Madžare je strah pred — Veržejci! Prijatelj nam piše iz Prekmurskega: Kar je biku rdeče sukno, to jo tukiaj*ijim 'Maižarom in madžaronom veržejski saraostan, Davno bi ga bili že raz_ drli, Če bi ga mogli. Poslal nazn je izrez,ek nekega fclanka s prevodom, kjer zakotni madžarski listič ,,AL solendvai hirado" (Spodnjelendavski glasnik) y 3. gt. let. leta % grozo in strahom opisuje ,,panslavisti6no" nevarnost, ki bojda preti madžarstvu iz Vcržeja ob Muri, DotiČni članek se glasi (dopisniku pustimo njegovo prekmursko narečj«): Nevarnost slovenske krajine. VladapasoboSkasrednjaSola. Od našega poroCevalca, Stokrat, Še znabiti že vpfikrat smo pisali od kulturne zaostalosti slovenskih pokrajin lendaskega in soboftkega okraja. V celoj slovenskoj krajini se v interesu madžarizacije od strani vlade ne stori pi6, šole so prenapolnjene, šolske sfavbe (zidine) so podirajo, pa v oeli velki slovenski krajipi ni nobene srednje šole, kjer bi otroci slovepskega materinega jezika mogll zadobiti nadaljevalno izobrazbo, ko že dovr&ijo ljudske šole. Slovenski roditelji — ako hloSejo svojo deoo dalje dati učiti — je požilajo na Štajersko pa na HrvaSko v gimnazije in mestne §ole, Iz Sobote, ki stoji na sredi slovenske krajine, je nedavno Šla deputacija k nauSnemu ministru, naj bi dovolil kionči (vsaj) ustanovitev mestne Šole in b} naj pokril potrebne stroške. Mi.nister je obljubil, da bo vzel zadevo v pretres, pa v kratkem je prišel odgovor — kak je to navada na za-deve, ki se tifeejo šolstva — davlada nima denaria za pokritje stroSkov, zato prošnje ne more spolniti. S pobitostjov je vzelo to 'naznanje obmejno mažarstvo, pa si je inteligeiica, ki ume voditi ljudstvo, etak mislila: Ci je vladi tak prav, potem je njej tudi prav, ona (inteligenca) je spolnila svojo dolžnost s tem, da je opozorila ministra na nevarnost. ' Štajerci }ia spametne'je vrSijo svoja 'dela. Niso poCivali, dokler niso nabrali velike svote za osemrazredno gimnazijo, ki služi slovapskim streml.jenjom, in dokler niso fanatizirali slovensko pokrajino lepdaskega iff soboCKega okraja z vero (religijo) in s prebujenjom custev slovanske vzajemnosti. Najbolj pa z religijo, — V pekeo bo prišeo, — tako so pravili — kteri stariš ne bo vpisao v veržensko gimnazijo svojega sipu! Ta Veržej je neimenitna mala vas, nego blizu je pri meji, zato so osemrazred^io gimnazijo tukaj postavili. Da so jo že gor postavili, je agitaciji sledilo delo, ktero so hitro začeli zvrševati. Sobočka mažarska inteligenoa se je zopet pripravila na protiakcijo, ko je zvedela, da se v VeržejiT zida šola, Zaftela je pabirati v svojem krogi dejiarje za srednjo šolo, in ko je že sWup bilo par tisoS krop, so se Mažari odločili, da bodeio zopet šli k ministru, pa clo opominali vlado na velikb pevarnost, ki preti mažarizaciji. Takoj se je zbrala velika deputacija, pa je šla pred grofa Zichy JanoSa (KuUusminL ster), da bi njemu naznaiiila svojo želo. 