bodo živino- rejci že na dogonskih m.estih vedeli, koliko zaslužijo oni, koliko obrat in za kaj zaslu- žek uporabi. Kmet bo zvedel za upravičene potrebe obra- ta in imel bo zaupanje. PERSPEKTIVE V ŽIVINOREJSKI IN RASTLINSKI PROIZVODNJI Zagotavljajo, da še bo ugodna prodaja živine ohra- nila. Želimo, da bi kmetje uspešno prodajali. Priprav- ljeni smo skleniti pogodbe v imenu državnih rezerv. V tem primeru bi lahko kme- tom garantirali za primerno kvaliteto spitane živali predpisane cene: govedo 12 do 18 mesecev staro, težko od 400 do 450 kg pri 58-od- stotni klavnosti po 6,50 dii za kilogram. Za živali drug vrste s 56-odstotno klavnosi jo po 6,20 din za kilograa Podobno bo pri pitanju svinj proizvodnji čebule, krompiri ja ... UMETNA GNOJILA NA DOM Zadnji dve leti je bila do bava umetnih gnojil neor ganizirana. Ko so jih kmeta valci potrebovali, jih nisi imeli, bilo jih ni tudi v trgo vinah. Da se ne bi ponovili pomanjkanje, smo organizi rali dobavo umetnih gnoji na dom. V januarju bonu vozili umetna gnojila m dom. Kmetje jih bodo imel ob pravem času. Ker jih bo do kupili v predsezoni, bod cenejša za 3 stare dinarje p kilogramu. Rok plačila b do 1. marca 1970. Za tiste, i bodo sklenili kooperacijsk pogodbe, pa po pogodb Upamo, da bodo kmetoval( podprli akcijo, ki bo v njiho vo korist, saj bodo dobi umetna gnojila ob praver času in ceneje. z. Gostovanje ansambla narodne glasbe v počastitev dneva JLA je gostoval v garniziji Pohor- ski bataljon Slov. Bistrica ansambel narodne glasbe BEOGRAD iz Beograda. An- sambel z nad tisoč uspelimi nastopi doma in v tujini se je tudi pred bistriško garni- zijo predstavil kot eden naj- bolj uspelih interpretatorjev narodne glasbe iz vseh krajev Jugoslavije kot tudi iz Slova- ške, Madžarske in Romunije. Prireditev je organiziral Dom JLA v Slov. Bistrici. Posebne zasluge, da je prišel ta znani ansambel tudi v Slov. Bistri- co, ima major Stojadin An- dželkovič. Zaradi trenutnega pomanjkanja prostora v me- stu predstave niso uspeli p« rediti za bistriško občinstvi ki je bilo prikrajšano za i^ reden užitek. Viktor Horvat' Dopisniku iz Bratislavec Vaše pismo smo prejeli, ^ je bila redakcija našega I sta tik pred zaključkom ' smo imeli že ves material ^ današnjo številko v tisku. P smo in zahvalo bomo obj' vili prihodnjič. Prosimo za razumeva"? Hvala za novoletne želje. di mi vam iz srca želimo^ ^ bi bilo prihodnje leto za ^' bolj srečno in veselo. J'' Gradbeno podjetje DRAVA, Ptuj Izvedbo vseh visokih in nizkih gradenj zaupajte nam in zadovoljni boste. Vsem občanom želimo v novem 1970. letu mnogo sreče in vsestranskih uspehov! LETOVIŠČE grad BORL z obrati gostilna Beli križ, gostilna Muretinci in le- tovišče grad Bori želi vsem srečno, uspehov polno novo leto 1970 ter jih vabi k obisku svojih lokalov. 5DNIK — Četrtek, 25. decembra i969' stran 7 Živilska industrija PETOVIA. Ptuj Zahtevajte povsod naše kvalitetne izdelke in zadovoljni boste! Vsem našim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem ob- čanom želimo v novem letu 1970 mnogo sreče in vse- stranskih uspehov! r. ernest petriC Slovenska kultura je podhranjena Ze nekaj tednov so v vsej loveniji priprave na ustano- itev kulturnih sl<;upnosti. S em namenom je bilo v Ptu- u v okviru »Razgovorov ob lonedeljkih« tudi predava- je, ki ga je pripravil član ;kzks dr. Ernest Petrič. Predavatelj je v treh delih vojega predavanja obravna- fal nekatere najbolj značilne logodke v naši kulturni de- javnosti, v razpravi s pred- tavniki iz Ptuja, Slovenske iistrice in Ormoža pa so se zoblikovala nekatera stali- ca, ki jih bom navedel ka- neje. V uvodu je tovariš Petrič pregovoril o nekaterih pe- ečih vprašanjih, s katerimi e srečuje kulturna dejav- lost. Posebne pozornosti je Teden predvsem tisti del, v aterem je podal nekaj oseb- lih mišljenj ob trenjih v slo- enskih profesionalnih kul- urnih ustanovah. »Nekateri umetniki dram- kega življenja se mnogo bolj bnašajo kot mučeniki, kot la posredovalci umetnosti, ^elilco vprašanj, ki zadevajo Thunsko umetnost, smo že ešili. Ne morem reči, da mo v vsem uspeli, vendar pa le smemo mimo dejstva, da e bil družbeni napor večji, :o napor tistih, ki umetnost losredujejo. Velikokrat se TJrašujem, zakaj smo v Slo- veniji »likvidirali« opereto in nusikal, ki sta bila gledal- , em. zelo blizu. Prav gotovo le moremo reči, da smo na Išji kulturni stopnji od tl- tih narodov, kjer ti dve vrsti naravnost cvetita. Ne JTiemo pa pozabiti, da na 'lečih slovenskega naroda ' 6ži ravno tako veliko breme, i^ot na plečih drugih, mnogo ; 'ečjih narodov. Prav zaradi : ega pa je družbena podpora Potrebna. Ne smemo zane- ' lariti odnosa med množično 1 vrhunsko umetnostjo. J ^boje je potrebno, najti pa i^oramo zadovoljujoče raz- merje,« je dejal tovariš Pe- ' fič, 11 V nadaljevanju je sprego- 3 'oril tudi o problemu založ- 'jštva, filma, radia in tele- vizijo. Pozornost je posvetil tudi univerzi, ki jo mnogi razumevajo predvsem kot kulturno ustanovo, o znan- stveni plati njenega poslan- stva pa spregovore bolj po- redko. »Vse preveč stvari bi radi hkrati, zato je naša kultura podhranjena,« je bil eden Iz- med »ostrejših« rekov preda- vatelja. Prav gotovo pa je veliko resnice v tem, da hočemo vsi imeti vse, ob tem pa pozab- ljamo na amatersko delo, ki je še pred leti pomenilo ene- ga najbolj značilnih dejav- nikov slovenske kulture. Ko pripravljamo zakon o kulturnih skupnostih, se mo- ramo zavedati, da s samim zakonom ne bomo še ničesar dosegli. Razprave, ki pote- kajo po vsej Sloveniji, so že pokazale mnoge pomanjklji- vosti, ki bi jih morali odpra- viti. Tudi na predavanju v Ptuju so udeleženci izrekli precejšnjo mero nezaupanja. V veliki meri je prevladova- lo mnenje, da gre pri uvaja- nju kulturnih skupnosti pred- vsem za reševanje profesio- nalnih kulturnih ustanov (Drama in Opera v Ljubljani ter SNG v Mariboru in Ce- lju). Kultura pa mora imeti isto mesto tako v velikih mestih kot v Halozah ali na Pohorju. Do nje imamo vsi enako pravico in ne sme se pripetiti, da jo bodo zajemali le tisti, ki bodo bliže »skle- di«. Vsekakor pa ne smemo po- zabiti na dejstvo, da večji del slovenskega prostora pokri- vajo amaterske kulturne de- javnosti, ki morajo ob novem zakonu dobiti tudi posebno mesto. DU Več bralcev v zimskih mesecih Zimski čas je gotovo naj- bolj primeren za mnoge, ki radi segajo po knjigah. Ob obisku v Mestni knjižnici v Slovenski Bistrici sem se o tem tudi lahko prepričal. V letošnjem letu je knjižnico obiskalo nad 6000 bralcev, ki so si izposodili okoli 11.000 knjig. Število bralcev se Iz leta v leto povečuje, to pa je tudi dokaz, da v bistriški knjižnici skoraj vsak lahko najde nekaj po svojem oku- su. Bližamo se mesecu, v kate- rem so tudi letos izposodili največ knjig. To je bilo ja- nuarja, ko je bilo v knjižni- ci nekaj manj kot tisoč ob- iskovalcev, katerim so poso- dili 1900 knjig. Med obisko-^ valci je največ mladih, zato se tudi vedno trudijo, da jim, ustrežejo. Šolarjev je po- sebno