Razglasili zmagovalce modne revije ITS * " a A -- ( * í¡ J - /6 Na čedajskem Mittelfestu nastopila tudi tržaška igralka Lara Komar /8 Primorski TOREK, 17. JULIJA 2012 Št. 167 (20.490) leto LXVIII. »Slovenski« asfalt zahteva premislek SandorTence V času izobilja si lahko človek privošči tudi kakšen »presežek«, v obdobju krize pa je normalno ne samo, da varčujemo, temveč tudi, da temeljito pazimo na vsak evro, ki gre iz naših žepov. To velja za družinske proračune in za državne blagajne, vštevši s finančnim skladom zaščitnega zakona za slovensko manjšino. V tem primeru že poskrbi Rim, ki nam ne glede na naše varčevalne ukrepe že »pri izvoru« reže proračunska sredstva. Tudi današnji Primorski dnevnik je posledica rimskih rezov in varčevanja. Ko imaš manj denarja, ga moraš smotrneje uporabljati in izkoristiti, obenem moraš paziti na njegovo namembnost. Zaščitni zakon namenja precej denarja javnim upravam (npr. pokrajinam in občinam), namembnost prispevkov pa ni vedno v skladu z zakonskimi določili. Pred leti smo opozarjali na grdo navado nekaterih občin v videmski pokrajini, ki so z denarjem za Slovence gradile pločnike in asfaltirale ceste. Danes takih zlorab in ekcesov ni več, vseeno pa bi bilo vredno pregledati kriterije in pravila, s katerimi Dežela deli »slovenski« denar javnim upravam. To delo je zelo zapleteno in zahtevno, nekje je treba začeti in nekdo ga mora spodbuditi. Za ta korak se je včeraj odločil paritetni odbor za slovensko manjšino, ki ima pri tem pomembno, ne pa odločilne vloge. Škarje in platno ima tudi v tem primeru deželna uprava, za katero so po besedah odbornika Elia De Anni vsi predlogi vedno dobrodošli. Važno, da prej ali slej pridejo. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € MILAN - Ocena Mednarodnega denarnega sklada Alarm zaradi počasne rasti svetovnega gospodarstva Razlika med italijanskimi in nemškimi obveznicami skoraj 500 ZAŠČITNI ZAKON - Paritetni odbor za slovensko manjšino Za delitev prispevkov javnim upravam potrebni novi kriteriji TRST - Paritetni odbor za slovensko manjšino zahteva strožje kriterije za delitev državnih sredstev iz zaščitnega zakona javnim in lokalnim ustanovam. Ker gre za precejšnje vsote denarja (več kot štiri milijone evrov za obdobje 2010-2011) je nujno potrebno, da se zadeve razčistijo, zlasti v teh kriznih časih, ko je vsak evro še posebej dragocen, meni odbor, ki mu je včeraj prvič predsedovala Jole Namor (foto KROMA). Napovedano avdicijo senatorke Tamare Blažina o šolskem zakonu so preložili na jesen, ko bo odbor prisluhnil tudi Južnotirolski ljudski stranki-SVP. Na 3. strani MILAN - Mednarodni denarni sklad je včeraj posredoval zaskrbljujoče podatke o zdravstvenem stanju svetovnega gospodarstva. V zadnjih treh mesecih se je namreč gospodarska rast še bolj upočasnila kot v začetku leta. Po oceni sklada je položaj negativen tako na Zahodu kot v tako imenovanih državah v razvoju, od Indije do Kitajske. Kaže, da se rešuje le Nemčija, za katero se ocene gospodarske rasti gibajo okrog 1%. O tem, da obstajajo za globalno ekonomijo velika tveganja, je včeraj govoril Olivier Blanchard, vodilni ekonomist Me-danrodnega denarnega sklada. Na 9. strani Tržaška občina jasno proti uplinjevalniku Na 4. strani Kljub hladu je v Guči na Krasu bilo vroče Na 5. strani V Trstu ne poznajo slovenskih ribičev Na 5. strani V Škocjanu ponovno videli »pumo« Na 10. strani Starim predmetom vlili novo življenje Na 8. strani kakšna usoda nas čaka JAVNE FINANCE - Proračunski rezi Renzo Tondo išče nove zaveznike TRST - Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo (na sliki) vztrajno išče nove zaveznike v pogajanjih z Rimom na področju javnih financ. Te zaveznike je Ton-do našel v Aosti ter v avtonomnih pokrajinah Bocen in Trento. Tondo očita Montijevi vladi, da hoče s proračunskimi rezi prizadeti tudi dežele, ki že dolgo časa varčujejo. To se mu zdi nesprejemljivo. Podobno kritično razmišljajo tudi vodilni v Dolini Aosti ter na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Na 2. strani ..), VIDEM O 15/30 O PORDENON 16/29 ČEDAD O 16/29 O KRANJ CELJE 14/24 O MARIBOR 014/24 PTUJ O M. SOBOTA O 13/26 k o LJUBLJANA GORICA O ° N- GORICA 14/24 N- MEST° 15/25 18/30 ^ 17/27 0O2/23 ^ KOČEVJE TRST Qc> ., c^A ^ O 21/28 q PORTOROŽ O -------' Č£NOMELJ 18/28 UMAG REKA 16/27 UMAG OPATIJA ZAGREB 17/27 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI V Ravninah in na obali bo pretežno jasno. V gorah bo rahlo Jutri bo pretežno jasno in postopno spet vroče. oblačno. Na obali bo dopoldne pihal burin, čez dan pa šibak veter. IZ MEHIKE Novo leto med mehiškimi ribiči Jasna Tuta Ribiško naselje San Evaristo, ki leži 50 milj severno od La Paza, sva prvič obiskala lanskega