'Minister je zdaj izjavil, da bo ustanovil sobofiko mestno šolo in bo kak najpreje poslal svojega zaupnika,. da bo se z vodilnimi Krogi Sobote pogaijal. Vesela ]e prišla domo deputarija ip 6aka na iz. polnitev ministreve obliibe, Caia že vefi meseoev, pa zitman. Na slovenskoj mcji pa že stoji krasna Sola panslavskte agitacije, v VerŽeju, 10 kilometrov daleč od Sobote, v edui komaj par sto prebivalstva brojefii va- si edna impozantna slovenska katoliška osemrazredna gimnazija. S svojo dopadljivo zunanjostjo, z velikaniskov nadstropnov stavbov, s ta|tov moderntov opravov, da bi lahko kterojkoli \--zorsoli bila na ponos. Panslavska agitacija pa tege, naj nobeden k.atoli&ki Mažar (!!) slovenskoga jezika ne vpiSe drugod svojega otroka v srednjo Šolo. Pa 8i ta agitacija ne bi bila zadosta, bo že pomagala tista tiha, pobožpost oznanjajoča kapelica, katero so postavili poleg gimnazije. Tako iraenovani dopisun madžarskega lista, k temu le nekaj opomb. 1. Dopisnik, k.i tako dobro pozna nevarnost ob meji, bi moral vedeti, da Veržej ni Jelemtektelen kis faju" (neznatna majlma vas), ampak ,,mezovaros" — gtarodavni deželno-knežji trg, k.i si je zaslužil svoje pravice z junažkimi fiini za domovino in postavnega vladarja proti Turkom in madžarskim tolovajem. 2. Predrznost madžarska postaja nesramna, meji na znorelost. Aii se mi Stajerci \iikarao v vaSe zadeve, če vi kaj zidate? Nazadnje bodo Madžari zahtevali, da naši dubovniki ne bodo smeli slovenski pridigovati in spovedovati, ker ogrski Slovenci hodijo ftez Muro k nam opravljat svoje pobožnosti! 3. Obžalovati pa moramo, da ni vse res, kar se v dbpisu trdi: da imamo v Veržeju slovensko katoliško osemrazredno gimnazijo. Namen veržejskega zavoda je namreč gospodarska šola, kjer se oe bo u_ fil ,,panslavize'm", ampak' razumno gospodarstvo, v slovenskem jeziku seveda. Zalibog, da za to fee danes niso dani ppgoji, in je zato salezijanska družba, da poslopje ne stoji prazno, začasno (samo zaSasno!) prestavila sem nižje gimnazijske razrede za svoje znotranje gojence, ki so doma iz raznihavstrijskib.dežel, iz Porenščine, Bavarskega in pruske Poljske. In iz tega si je Madžar narisal grozno stragilo panslavizma ip poslali so celo 2astitljivo deputacijo v Budimpešto k ministru. Ko bi minister vedel, kako grdo so ga nalagali, bi vzel palico in se zadrl nadj deputacijo: Erdegata, marš domu! 14. A v Budimpešti bodo to budalost verjeli ina gotovo so že storili korake pri paši vladi. Saj so že lansko zimo ljutomerski žandarji pa povelje madžar. skega ,,oberstuhlrichterja" poizvedovali okoli, kaj se to zida in ali bodo v zavodu panslavistiSni liuiskači! Gospoda Madžari, veste kaj ? Dajte slovenskemu ljudstvu ob meji njegov kruh, dajte mu njegove pravice, dajte mu šole na p.odlagi materinskega jezika, ^puSpok" somboteljski paj pošilja sem goreče in jezika zmožne duUovnike,-pa vara slovensko ljudstvo ne bo sililo čez mejo na Stajersko in drlo y Ameriko. Pred nekaj leti sem se vozil po železjiici iz Ljutomera proti Radgoni. Na ljutomerski postaji sta vsto. pila dva krepk.a, mlada ogrska Slovenca. Bila sta na potu v Ameriko. Med potom je eden stisnil pest in mahnil proti ogrski strani, rekoč: ,rProkleti madžarski orszag, ki nam ne daš živeti!" Zazeblo me je na dno srca. Kaksne so pafi to razmere, ka ženejo ljudstvo v obup, da zapušča svojo grudo in proklinja cleželo, ki je vendar njegova domovina, Ce raislite, da boste z madžarizacijo ljudstvo osrečili in, ga odvrnili od nas, se zelo motite, ampak yaše staro sredetvo jo laž ip jiasilstvo.