veliko, ko prično pre- birati knjige, ki jih predpi- suje obvezno čtivo. Takrat posameznih izvodov vedno primanjkuje. Mogoče bi v prihodnosti kazalo obvezno branje razširiti še na druga dela, saj je sedanji »reper- toar« vse preozek, knjižnica pa ne more ugoditi prav vsem. Vloge Mestne knjižni- ce pa seveda ne smemo ob- ravnavati samo z ene strani. Tudi v letošnjem letu so v svojih prostorih priredili več razstav in tako po svojih močeh pripomogli k večji kulturni dejavnosti. Knjižničarka Laura Lešnik mi je tudi povedala, da so v minulih tednih pripravili tu- di lepo število knjig za kra- jevne knjižnice, ki dobivajo vse večji pomen posebno v zimskem času, ko vsi ljubi- telji knjig ne morejo bolj pogosto v Slovensko Bistri- co.. v zadnjih dveh letih so tudi pričeli sistematično zbi- rati strokovno literaturo, ki postaja vse bolj popularno čtivo, seveda za tiste, ki jih zanima tehnika. Pričakujemo lahko, da bo v prihodnjem letu Matična knjižnica še bolj razširila svoj delokrog in da jo bodo občani še bolj pogosto obisko- vali. — d Učni uspehi v osnovmlh šolah ormoške občine OTROCI SO NAŠA NAJVEČJA INVE- STICrJA DANAŠNJEGA iN JUTRIŠ- NJEGA DNE . Vrnimo se nekoliko nazaj v toplo poletje, na zaključek šolskega leta. ko so osmovno- šolski otroci iz ormoške ob- čine sprejeli šolska spriče- vala in s tem poželi sadove svojega šolskega dela. Iz poročila, ki ga je za obravnavo na seji občinske skupščine izdelal pedagoški svetovalec Stane STANiC, lahko razberemo, da znaša- jo v tem šolskem letu učni uspehi (brez popravnih iz- pitov) 81,9 odst. in so za 1,1 odstotka slabši od lanskega šolskega leta. Primerjava učnih uspehov na podružnič- nih šolah (82,6 odst.) in uspe- hov na popolnih šolah 81,6 odst.) nam pokaže, da znaša razlika 1 odst. v prid po- družničnih šol. Iz tega lahko sklepamo, da so kriterij: oce- njevanja skoraj enaki. Pra- ksa nekaj let nazaj kaže, da smo imeli na podružničnih šolah neprimerno višji od- stotek učnih uspehov (8 do 10 odst.). Iz pregleda je razvidno, da je na podružničnih in popol- nih šolah največ učencev, ki imajo po tri in več negativ- nih ocen. Na podružničnih šolah je takih učencev 6,3 odst., na popolnih pa 7 odst, Ce bi vzeli te učence kot osnovo za neuspeh v šolah na tem območju, potem bi bil uspeh v šolah ormoške občine med 93 in 94 odst. Tak uspeh pa bi bil še najbolj realen in sprejemljiv, ker bi učenci z večjo dodatno po- močjo in večjim osebnim 'n- teresom to lahko dosegli. Nekoliko nerazumljivi so razmeroma slabi uspehi v VIII. razredih. Tako pri u- čencih in pri starših ie vi- dez, da pada interes za pri- dobitev spričevala VIII. raz- reda. Vzrok temu pa so pred- vsem za podeželske in peri- ferna območja vedno bolj zaprta vrata za nadaljnje šolanje. Te možnosti so ve- dno bolj skope celo glede vključevanja v obrtno de- javnost. Za študij v sred- njih šolah mnogokrat ni fi- nančnih možnosti in zato tu- di interes odpade. Učencev, ki so deležni štipendije ali pa lahko v bodoče upajo na- njo, pa je izredno malo, Ze večkrat je bilo ugotov- ljeno in praksa nam je to temeljito dokazala, da je uč- ni program za naše podežel- ske šole prezahteven, da u- čenci ne morejo dobiti doma nobene bistvene pomoči, da je pomoč oddaljenim učen- cem glede na funkcionalnost šo! precej onemogočena in da so poleg tega vsega učenci prekomerno zaposleni s fizič- nim delom, in da so mnogo- krat tudi starš: tisti, ki po- rečejo: »Kaj bo hodi! v šo- lo, za grunt ali pa za delo v tujini bo že sposoben.« Zal je to premnogokrat boleča resnica, ki se nam že in se nam bo še bolj'maščevala. Prepogostokrat pozabljamo, da so otroci naša največja investicija današnjega in ju- trišnjega dne, da na njiho- vih ramenih bodočnost na- šega naroda. To je sicer re- generativna in naravna jmi- konitost. ki pa jo v vsako- dnevni življenjski dinamiki vse preveč zapostavljamo. In čas teče. Otroci današ- njega dne bodo jutri že od- rasli. Tega ne bi smeli po- zabiti. j. s. Lep uspeh plesnega para iz Ptuja Člana plesne sekcije DPD Svoboda Ptuj Milena Vido- vič in Maks Fridl sta se pred nedavnim udeležila medklfb- skega plesnega kvalifikacij- skega turnirja v Ljubljani. v razmeroma ostri konku- renci sta v c razredu dosegla zavidljivo četrto mesto, kar jima bo vsekakor spodbuda za nadaljnje treninge in tek- movanja. Dosedanje delo v plesni sekciji DPD Svoboda Ptuj je pokazalo, da je treba začeti gojiti ples kot šport in umet- nost v mlajših letih, najbolj- še že v osnovni šoli. To ]e v tujini že stara praksa, ki se pri nas žal še vse premalo uveljavlja. Predsednik sekciie Franc grabrovec, pravnik !z kk Ptuj nam je v kratkem razgovoru povedal, da je imela plesna sekcija 12. de- cembra zaključek plesnega tečaja — plesni venček. Mla- di plesalci so pokazati lep napredek in je ob tem zelo razveseljiva ugotovitev, da smo dobili v Ptuju kar lepo število mladih plesalcev lo plesalk, ki jim ples ni sam.c razvedrilo in zabava, temveč tudi šport in umetnost. Te('^j je vodila plesna učiteljica Anieta kraljeva, ki že več let uspešno opravlja to učno vzgojno poslanstvo. Mnogi od teh mladih ple- sa]j"ev so se ob začetnih ko- rakih na parketu navdušili in bodo nadaljevali plesne treninge z željo in prizade- vanji, da bi pastali športni plesalci in plesalke. , J. S. Delovna skupnost Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča ptuj in ormož želi vsem v novem letu 1970 mnogo zdravja in sreče ter vsestranskih uspehov. stran 8 TEDNIK — ČETRTEK, 25. DECEMBRA 19( Leto 19gji je za nami. Mi- nilo je kot dan, ki se začne z jutrom in konča z zatonom večernega sonca. Kako hitro in nepričalvovano smo se zna- šli na razpotju, na katerem si podajata roke staro leto, ki se poslavlja in novo, ki za- čenja svojo pot v neustavlji- vem krogotoku zgodovine. Pogled uhaja nazaj v pretek- lost, želje pa hitijo v prihod- nost ... Želje, kdo bi jih mogel pre- šteti, saj jih je vendar toli- ko — majhnih in velikih že- lja, ki nam vlivajo vero v pri- hodnost, nam bogatijo mno- gol-a-at razočarano vsakda- njost, nas tolažijo ter vlivajo pogum in upanje, da bo ju- trijšnji dan lepši in svetlej- ši .. . Poskušali smo se vtihota- piti v ta skrivnostni svet no- voletnih želja, ki jih skri- vate v svoji notranjosti. Srečanja z našimi današnji- mi sogovorniki so nam po- vedala marsikaj zanimivega. Vemo, mnogo želja je ostalo neizrečenih. In kdo bi nam zaupal vse, saj so želje in skriti upi tisto edino, česar nam ne more nihče vzeti in kar nas bogati, da se tudi ta- krat, ko nam obup zakriva obraz, počutimo vsaj malo srečni. Naš novoletni vrtiljak želja sem zapregel v Ormožu. In- tcrvjuvancev nisem izbral, temveč sem prepustil izbiro zgolj naključju srečanja z ljudmi, ki jih v našem listu bodisi v sliki ali v besedi ni- smo še nikoli predstavili. IVANKO MESKO iz Hajn- dla pri Veliki Nedelji, sem srečal pri nakupu v proda- Ivanka Meško jalni trgovsl-:ega podjetja »Zarja« v Ormožu. Zmotil sem jo z dvema vprašanjema, ki sem ju ta dan postavil vsem sogovornikom: »Kaj vam je dobrega ali slabega prineslo minulo leto in kaj si želite na pragu novega le- ta?