OBČINSKA STANOVANJSKA SKUPNOST
MESTO JE CELOTA
V prvem in drugem mandat-nem obdobju smo v naši občini tako po obsegu kot po materialni vrednosti na stanovanjskem po-dročju dosegli izjemne rezultate. Od leta 1974 do Ietos smo zgra-dili približno 6.800 stanovanj. pri čemer niso vštetc individualne gradnjc, tako da se je stanovanj-ski sklad povečal z okoli 4500 stanovanj v letu 1974 na 11.000 slanovanj v letošnjem ieui. Vred-nost tega fonda znaša po revalori-zirani vrednosli nad 6 milijard di-narjev: prav tolikšno pa predvi-devamo vrednost graditve v teko-
čem srednjeročnetn obdobju.
Vendar se srečujemo tudi s problemi. Najprej: nc dosegamo začrtanega prehoda na ekonom-ske stanarine. Preprosto pove-dano smo v letu 1981 dosegli šele 1,57 odstotka revalorizirane vrednosti, kar pomeni realen padec ekonomskih stanarin in nazadovanje, s čimer smo dosegli ledve trctjini prcdvidene vredno-sti ekonomskih stanarin.
Vsekakor najbolj porazno je stanje na področju najemnin za poslovne prostore, ker ne pokri-vamo niti četrtine vrednosti na-jemnin iz amortizacije, saj se na-jemnine niso zviševalc po ena-kem načelu kot stanarine.
Ne grc prezreti dejstva. da je z vclikimi napori in s skupno druž-benopolitično akcijo s SZDL zra-sel interes stanovalclev za gospo-darjenje s stanovanji in se je v preteklih mandatnih obdobjih štcvilo stanovanj, kjcr so ustano-vili hišne svete. podvojilo.  Po
novem zakonu o Manovanjskem gosptidarstvu iz lanskega leta pa se upočasnjeno ustanavljajo skupnosti stanovalcev. Do danes je 40 odstotkov skupnosti že ustanovljenih, 30 odstotkov pa je tik pred ustanovitvijo in upamo. da bomo do 30. junija, ki je zad-nji rok za Ljubljano, akcijo uspešno sklenili. To pa je v tem času tudi najpomembnejša skupna naloga stanovanjske skupnosti in socialistične zveze.
V nova stanovanja se vseljuje veliko naših Ijudi, stanarine pa ne pritekajo zadovoljivo, tako da je ogrožen program vzdrževanja, nadomeščanja in modernizacije nekaterih stanovanj, ki so po programu predvidena za večje posege.
Moraino tudi poudariti, da ni možnosti po predvidenem pro-gramu odpraviti vse barakc v ab-čini — približno 50 jih je, saj predvideni načtn financiranja, skoraj izključno prek OZD. to
onemogoča.
V naši občini je približno 3.000 etažnih lastnikov. ki so prav tako »problematični" kot drugod \ Ljobijani. Probiemi nastajajc predvsem zato. ker odnosi mod stanovanjsko skupnostjo, skup-nostmi stanovalcev in etažnimi lasiniki niso ijrejeni niti za nazaj niti ta hip. Seveda prihaja zato do precejšnjega izpada sredstev za vzdrževanje, upravljanje in funk-cioniranje, kar bomo morali rešiti do konca tega leta.
Sicer bomo v občini do konca srednjeročnega obdobja zgradili 3.800 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji po načelu soin-vestitorstva, kjer pričakujemo. da naj bi bodoči stanovalci mnogo enakopravneje nastopali kot doslej.
Ob koncu velja poudariti, da so bili doseženi uspehi bolj po ol>-segu kot po kakovosti. Istočasno pa se moramo zavedati. da je ra-zvoj Ljubljane celovit in enoten. zaradi česar moramo skupaj z drugimi občinami zagotavljati njegov razvoj. Zato mora biti program gradnjo enote. Enako velja za prenovo, za nadomešča-nje stanovanj, za modernizacijo stanovanjskega fonda, za pro-blem stanarin, najemnin, etažnih lastnikov, solidarnosti in še česa. SLAVKO DRLJE