novembra. Vas premore okrog petdeset vaščanov, ki se preživljajo z ribolovom in delom na solinah, imajo pa tudi šolo, ki jo obiskuje deset otrok, manjšo trgovino in »cantino«, kjer lahko poleg hladnega piva naročiš svežo ribjo večerjo. Telefoni tu ne lovijo, razen če ne splezaš na vrh hriba. Tam stoji kamen, ki so ga domačini pobarvali v belo, da ga lažje vidijo. Ob jasnih dnevih se ti lahko posreči z belega kamna poslati sporočilo preko mobitela. Telefonski pogovori in internet so še daleč ... Tudi trgovina je nekaj posebnega. Prvič sem se tja podala v družbi Juvie Esperanze (desetletna deklica je dobila ime, ki pomeni »Upanje na dež« in je v tem puš-čavnatem okolju popolnoma na mestu). Juvia se je pred trgovino sezula in jaz sem ponovila za njo, kot se pač spodobi. Sto- pila sem med slabo založene police in začela mirno izbirati najmanj pobite pomaranče. Naenkrat sem začutila rahlo neugodje: na stotine majhnih rdečih mravelj je začelo veselo grizljati moja bosa stopala! Pozorneje sem pogledala in ugotovila, da so bila tla v trgovini popolnoma prekrita s temi prisrčnimi živalicami. Sledilo je najbolj hitro nakupovanje, kar jih je človeštvo videlo. Ko sem dobrih pet minut kasneje spet stopala z Juvio proti plaži, sem škilila proti njej in skušala ugotoviti, ali je mogoče dovolj nabrita, da mi je za nalašč naročila, naj se sezujem. Ona je bila popolnoma zatopljena v svojo liziko in se ni pustila zmotiti. Že od prvega trenutka so naju domačini San Evarista sprejeli izredno lepo, zato sva si želela preživeti božič med njimi. Močan veter nama je prekrižal načrte, zato pa sva mednje priplula 31.decem- bra. Takoj, ko sva spustila sidro, sta naju obiskala prijatelja - jadralca Steve in Charlotte, ki sta se že davno vključila v tamkajšnje vaško življenje (on pomaga domačinom pri ribolovu in gradnjah, ona pa uči angleščino v šoli), in naju povabila na novoletno večerjo na plaži. Ko sva prispela na plažo so mi vaški otroci pritekli naproti in klicali: »Jasna!«. Tako so me dvakrat presenetili: prvič, ker so se naju spomnili, in drugič, ker so celo ohranili v spominu moje eksotično ime! Kasneje mi je Charlotte povedala, da se naju vsi radi spominjajo, ker govoriva špansko, kar je med tukajšnjimi jadralci prava redkost. Zlahka verjamem, da je temu tako: v teh mesecih sva srečala veliko Američanov, ki živijo tu že deset in več let in ne znajo spraviti skupaj enega španskega stavka (razen »Una cerveza por favor«). Takega odnosa res ne razumem. Vrnimo se raje k novoletni večerji. Hrana je bila tipično mehiška, s puranom na žaru, fižolom in obveznimi tortiljami. Sedeli smo pod slamnato streho, kjer bo nekega dne predvidoma stala restavracija, zaenkrat pa še ni sten, tako da je bilo kar hladno. Stiskali smo se okrog žara, da bi se segreli. Ko smo vsi že tretjič izpraznili krožnike, smo se počasi spravili na terensko vozilo, ki je bilo parkirano na plaži. Bilo nas je kakih deset. Stali smo za voznikom in se trdno držali za ogrodje. V temni noči smo po zaprašenih poteh švigali med kaktusi in avtomobil je pri tem tako poskakoval, da sem samo čakala, kdaj bomo koga izgubili po poti. Bilo je nepozabno, predvsem zaradi mraza, ki nam je segel vse do kosti. Izkrcali smo se pred hišo, iz katere se je širila poskočna glasba. Pri vratih naju je sprejel gospodar s tipičnim in iskrenim: »Mi casa es tu casa!« (Moj dom je tvoj dom.), nakar sva se znašla sredi prave veselice. Cela vas je praznovala v eni sobi: v enem kotu so sedele starejše ženske, ki so očitno opravljale vse prisotne, v nasprotnem pa moški s sombreri na glavi. Mladi so plesali in otroci so drveli naokrog. Takoj sva se pridružila plesalcem, da bi se vsaj malo segrela. Ko sva hotela sesti za mizo, so se vaške ženske uprle, češ da morava še plesati. Očitno sva postala zanimivost večera, saj sva bila edina tujca v sobi. Opolnoči so se vsi prisotni začeli objemati in tudi midva sva se vključila v dogajanje. Moram povedati, da so naju ti objemi prav prijetno presenetili s svojo iskrenostjo in srčnostjo. Očitno je bilo, da so prijetna skupnost in da se imajo med seboj radi. Kasneje smo se spet spravili na terensko vozilo in prevozili prašno pot nazaj do plaže. Rahlo vinjeni vaški moški so izza šanka bodoče restavracije izvlekli nekaj barvanih lasulj in s tem povzročili vsesplošno krohotanje, predvsem med otroki. Posmejali smo se in poslikali, nakar sva se midva poslovila, sedla v svoj nov kajak in odveslala nazaj proti domu. Na pol poti sva nehala veslati in zaužila čarobni trenutek. Morje okrog naju je bilo popolnoma mirno, na nebu se je svetlikalo na tisoče zvezd in iz daljave so komaj slišno donele mehiške melodije. Lepšega začetka novega leta si ne bi mogla zamisliti.