« »Sem gospodinja z dvema otrokoma. Mož je zaposlen px'i železnici. Hm, minulo le- to... ^ minilo je kot bi tre- nila z očesom. Prineslo nam je vesele in tudi žalostne tre- nutke. Ko cene iz dneva v dan naraščajo je težko gospo- dinjiti ... In kaj si želim v novem letu? Veliko je želja, malih in velikih. Ce bomo zdravi, bo že nekako. Pa še to napišite, da si vsi želimo mir v svetu . .. Silvestrovali bomo doma v družinskem krogu. Doma je pač najlep- še in najbolj poceni... ■« Ivanka je pred leti dopiso- vala v naš list. Sedaj za to več ne najde časa. Preveč je dru- gih skrbi. Dom in družina za- htevata dobro gospodinjo' in skrbno mamico. MIRKO NOVAK, ravnatelj podi'užnične šole na Runču: »Ce se ustavimo najprej v poklicnih uspehih in težavah, moram priznati, da v ormo- ški občini probleme šolstva Mirko Novak zelo uspešno rešujemo. Ob- činska skupščina ima za te probleme zelo dober »posluh«. Našim slovenjegoriškim o- trokom poskušamo dati v šo- li kar največ, kar jim lahko da šola, to je znanje, ki jim je lahko edina popotnica pri iskanju ?.aposlitve doma in v zadnjih nekaj letih tudi v tu- jini ...« Pri osebnih željah je bil Mirko nekoliko bolj molčeč, vendar mi je uspelo zvedeti, da ima družino, ženo učite- ljico in dva mala navihana fantka. In želje? »Zdravje in razu- mevanje v družini ter še na- dalje uspešno reševanje pro- blemov šolstva v občini. Ja, pa tudi voljo do študija, sem pred diplomo, ki je ena izmed mojih največjih želja. Sicer pa je bolje, da z željami kar konča\'a, saj jih imamo ljud- je kar na pretek. Ko nam vse drugo zmanjka, so želje naše edino bogastvo, ki nam ga ne more nihče vzeti... «, je kon- čal pogovor ravnatelj šole na Runču. PETER VIHER iz Vinskega vrha — tapetnik v stanovanj- sko komunalnem podjetju v Ormožu. Zmotil sem ga pri delu v topli delavnici: »Leto je za nami. Pogled nazaj... Vsakodnevna osem kilometrov dolga pot na delo in nazaj. Poleti z mopedom, FcJor Viher pozimi pa z avtobusom. De- lo v podjetju in-delo doma na malem posestvu. Nekaj je dala zemlja, drugo pa zaslu- žek. Veste, trdo je življenje med našimi goricami, ki ni- so več tako sončne, kot jih včasih imenujemo... Doma sta otroka in žena. V prihod- njem letu nas čaka popravilo hiše. Želja je mnogo, denarja za njihovo uresničitev pa je premalo. Silvestrovali bomo doma. Kruh, klobasa in liter iz domače gorice, pa bo skok iz starega v novo leto oprav- ljen.« Ker sem imel »defekt« na plašču, — odtrgal se mi je gumb, mi je Peter poma.gal iz težave in mi ga prisil tako čvrsto, da se mi v prihod- njem letu prav gotovo laka nezgoda ne bo pripetila. MARIJA VTICAR s Huma, učenka 7. c razreda osnovne šole Ormož: »Minulo leto mi šolske učeno.sti niso delale preglavic, seveda pa imam zato tem večje tež.iu-e s pot- jo v šolo, kamor se vozim z avtobusom, včasih pa tudi s kolesom. Treba je zelo zgo- daj vstati, popoldne se vrnem zelo pozno domov. Sedaj po- zimi stanujem pri teti v Or- možu. Sem edinka. Mami po- Marija Vtičar magam pri gospodinjstvu in pri drugih kmečkih opravi- lih. Zelo rada kiiham; ko bom končala šolo bi rada pp- stala kuharica. Sicer pa to je še precej daleč. Doma imam mačko Pikico, ki je mo- je posebno veselje. V novem letu si najbolj želim to, da bi uspešno končala razred...« Marija je zgovorna in pri- kupna deklica, žlahten sad Slovenskih goric, enaka tiso- čem otrok iz Prlekije, ki ima- jo dolgo pot v šolo in trnje- vo življenje pred seboj... In tu je tudi naš prav tako zgovorni sobesednik RUDI HABJANIC iz Runča, učenec 8. razreda osnovne šole Or- mož: »Moja največja želja v pri- hodnjem letu je, da bi uspeš- no končal šolanje. Saj vcste^ treba je povsod pokazati do- bro spričevalo in jaz bi se rad izučil za avtomehanika. Do- ma so še trije bratje, eden je trgovski vajenec, dva pa sta še mlajša od mene. Ata je vi- nogradniški delavec, mama pa gospodinja. Posestvo je pre- majhno, da bi imeli vsi do- volj dela in tudi kruha. Lah- ko je otrokom v mestu, ki lUuii Ilabjanič imajo šolo skoraj pod nosom. Jaz se moram vstali vsako ju- tro že ob pol petih, mama mi pripravi zajtrk in pot do av- tobusne postaje je dolga 3 Ki- lometre. Ko pridem v šolo, bi se včasih najraje naslonil na Idop in zaspal. Sedaj po- zimi, ko je visok sneg in hu- da zima, je to še hujše. Po- leti je treba doma tudi po- magati pri delu... Iz šele .se vrnem ob treh popold- ne,.. '< Rudijeve besede nam daje- jo kaj misliti. Odrasli so vse- povsod in na vse načine bo- : mo za sedemurni delavnik, .n tega nam zagotavlja tudi ustava, od komaj doraščajo- čega otroka pa zahtevamo še mnogo več, kot sami zmore- mo. Štefka marin, delavka v tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu: »Iz dela v gostilni sem se preselila v tovarno. Tu so boljši delovni pogoji pa tudi zaslužek je boljši. Na de- lo sem sprejeta za določen čas in bojim se, kaj bo ta- krat, če me bodo odpustili. Delo in zaslužek, to je moja največja novoletna želja. Imam dva otroka, ki sta več ali manj sama. Rada bi ju spravila do kruha toda hu- do je, če človek sam ne ve, kako dolgo bo imel delo in zaslužek. Upam in želim , da se bo vse dobro konča, i lo...* , Tudi Stefkine b'-\sec'e jjjj njena novoletna želja nam veliko pove. Njena želja je navidezno skromna, vendar uresničitev te želje pomeni z^a njo veliko, veliko. Žcliiyio_ iz srca ji želimo, da bi oG \\ tudi izpolnila. ciril STANEK, koiportei iz Ormoža. Obiskal sem ga v kiosku do-ušes založenega s časniki in revijami, ki ima jo na naslovni strani (kljut ostri zimi) pomanjkljivo ob- lečene lepotice. Prijetna di-už- ba, kajne? »Minulo leto mi ni pi'ines!o nekaj posebnega. Skozi moje roke je šlo nekaj ton časopis- nega papirja in s strankami sem kar zadovoljen. Seveda si želim, da bi bile z me- Ciril Stanek noj zadovoljne tudi moje stranke, ki m.e sicer večkrat kritizirajo zaradi tega. če grem na malico, po kakšni!) drugih opravkih ali pa na kratek obisk k »sosedovima (Ormožani bodo že vedeli kam) Ker sem sam, morain v takih primerih kiosk zapie- ti. Upam, da me bodo v bo- doče razumeli. Želja imam mnogo, tistih, ki se nanaša]? na službeno življenje, kol tu- di na zasebno. Ne bom vam jih našteval. Sicer pa želje mnogol-crat ostanejo le samo želje... « Za kar najbolj uspešen za- ključek vrtiljaka novoletnih želja v ormoški občini, sem vključil v novoletni razgo- vor tudi dve zastopnici než- nega spola, ki sem ju sreča! v novem hotelu »Jeruzalem^' v Ormožu. Naj vam ju pred- stavim: ZDENKA RATEK. vajenka natakarske stroke in pomočnica MARIJA HO' DŽAR. V času mojega obiski sta pridno .skrbeli, da gostj« ki so bili v tistem času v hO' telu, niso ostali praznih že- lodcev in suhih gi-1. Za raZ' govor smo komaj ujeli tre* nutek časa in »ekspres« raz- govor je bil zaradi strežb^ večkrat tudi prekinjen. Obe hkrati sta mi deja!\' da njun poklic še zdaleč lahek in da imajo gostinci t ; — obrat za zadružno ko- uMn i..;- ri o tinjskih problemih, nas je pripeljalo k razmišljanju. Povedati moramo, da smo omenjeno tovarišico želeli o- bi.skati, žal pa smo ugotovili, da je ime izmišljeno in je bil naš trud zanian. Piadi bi samo povedali, da je polvar- janje imena kaznivo. Tovari- šica ali tovariš, od katerega STi o prejeli pismo, se bo mo- ral drugič bolje potruditi, če pa smo mu napravili krivico, ga vabimo, da se oglasi v na- šem uredništvu in vso zade- vo pojasni. Pri nobenem ča- sop^"su ali časniku niaiajo r.avadc odgovarjati na ano- nimna pisma, posebno Uikš- na, ki škodujejo ugleau ob- čanov, zakaj bi torej bili pri nas izjema? Nič kaj veselo pa seveda ne bi bilo, če bi .se vsa ta anonimnost končala pri u- službencih UJV, ki so ta takšne zadeve pristojni. Brez zamere, toda včasih smo ljudje prav zares čudni, in nič slabega ni, če potrkamo tudi na to stran vesti. V prvih dneh prihodnjega leta pa se bomo oglasili na Tinju in poizkušali izvedeti,, ' I atcrcm grmu tiči zajec, .ikrat pa bo »pravica" za- radi anonimnosti morala po- čakati, -d Medvedek Godrnjav- ček bo obiskal otroke no Runču Dedek Mraz bo tudi letos obiskal otroke osnovne šule na Runču. Ker je visok sneg in pol do Runeč zelo strma, bo njegova košara letos baje bolj lahka. Da pa bo novo- letna jelka za otroke kljub temu veseli dogodek, bo lut- kovna sekcija uprizorila igri- co Medvedek Godrnjavček. Lutkovno sekcijo vodi učite- ljica Nada Novak, med otro- ci pa je Za lutkovni oder ve- liko zanimanje. j S. Posledice izleta v porodnišnici vstop; zdra- vnik v bolniško sobo.'Vpra- ša prvo bolnico: »Oprostite, gospa, kdaj boste predvido- ma vi rodili?« Gospa odgo- vori: »Približno 15. februar- ja.« Zdravnik vpraša še dru- ge bolnice in vsalia mu da enak odgovor. Pride do zad- nje bolnice in reče: »Gospa vi boste verjetno tudi rodili okrog 15. februarja?« Ta mu odgovori: »Ne. jaz pa nisem bila na tistem izletu!« -j PODJETJE ELEKTRO MARIBOR obvešča vse cenjene odjemalce električne energijo, tovarne in podjetja, da v svoji specializirani delav- nici v Radvanju opravlja kvalitetno, hitro in ceneno vsa popravila in predelave električnih strojev in me- rilnih aparatov. Za popravilo vseh vrst električnih gospodinjskih aparatov in kmetijskih strojev delujejo servisne de- lavnice v Mariboru, Lenartu, Gornji Radgoni, Ljuto- meru, Murski Soboti, Mačkovcih, Lendavi, Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici in Rušah. Za naročila se vljudno priporoča delovna skupnost podjetja ELEKTRO MARIBOR Ptujska liskarna, Ptuj Ce potrebujete tiskarniške storitve, se obrnite na nas. Ustregli bomo vsem vašim željam v vaše popol- no zadovoljstvo. Srečno novo leto 1970 iu mnogo uspehov želimo vsem občanom I TOVARNA volnenih izdelkov MAJŠPERK Iščete kvalitetno volneno blago lepih barv in vzorcev? Povprašajte po naših izdelkih in zado- voljni boste. V novem 1970. letu želimo vsem mno- go sreče in vsestranskih uspehov! EDNIK — ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1969 STRAN 13 godba 67-letnega Alojza Kukovca Iz ešjnice pri Ormožu Življenje mi je )brnilo hrbet z Alojzom KUKOVCEM, 7-letnim kmetovalcem iz icšnice sva se srečala v po- edeljek na Ptujski cesti v )rmožu. Dolgo .sem begal z črni po ulicah in kočno od- ril pravega, zares pravega, i mi je znal veliko zanimi- ega pa tudi žalostnega po- edali. Pogovarjati sva se za- ela kar na cesti, toda minus 8 stopinj Celzija pa je bilo e nekoliko preveč za jezik n ušesa ter sva morala za- riti v bližnjo gostilno pri Ha- flasu. Tu sva odložila velik lahrbtnik, v katerem prilet- li možakar vsak dan prinaša nlelco v Ormož, seveda peš n pot je precej dolga. Začel mi je pripovedovati ivojo trnjevo življenjsko pot. 'red kratkim se mu je s ko- iji ponesrečil sin, ki je pre- ■zel posestvo, pred dvema le- oma pa se mu je smrtno po- lesrečila žena. Pri Veliki Ne- ielji je padla z vlaka. Obe lesroči sta ga hudo potrli. Na elikem posestvu je ostal am s pridno snaho ter z nučkonia Jankom in Metko, ;i jima je sedaj očka in de- lek hkrati. »Veste, hudo je, človeka iisne pri srcu, če se spomni i vse to, in treba je imeti kleno voljo in živce, da pre- neŠ trenutke obupa, toda vljenje je tako in človek se ora sprijazniti z usodo, ki je doletela,-" mi je skoraj solznimi očmi izpovedal Jvojo žalost. Alojz pri vsem tem nima asa misliti na sedmi živ- ienjski križ, ki se mu vzpe- ija na pleča. Pri hiši je pre- eč dela in žalosti, da bi lah- 0 mislil na vse to, da bi imel as obupati. V vse do ženine itirti srečnem zakonu se ji- la je rodilo pet sinov in dve ičerki. Vsi so pri kruhu. Ene- a^sta dala v šole in jo sedaj ttženir v Ljubljani. Radi se racajo domov na krajše obi- ke in to je Alojzova velika olažba. 22 let je bil vezalk W gozdnem gospodarstvu, ^onji so mu prinesli veliko ^elje in tudi žalosti. Ubili b mu očima in tudi njegove- P sina. Vedno ima po dva |fna vranca in dobiva obču- pk, da mu prav ta črnina FinAša .smrt in nesrečo. »Veste, mlada leta so bila trda, očim je z mano zelo grdo ravnal... Vse kar sem imel dobrega v življenju, je bila pridna in dobra žena, dobri otroci, pridna snaha, ki je postala mlada vdova in moja mala navihanca Janko in Metka, ki mi tako rada splezata na kolena .. .•« Alojz je tudi lovec LD Ve- lika Nedelja. Pravi, da so noge še dokaj gibčne pa tudi pogled mu še ni odpovedal. Ob vprašanju, če še lahko po- loži zajca na kosmato stran, mi je odvrnil v šali: »Ce bi mimo mene letela vrata od skednja, bi jih verjetno za- del!« Sedaj pozimi, ko je vi- sok sneg in divjad trpi lako- to, se Alojz vsak dan odpravi v lovišče s polnim nahrbtni- kom koruze. Fazani ga že po- znajo. Poznajo pa ga tudi italijanski lovci, ki so bili že večkrat pri njem na obisku. In novoletne želje: «-Eh, kaj bi si želel, uspeh pri gospodarjenju, ter da bi lah- ko s snaho in otrokoma pre- magali vse ovire, s katerimi se bomo srečali v prihodnjem letu. Kdo ve, kaj vse nas še čaka,« je končal pogovor zgovorni možakar in se že iz- gubil po opravkih. Za ovin- kom sem videl le še velik nahrbtnik. V njem je prav gotovo prinesel domov kaj dobrega za svoji mali siroti- ci brez očeta — za Janka in Metko. J. S. Alojz Kukovec: »Življenje mi je obrnilo hrbet.« Vse poti ¥ociijo nazaj v vzgojni dom Po navadi usode mladih ljudi spremljamo s posebno pozornostjo, če gre za takšne, ki jih je življenje pripeljalo na stranpoti. Namenil sem se pisati o fantiču, ki ima pri socialnem delavcu v Sloven- ski Bistrici že tako zajet "^o mapo, da upravičeno lahko podvomimo, če je vse skupa) res. In vendar je, pa tudi za- jetna mapa leži na mizi in čaka, kdaj bodo dodali še kak spis. Govorim vam o delčku življenja petnajstletnika, ki je v nekaj letih povzročil to- liko težav, kot skoraj vsi ostali prestopniki skupaj v ostali prestopniki v bistriški občini skupaj. Najprej pa vam moram pojasniti, da sta cba starša 2:aposlena v tujini in jima je menda za usodo svojega otroka prav malo mar. Žalostna je ugotovitev, da je fantič pričel s svojimi »po- dvigi« že pri desetih letih. Od takrat pa do danes je opra- vil že nad 30 vlomnih tat- vin v skupni vrednosti 17 (sedemnajst) starih milijo- nov! Ob obisku pri starših v Avstriji tudi ni miroval. Av- strijski orožniki so ga prijeli in spet se je lahko srečal z rodno zemljo, ki mu je po- nudila še bolj plodna ti v Skrbstveni organi so veliko- krat poskušali s pomočjo Av- strijcev prisiliti očeta in ma- ter k izpolnjevanju obvezno- sti. Vendar brez uspeha. Oba imata precejšnje premoženje in so Iioteli, da bi plačevala za sina osla-bo v kateri iz- med vzgojno-varstveni h u- stanov pri nas. Toda čut obeh staršev je tako majhen, da sta se celo ločila, sam.o da ne bi bilo potrebno plačevati. Oče se sedaj zaposluje pri raznih podjetjih in vse kaže, da ni možnosti, ki bi ga pri- silile, da bi izpolnie\al svo- . jo dolžnost. Fantič pa je v teh neka,i letih romal iz enega vzgoj- nega zavoda v di'u.gega. Po- vsod je povzročil velike te- žave, skoraj vedno pa se je bivanje končalo z begom. Iz prehodnega doma v Ljublja- ni je romal v vz.^ojni dom v Veržeju, od tod v mladin- ski dom v Hrastovec, nekaj mesecev kasneje pa je bil »gost« vzgojnega doma v Preddvoru. Sedaj je v vzgojno-pobolj- ševalnem domu v Radečah in tudi tu si je nabral zajeten kup spisov. Organiziral je devet pobegov, eden od njih pa se je končal precej tragič- no. Dekle, ki je sodelovalo pri pobegu, si je precej težko zlomilo roko, naš fantič pa je dobil še en pečat več. Pri .svojih »operacijah« je men- da obiskal skoraj že vso Slo- venijo. Samo pri enem vlomu je pobral za 4 milijone sta- rih dinarjev zlatnine, ki jo je večino zmetal proč. Ne davno tega je ponovno pobegnil iz doma v Radečah. »Našel« si je prevozno sred- stvo, pobeg pa se je končal zanj tragično. Z ukradenim avtom je imel prometno ne- zgodo, v kateri je dobil huj- še poškodbe; zlomil si je obe nogi, sedaj pa v domu lahko premišljuje o vsem svojem početju. No gre samo za vsa ta nje- gova dejanja. Fantič je član naše družbe, ki je poizkusila vse metode, da bi ga odvrni- la od teh početij. Zaman. Morda bi nam kaj povedalo to, da ima do vseh uki'adenih stvari uničevalen odnos. Po- bere le toliko, kot potrebuje za hrano ... Družba bdi nad njim, oče in mati pa živila brezskibno življenje v tujini. Resnici moramo pogledati v oči. Kaj je sploh fantič kriv? Morda to, da od desetega leta staro- sti »skrbi sam zase«? Ali hi vse to pečat brezvestnosti staršev? Pri petnajstih letih ne more in ne sme noben člen družbe postati zavržen. Ali morajo prav zares vse poti voditi nazaj v vzgojni dom? D. Utenkar Jutri m se|i SO Ptuj Jutri, v petek, 26. dec. 1969, bo zadnja seja občinske skup- ščine Ptuj letos. Na dnevnem redu so \7prašanja in odgovori odbornikov. Pričakovati je širšo razpravo o investicijah v zdravstvu. O potrebni grad- nji bolnišnice, zdravstvenega doma Ptuj in o delu investi- cijskega odbora za gradnjo omenjenih objektov je pri- pravljeno poročilo. Govor bo tudi o progi-amu dozidave in adaptacije kirurškega oddel- ka splošne bolnišnice dr. Jo- žeta Portča v Ptuju. Na dne- vnem redu bo tudi investicij- ski pi'ogi'am za razširitev delovnih prostorov ptujskega zdravstvenega doma. Na seji bo govor tudi o otroškem varstvu v ptujski občini. Odborniki bodo ob- ravnavali poročilo o izvaja- nju programa razvoja otro- škega varstva do 1973. leta. Na dnevnem redu je tudi sprememba proračuna ptuj- ske občine za leto 1969, spre- memba finančnega načrta cestno komunalnega .sklada, sprememba finančnega na- črta sklada za pospeševanje kmetijstva. Na soji bodo razpravljali tudi o izdaji soglasja k usta- novitvi lekarniške postaje Majšperk v sestavi ptujske lekarne. Sklepali bodo tudi o ugotovitvi splošne koris.ti (razglasitev) za zgi-aditev do- vozne ceste na zemljišču med Dražensko in Mejno cesto v k. o. Ptuj. Sklenili bodo tudi, kaj storiti z i?U3družnimi do- movi. Predlog je, dati jih v upravljanje krajevnim skup- nostim. Govor bo tudi o delu sodi- šča in o ustanovitvi višjega občinskega disciplinskega so- dišča. ZR {;FAt>EF.\0 PODJETJE 0GRA9, ORMOŽ Nizke in visoke gradnje zaupajte nam. Potrudili se bomo opravičiti vaše zaupanje. V novem letu 1970 želimo vsem mnogo sreče in vse- stranskih uspehov! OBRTNO GRADBENO PODJETJE GRADNJE, Ptuj Novogradnje in rekonstrukcije zaupajte nam, izvedli jih bomo v vaše popolno zadovoljstvo. Vsem občanom ptujske in sosednih občin želimo srečno in uspehov polno novo leto 1970! mesokombinat PERUTNINA, Ptuj kupujemo živino, prodajamo meso in mesne izdelke vsck vrst. naši piščanci so zahtevano blago daleč po svcfu. vsem rasiin odjemalcem želimo sreeitv^ in uspehov polno novo leto 19t0! VA VODN.\ SKIPNOST DRAVA—MURA, ■■ '-^ Z.\ DR -^VO PTUJ ' !; ■ lečno novo leto 1970 ter mnogo virjuktjvrstuih uspehov! STRAN 14 TEDNfK — Četrtek, 25. decembra iJ Darilo Lahko si mislite, kar hoče- te, toda verjemite, da je naj- večja pregreha v zakonu, če ženi nikoli ne prinesete no- benega darila: ne za rojstni dan, ne za obletnico poroke, ne za dan žena, skratka ni- koli- To dejansko pomeni ne- kako načrtno zapostavljanje žene in ona vam tudi tega ne bo nikoli odpustila, ne na tem in ne na enem svetu. Bil sem grešnik, priznam. Da bi se izognil očitkom svo- je vesti, sem samega sebe opravičeval s trenutnimi fi- nančnimi težavami. Moja nepozornost pa ni ostala -brez posledic. Zena je začela veneti in ,.. prestra- šil sem se ter ji končno le kupil darilo. »Ljubica, tole darilce sem ti prinesel,« sem ji dejal ne- kega dne in ji podal zlato ogrlico. S široko razprtimi očmi se je zagledala najprej v ogr- lico, potem vame, se umakni- la dva koraka nazaj in ko- maj slišno dahnila: >"Kaj je narobe s teboj?« »Le kaj naj b: bilo?« sem odgovoril, kar se da naravno, »kupil sem ti pač zlato ogr- lico.« »Ne, ne verjamem.« »Zakaj ne bi verjela? Saj jo vendar vidiš pred seboj. Ze od lani sem na skrivaj varčeval. Vsak mesec sem prihranil kakšen tisočak,« sem jI .skušal pojasnit:, kako sem prišel do denarja, da sem ji lahko kupil ogrlico. Zdaj je šele planila* »Na skrivaj...? si dejal. Mar ne veš. da ne trpim, da karkoli skrivaš pred menoj? In kako to, da si mi kupil prav zlato ogrlico? To goto- vo ni bila tvoja ideja, to ti ie že nekdo drug sugeriral, kar priznaj!« »Toda razumi vendar, ho- tel sem ti pač podariti nekaj dragocenega.« »Podariti? Ti si hotel meni nekaj podariti?« »Mar ne veš, kakšen dan je danes, dragica?« sem jo vprašal, da bi jo pomiril. »Seveda vem,« je dejala. »Tvoj rojstni dan je ven- dar, zato sem te hotel razve- seliti.« »Le kako to, da si se kar na lepem spomnil nanj,« je ironično siknila, »sicer pa raje mi povej, kaj si storil, da se hočeš prikupiti s takim darilom? Bodi iskren, pa priznaj umazano dejanje, ki ga skrivaš pred menoj.« »Prisegam, da nisem niče- sar storil, za kar bi se moral sramovati,« sem ji kleče za- gotavljal, še vedno držeč o- grlico v rokah. Ona pa mi ni privoščila niti pogleda in je brez tro- hice razumevanja nadalje- vala: »Nesramnež, tako dragoce- nega darila mož nikoli ne prinese ženi kar tako, brez posebnega vzroka. Oh. kako sem ne.srečna ti umazanec grdi! Izgubi se m: izpred oči skupaj z ogrlico, ki bi me sa- mo spom in j ak ixa nekaj gr- dega in umazanega, kar skri- vaš pred menoj.« Zdaj že nekaj dni tavam po mestu z ogrlico v žepu in si ne upam domov. Ce sre- čate mojo ženo, ji prosim p — vejte, da sem ji ogrMco kup'l z najlepšim namsncm. Možje, pred vami je novo leto in novoletna darila, ki jih boste poklonili svoira ženam Ne privoščim vam, da bi se z mojimi občutld sre- čali kje na ulici. Nikoli ne smete pozabit! na občutlji- vost ženskega srca. «.! je ta- krat, ko je ranjeno, hujše od ranjenega leva, -i Slovesiifa vino« obrat »Jeruzalem« Ormož v prazničnih dneh in v bodoče pijte prkpiiana_ ormoška vina, predvsem poskusite naravno peneče vino »beli slovin« in polpeneče naravno vino »grajski biser«. Vsem ljubiteljem naših specialitet želimo srečno In uspehov polno novo leto 1970! Ločitev Zena je pogledala moža, k! je klečal na tleh zraven kovčka in ga vprašala: »Torej odhajaš?« »Kakor vidiš,« je odgovo- ril mož in se trudil, da bi za- prl do vrha napolnjeni kov- ček. »Življenje s teboj je po- stalo neznosno, pravi pekel « »Prav,« je dokaj nepriza- deto rekla žena. »Ce je tako, potem je res naiboijše, da greš. Toda ... pazi. kaj boš vzel s seboj! Glej, da ne boš slučajno odnesel kaj moje- ga!« »Tvojih reči ne potrebu- jem. Sicer pa niti vseh svo- jih ne morem vzeti, ker imam samo ta kovček.« Stal je in se zamislil... »En sam kovček po sed- mih letih zakona! Saj to je neverjetno! Pa sem ti, punč- ka, vedno govoril, da kupi Se enega- Potem ne bi moral.. »Kar pošlji nekoga po osta- le reči. Ni treba, da b; sam hodil ponje, če ti je življe- nje z menoj postalo že tak pekel.« Njegov obraz je kar zasijal od zadovoljstva. »Odlična ideja, ljubica. In- teligentnejša si, kot sem s: mislil. Toda. koga naj poš- ljem? Kaj, ko bi prosil na primer, Marka? Poslal ga bom jutri okoli pete popol- dne. Ti pa glej ,da bodo mo- je reči pripravljene.« »Nikar Marka!« je prosila žena. »Ta človek mi ni niti najmanj simpatičen. Preveč domišljav je. Pa tudi druga- če ni kaj prida. Ce bi bil. ne bi dovolil, da ga žena že dve leti vzdržuje. Takih ti- pov ne prenesem!« Ženi so se kar na lepem ulile solze po licu. »No prav, bom pa poslsl koga drugega.« Potem ji je pomirjevalno položil roke na ramena ir dejal: »No le pomiri se- Bom pa poslal Filipa po moje reči. Velja?« »Ne. nikar!« je zavpila že- na. »Pri tem tipu sploh ne pridem do besede. Pripove- duje, kot bi bil navit, in to vedno eno in isto... o indu- strijski psihologiji, kot da je to edina zveličavna znanost na svetu. Oa sploh ni moen moški Bolje bi bilo, če bi se rodil kot ženska. Ko sva se midva spoznala, je b:l v naši družbi. Se spominjaš? Bil je tako rekoč neV.akšen posrednik med nama Ne maram, da bo še zdaj posred- nik, ko se ločujeva!« »Kaj pa, ljubica ko bi po- slal Duška?« »An. ne, tega tudi ne.« ie zopot histerično zavpila že- na, »Ne maram da bi videl to revščino pri nas Saj veš. kake lepo urejen di.rn ^ vt. Potem bi doma pri po videva' Veri ki je največja oorav- Ijivka. kar jih poznata Vse mesto bi vedelo, kaj si odne- se! in kaj si pustil doma!« Začela je jokati, mož pa se je ves zmeden vrtel okol: nje. Potem je potegnil iz že- pa robček Ln ji začel brisati so'ze. »Kaj naj pa storim?« je vprašal. Žena je pogledala kovček ria tleh in se očitno ne:esa domislila. »Veš kaj. ljubi? Tvoje reči ti bom poslala po Miri. Oa-a le moja najboljša prija^elji- c in čudovito dekle,,« »Nikar ne pošiljaj orav po njej,« je bil mož odločno pri-ti. »Saj vem. da je ti ne ma- rkiz,« se je sp-om.nila žena. No, vedi da tudi ti n:"3l njei naj- b- Ij po giodu. Ni ji všeč tvo- je obr.gšanje do nje.« »Le kdo se se slab5e obna- ša, kot ona? Prid? ko^t veter, se vrže v naslonjač, di^igne krilo kar se da visoko ir p-o- tem kadi cigareto za clgi.re- tu!« Mož ie globok-a vzdhnil. »Ne, res nočem, da bi mi ona P":ne£la moje reči.« »Toda dragi, jaz ji neon\| no zaupam. Mira je duša,] verjemi mi, dragi!« »Ne trpim je in pik.^.« »Ti sploh nimaš občut\ i Si ljudi, tako dobra je i a,ežna- Mira je biser med ati jaleljicami...« »Ce je torej tako, pa t^i bo,« se je mož nazadnje v^^ Nasledn.iega dne je ns vra tih njegovega stanovanja m zvordlo. Trikrat v zaporedni! p.-esledkih. Pred vrati je stala lep; vitka ženska, z dolgimi las mi in velikimi črnimi oč^n Ko jo je mož zagled^d, j spreletel njegov obraz z^oo vol3en nasmeh in oči so i mu kar zasvetile. 5^Vstopi, Mira,« jo je po vab:l. Sredi sobe je odlož-la n tis dva velika kovčka in g objela: »Si me kaj pogrešal ta dv dneva?« »Neizmerno ljuba m-jja. ji je odgovoril in jo poljubi -5 TRGOVSKO PODJETJE POVRTNiNA MARIBOR Svežo povrtnino in sadje ter druga sveža živila, vsa- kovrstna semena in drugo blago kupujte v naših po- slovalnicah. V novem 1970. letu želimo vsem mnogo sreče in vse- stranskih uspehov! TOVARNA PLASTIČNIH IN KOVINSKIH IZDELKOV »JOŽE ICEiEiČIČ«, ORMOŽ Izdelujemo plastične in kovinske izdelke za dom in indu- strijo. Preprl>:ajte se o kvaliteti in cenah. Vsem kupcem naših proizvodov želimo srečno in uspe- hov polno novo leto 1970! PROJEKTIVNI BiRO PTUJ Izdelujemo projekte za vse vrste gradenj. Prodajamo tipske projekte za gradnjo stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. V novem let« 1970 želimo vsem občanom mnogo sreče in vsestranskih aspehov! KMETJE — KOOPERANTI! Obrat zadružno kooperacijo *Jože Lacko« Ptuj pri Kmefejjskein kombinatu Ptuj, vam nudi v svojih poslovalnicah reprodukcijski material, orodje in stroje, traktorje, štedilnike in peči na tekoča in trda goriva, električne gospodinjske stroje, kolesa, mo- pede, steklo, premog, cement, opeko, betonsko že- lezo, gradbeno pohištvo in drugo blago, po konku- renčnih cenah. Blago prodajamo tudi z lO-odstotnim popustom za devize. Vsem kooperantom in kupcem želimo uspešno poslovno leto 1970! *^taiiovan|sko - komunalno ^cicSfetie Ormož želi občanom orino-ške občine v novem 1970. lotu mnogo sreče in vsestranskih uspehov! "Imnikarsko podjetje Ptuj l^/Inogo zdravja, sreče in vsestranskega zadovoljstva želimo vsem občanom občin Ptuj in Ormož v novem letu 1970! TEDNIK — ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1969 STRAN 15 LUJZEKOVA INVENTURA Dober den drogi Prleki no •sa rezervirana žlohta z mo- jega kota! Zaj tote dni, gdo s toko »stronavtsko noglico prta no- remi leti pliivlemo, mi je re- icn skoro žoh, ke je toto pre- grešno leto tak hitro minolo. Vrag si ga vedi, kaj fse še de ■as le v noven leti klačlo no šraufalo no če mo meli zado- ste penez ke mo lehko pločali lise dofkc, naddofke, poddof- ke no dofke od dofkof. Saj |se človik premoj amen diiši »eč vun ne spozna, kaj so [dofki ali kaj so dohodki. Hva- la bogi, mamo na kmetih s to- timi ta zodjimi tak malo o- profka, ke sploh več ne ven. ee se dofčni uprovi še sploča dofkc nabijati, saj jih poma- Hen več nemo meli s čen plo- čati. Ja vete, te pa pride še stanarina, vodarina, elektriie- nina, preživnina (za nezakon- ske fačoke), celi kup krajev- Mh no podkrajevnih samo- prispefkov, no ja te pa smo tan, ge milhe najč peroti več nemajo, ke bi lehko letale. ZaJ Je te po cajt novoletnih avantur. Tiidi jas sen si na- roda duma eno toko družin- sko avanturo no sen odkri- ja v naši družinski delovni organizaciji provi gospodarski kriminal, delovnih prekrškov no še celi kup nespoštovoja notranje organizacije. Vete, to je vena nalezHvi betek, ki smo se ga nalezli od naših gospodarskih organizacij. Z našo ta storo srna najhuje prekršla tisto zakonsko do- ločilo, ki provi o scdemviir- nom delavniki, mija, kozla štora pa srna fsoki den dela- la kak črva od za rana do poz- nega večera. Bog frdamaj, gdo de nama ge Je tote nadvure ploča. Kdo sen si pri toti inven- turi prešteja deco, sen ugo- tova višek. En fačok je več, kak man jas napisano v moji knjigi osnovnih sredstev. Ne ven ali keri sosid se je na mojen »griinti« poveselička. To ma z mojo ta storo po no- ven leti razčistila. Inventura je tudi zlo po- razna v mojih štalah no šta- liukah. Negda v štorih cajtih sen meja za jasli privezane lepe bikiče no krave z vejki- mi mlekarnami, zaj pa bog frdame toko virstvo, v šta- lah niti več josli neman. V štalinkah man tak kak Ioni ob novoletni inventuri eno zacugjeno prase, ki mo ga negde po noven leti poslali na drugi svet, te pa lehko sa- mo še svete tri krole napiše- mo na štalinkine dveri pa de mir pri hiši vse do tečas, ke de scsidova prašiča skotla male čujeke. Vete, pa ttidi v moji vinski kleti je vse narobe. Našteja sen dvo polovjoka cikjene jabolšnce, ki je niše najč zapstuj neče meti no polov- jok šmarnice, ki jo z mojo ta storo vtitro namesto čaja pi- jema. V shrambi no na dilah man toko srmaštvo, ke se najč miši več nemrejo rediti no mi je letos še močka crknola. Pri deci, van moren pove- dati še to, ke man žjimi ene vejke skrbi no preglovice. V šoli nemrejo nikak splezati na zeleno vejo. Plezali so mi tan do tretjega razreda, zaj pa se je vstavlo. Jas ali ne ven. kak to more biti. če sta oča no mati tak pametna, kak te mo- rejo biti deca tak zariikani. Ta starši puba, ki dc letos s tretjega razreda s šole stopa, mi je to en den reka: »Veš kaj, foter, izpločaj mi herbi- jo ke mo se lehko na spo- mlod pela na kšeft v Nemčijo. Pogledni si sosidovega Juža, un je glih tak šolani kak jas, Pa si je že avto zasluža. naš učitelj v šoli pa si ncje še najč pccikla kiipa«. Da VRS rečen, tak mi je gobec doj za- veza, ke mo na to sploh ne- sen veda dati odgovora. Vidite, drogi brolci, to j« neke iz moje novoletne avan- ture. Ce bi van hteja vse na- pisati no obrazložiti gospo- darski kriminal v naši lami- liji, bi moga čista zagvišnu napisati enih por dugih refe- ratov no ekonomskih anah'z. Ne ven, čc ne bi vos no me- ne pri ten glova bolela, tak kak se nan to večkrot zgodi. Misiin ali, ke de mojega čvekajo skoro zadosti, dr- gačik te mi lehko rekli, ke sen poklicno čvekalo grota. Ja, to niti ne bi blo tak sla- bo, saj se tokin na naši zem- lici dobro godi. Kon pa te šli letos na sil- vcstrovoje? Pasko ali mete, ke vas nede že v prven leti glova no mošja bolela. C'c e.te se zanošali na trinajsto plo- čo, se potolažte s ten, ke «o tisti zloti cajti že negde mi- noli. Seveda ne za fse. Fse- eno gde te silvestrovali, du- ma ali v koken jovnen lokoli, v jorkih ali v listjaki, jas van želim vsen srečen skok iz sto- rega v novo leto no va.-^ lepo pozdrovian. Pišite mi na moj antres: Uredništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. Samo vaš zvesti prieški Lujzek Malt oglasi KUPIM tažko kravo, dobro mle- karico. Alojz Stajnko, mlin Savci, p. Tomaž pj i Ormožu. UGODKO prodam nove gojzerice št. 40 za smučanje. Vprašajte v Prešernovi 18. DOBRO ohranjeno švedsko ku- hinjo prodam. Naslov v upravi. PRODA.M smučke in gojzerje št. 36 in 38. Ptuj, Trstenjakova 5. PROD.\M ohranjen televiaor, mali ekran za 600 dinarjev. Lorger, Krambergerjevo nase- lje, Ptuj. VAJENCA za mizarsko stroko sprejmem. Edvard Verdenik, Ptuj, Zagrebška cesta 60 a Z.ARADI SELITVE prodam olj- no peč kontakt in električni štedilnik tobi. Slekovec,, Lac- kova 9, II. nadstropje, levo. PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček s športnim vložkom. Marija Pihler, Rogoz- nica 79. 10 AROV gradbene parcele ob glavni cesti v Spuhlji prodam. Vprašajte pri Antoniji Koro- šec, Zabovci 2. OSEM TEDNOV stare pujske prodam. Martin Hrga, Ritmerk, p. Podgorci. ISCEM SAMSKO opremljeno so- bo v Ptuju, s centralnim gret- jem ali kurjeno, vseljivo ja- nuarja ali februarja. Prijave sprejema uprava Tednika. Pro- fesor. SVINJE za zakol in seno prodam. Vindiš, Spolenjakova 12, Ptuj. MLADOLETNIKA NA IZLETU Uslužbenci milice so minu- li teden na Cigonci pri Slo- venski Bistrici prijeli dva mladoletnika, ki sta se že dlje časa potikala naokoli. Mlada prestopnika nista im-j- la pri sebi nikakršnih doku- mentov, temveč sta se »pred- stavila« z odpiračem za av- tomobile in kladivcem, ki ii- ma je verjetno služilo pri razbijanju avtomobilskih ste- kel. Oba nepridiprava sta se proti uslužbencem milice ve- dla zelo nedostcjno. pogosto pa sta se sklicevala na to da sta mladoletnika in da ,i'.ma ne smejo ničesar storiti. Povedala sta, da sta dcm-i iz Beograda (občina Bežanija) in da sta prišla v Slovenij : c-o lahek zaslužek. Miličniki so vso zadevo prepustili od- delku za družbene službe — referenta za mladoletniško varstvo pri skupščini občine Slovenska Bistrica. Potem, ko letnika »pogostili« z malico, so ju odpeljali v Mladinski dom v Zagreb, kjer ju bodo sprejeli zastopniki mladolet- niškega varstva iz Beograda. -d Zimska solata KORENCKOVA SOLATA Z ZELENO IN JABOLKI 30 dkg korenja, 20 d,kg zele- ne, 10 dkg jabolk, olje. linjo- nin sok. malo sladkorja. Očiščeno korenje, zeleno in jabolka nastrgamo. Solato za- belimo z omako iz limonine- ga soka, olja in malo slad- korja. TRGOVSKO PODJETJE KOLONIALE, Maribor V naših poslovahiicah nudimo potrošnikom le naj- kvalitetnejše blago po zmernih cenah. Prepričajte se! V NOVEM LETU 1970 ŽELIMO VSEM NAŠIM STRANKAM MNOGO SRECE IN VSESTRANSKIH USPEHOV! Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja Doma upokojencev in oskrbovancev Muretinci na podlagi 47. člena statuta zavoda in III 2 ter lll/b-l sklepa o dopolnitvah in spremembah določil statuta razpisuje mesto ravnatelja doma upokojencev in oskrbovancev Muretinci Kandidat mora po tem razpisu izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Imeti mora višjo strokovno izobrazbo in najmanj 5 let prakse oziroma srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let prakse s področja zavodove dejavno- sti; 2. da kandidat ni bil obsojen za kazniva deja- nja v smislu 43. člena temeljnega zakona o zavodih. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do- hodkov zavoda. Kandidati morajo k prijavi priložiti glede na razpis- ne pogoje dokazila o strokovnosti in praksi ter o ne- kaznovanju ter kratek življenjepis. Prijave za razpisno mesto ravnatelja morajo kandi- dati poslati v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu v zaprti kuverti na naslov: Dom upokojencev in oskrbovancev Muretinci — Ko- misija za razpis mesta ravnatelja DOM. Komisija za razpis mesta ravnatelja DOM »LES« lesno industrijsko in trgovsko podjet.ie Ptuj. Rogozniška 2 PROiZV.\J.\: rezan les listavcev in iglavcev ter pohištvene izdelke PRODAJA: gradbeni material vseh vrst (cement, apno, stavbno pohištvo, premog, plin itd.) Cenjenim občanom in posJovnim prartnerjem se priporočamo in želimo srečno ter uspehov pohio novo leto 1970! Tednik vaš list STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK, 25. DECEMBRA 19».- Po iiklepu sestanka zbora delovne skupnosti, dne 16. 12. 1969 razpisuje OSNOVNA SOLA BRATOV STKAFELOV MARKOVCl PRI PTUJU naslednja delovna mesta; tajnik — računovodja za nedoločen cas Pogoji; srednja ekonomska šola z znanjem dvostav- nega knjigovodstva in strojepisja. Nastop službe; 16. 1. 1970 ali po dogovoru. hišnik — kurjač za nedoločen čas Pogoji: popolna osemletka z znanjem manjših mi- zarskih, elektrikarskih in ključavničarskih popra- vil. Nastop službe; 16. 2. 1970 ali po dogovoru kuharica za šolsko mlečno kuhinjo za nedoločen čas Pogoji; popolna osemletka, polkvalificirana kuha- rica. Nastop službe: 16. 2. 1970 ali po dogovoru. Pod številko 2. in 3. imajo prednost prosilci; mož hišnik — žena kuharica. Za vsa delovna mesta je poskusna doba 3 me- sece. Na razpolago eno družinsko stanovanje. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite do 10. 1. 1970. LES-. LESx\0 INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE PTUJ, RogozniSka c. 2 razglaša naslednja prosta delovna mesta; 1. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA 2. ELEKTROMEHANIKA 3. BRUSACA REZALNIH ORODIJ ZA LES (krožnih, polnojarmeniških in tračnih žaginih li- stov) POGOJ: pod 1., 2. in 3. poklicna šola pod 2. praksa pri delu z avtomobilskimi elektro na- pravami in stroji pod 3. izkušnje pri delu s sodobnimi stroji za bru- šenje in varjenje. Poskusna doba traja 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku. Pismene ponudbe pošljite do 5. januarja 1970 na gornji naslov. Rodoljubne pozdrave, najboljše želje za bli/nje praznike in srečno novo leto pošiljala iz daljne Kalifornije vsem Matt in Leota TURK INTES - pekarna Vinko iel, Ptuj Kiai; ii; pecivo iz naše pekarne je dokaz niiJega kvaliicliicga dela. Vsen^ občanom želimo v novem letu l?tT9 tniiogo sreče in vsestranskih uspehovJ Davčna uprava občine Ptuj razpisuje prodajo naslednjih predmetov: 1. motorno kolo znamke PRETIŠ; 2. moped COLIBRI; 3. 100-1 mešalec z elektro- motorjem; 4. magnetofon SONET B 3; 5. radioaparat RIZ604 UKV; 6. radioaparat znamke R2 135; 7. radioaparat SLAVICA65; 8. radioaparat — transistor BLED; 9. radioaparat — transistor; 10. radioaparat NIKOLA TESLA; 11. razna oblačila. Javna prodaja bo v ponede- ljek, 29. decembra 1969, ob 8. uri v Ptuju na dvorišču Trga mladinskih delovnih brigad 1. Interesenti morajo položiti 10 odstotkov varščine od izklicne cene. Po končani prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. SKUPŠČINA OBCINE PTUJ, davčna uprava Ptujska osebna kronika RODILE SO: Draga Turšak, Drenovec 10 — deklico; Angela Orešek, Sp. Hajdina 119 — Branimi- ra; Stelka Slavinec, Cvetkov- ci 29 — deklico; Marija Vil- čnik, Kicar 98 — deklico; Ivanka Kralj, Mihovci 40 — Natalijo; Angela Korošec, Dragonja vas 10 — Simono; Katarina Roškar, Gajevci 3 ~ dečka; Marija Horvat, Za- grebška 54'b — dečka; Ana Bom bele, Spuhlja 63 — de- klico; Roza Virudiš, Sp. Ple- terje 33 — Dana; Elizabeta Kodrič, Spuhlja 18 — Silvo; Katica Mavric, Mali Bre- brovnik 58 — Valerijo; Ga- briela Kožar, Dravska 9. Or- mož — Tanjo; Marta Kralj, Stanovno 15 — Aleksandra; Marija Mlakar, Lancoa-a vas 73 — dečka; Marija Munda, Zamušani 17 — dečl«i; Vero- nika Hlebec, Kog 98 — Mi- lana, Angela Vidovič, Stojn- ci 137 — deklico; Ana Kranjc, Zagrebška 61/b — deklico; Marija Frčeč, Biš 62 — Marjana; Elizabeta Srbin- šek. Nova vas 40 — Igora; Gera Vičar, Rotman 12. — dečka; Ivana Kukovič, Ba- rislavci 9 — Rudolfa; Marija Kukec, Ritmerk 7 — dekli- co; Alojzija Žemljic, Savci 8 — deklico; Angela Stefanec, Grlava 27 — Renato; Tere- zija Perdan, Krčevina 5 — dečka; Anka Feguš, Zagoji- či 10 — Andreja; Antonija Pere. Salovci 52 — dečka; POROKE: Jožef Iskra, Draženci 5 in Erika Toplak, Selška cesta 23 a; Miran Mlakar, Podvinci 90 in Terezija Fuk.s, Podvinci 127; UMRLI SO: Elizabeta Rozman, Gori- šnica 31, roj. 1910, umrla 15. 12. 1969; Marija Sakelšek, Pobrežje 70, i'oj. 1905, imirla 15.12. 1969.; Helena Furman, Na postajo 12, roj. 1947, umrla 16.12. 1969.; Julijana Jančič, Volkmerjeva 2, roj. 1917, umrla 17.12. 1969.; Bar- bara Ivančič, Dom ujx>kojon- cev Muretinci, roj. 1899, umr- la 18.12. 1969,; Marko Valen- ko, Zagrebška 57, roj. 1911 umrl 12. 12. 1969.; ElizalK'. ta Smigoc, Zagrebška 14, roj. 1901, umrla 20.12. 1969.; Avgust Sirovnik, Mariborsli« 5, roj. 1897, umrl 22. 12. 1969.j Štefan Repec, Njiverce 8, roj,} 1908. umrl 21. 12. 1969.; 1 AGROTRANSPORT podjetje za strojna in zemeljska dela PTUJ, Rajspova ulica Sti^ojna in zemeljska dela v gradbeništvu, kmetijstvu ali gozdarstvu ter prevoze tovorov zaupajte nam, ker jih bomio opravili v vaše popolno zadovoljstvo. V novem letu 1970 želimo vsem mnogo sreče in uspehov! ZAVOD »OLGE MEGLIC«, PTUJ Zahtevajte naše izdelke in storitve. V novem letu 1970 želimo vsem našim strankam mnogo sreče in uspehov! i OBVESTILO ŽIVINOREJCEM NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ Veterinarska postaja Ormož obvešča živinorejce, da bo zaradi reorganizacije osemenjevalne .službe s 1. januarjem 1970 spremenila razpored osemenje- vanja. Novi delovni časi na osemenjevalnicah bodo sledeči: Osemenjevalnica Ob dolavmkih . In prH/ijiKiii ORMOŽ 7.00 do 7.45 7.30 do 7.4.') PLŠENCI 8.00 8.00 LOPERSICE 8.13 8.15 SREDIŠČE 8.45 8.30 VIT .AN 9.15 9.00 VUZ.METINCI 9.30 9.15 KRČEVINA 10.00 9.30 PAVLOVCI 10.15 9.15 LIBANJA 1030 10.00 IVANJKOVCI 10,45 10.15 LAHONCI 11.15 10,30 PRSETINC! 11.30 10.45 KOR.^CICE 11.45 11.00 RUCiM.ANCI 12.30 11.15 SAVCI 12.45 11.30 SEJ.\XCI 13.00 1145 SODIVCI 13.15 12.00 PODGORCI 13.30 12.15 CVETKOVCI 14.00 12.30 VELIKA NEDELJA 14.15 12.45 KLJUCAROVCI 15.00 13.15 LESNICA 15.15 13.30 ORMOŽ ' 15 30 — Pregledi na brejost in jaloAOst bodo vsako sredo ob isti uri. Obveščamo rejce, da se o.semen jeva nje ne vr- ši na dan 1. januarja, 1. maja. 22. julija in 29. no- vembra. Da bi se delo nemoteno od\ ijalo. prosimo živi- norejce, da se točno ravnajo po objavljenem raz- poredu. Vcterinar.ska postaja ORMOŽ Tcd.ik Izdaja časopisni zavod Ptujsk; tednik. Ptuj Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor. Arton Bauman glavni in odgovorni urednik. , Jože Blodnjak ln Itil Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. ^t. 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk Maribor, Svetozarevska 14, Rokopisov ne vračama