Zakaj je aiera | najdbo orožja na glavni postaji še vedno zavita v takšno skrivnostnost, kot da se kdo boji, da ne bi prišlo preveč na dan? Zakaj po devetih dneh policija ni sporočila niti količine najdenega orožja? Na letošnjem velesejmu razstavlja 16 tujih držav in vsa večja jugoslovanska podjetja ZAGREB, 3; —' V Zagrebu prve stopnje 43. istrska divi-so danes predpoldne svečano zija za posebne zasluge pri odprli 8. mednarodni velese- uresničevanju bratstva in e-jem. Na letošnjem velesejmu notnosti med jugoslovanskimi razstavlja 16 tujih držav ter narodi med narodnosvobodil-vse jugoslovanske republike, no borbo. Svečani otvoritvi je prisostvoval predsednik sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič ter številni politični in gospodarski predstavniki. Po otvoritvi velesejma so se predsednik Bakarič in drugi gostje zadržali nad dve uri na velesejmu, kjer so si ogledali paviljone domačih in tujih razstavljavcev. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 3. - Predsed- nik turške republike Bajar je danes predpoldne položil venec na grob Neznanega vojaka na Avali. Po položitvi venca je generalni podpolkovnik Pavle Jakšič obrazložil predsedniku turške republike na njegovo željo potek borb za osvoboditev Beograda ter mu izročil album o narodnosvobo-dilni borbi Jugoslavije kot darilo beograjskega garnizona. Zatem je predsednik Bajar obšel častno četo. Popoldne je priredil predsednik republike maršal Tito na Čast visokega gosta svečano kosilo v prostorih zveznega izvršnega sveta v Beogradu. Kosila so se udeležili s turške strani člani spremstva turške republike in turški veleposlanik v Beogradu Agah Aksel, z jugoslovanske strani pa med drugimi predsednik zvezne skupščine Moša Pija-de s soprogo, podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Kardelj, Rankovič, Vukmanovič in Colakovič s soprogami, državni tajnik za narodno o-brambo Ivan Gošnjak s soprogo in drugi visoki jugoslovanski predstavniki. Med kosilom sta si predsednika obeh republik izmenjala prisrčni zdravici. Maršal Tito je med drugim poudaril: «Dovolite mi, da izrazim veliko veselje in zadovoljstvo, ker imam priložnost, da vas v imenu narodov Jugoslavije in v svojem osebnem imenu najprisrčneje pozdravim v naši sredinj kot najvišjega predstavnika prijateljskega in zavezniškega naroda. Nenavadno sem srečen, da lahko ugotovim, da se odnosi med našima dvema državama vse bolj razvijajo ter da se kot rezultat našega medsebojnega sodelovanja uresničujejo vse pomembnejši uspehi na političnem, gospodarskem, kulturnem in vojaškem področju. To uspešno in vsestransko sodelovanje je samo potrdilo iskrenih simpatij in globokega razumevanja, ki obstajajo med našima dvema državama. Naši narodi visoko cenijo duh patriotizma in voljo za ohranitev neodvisnosti in za uresničenje napredka, ki tako globoko prevevata turški narod«. Maršal Tito je nato dejal, da je vsa demokratična javnost ocenila balkansko zvezo kot konkreten pojav na poti utrditve miru v svetu in kot primer konstruktivnega sodelovanja in mednarodnega sporazumevanja, ki ga navdihujejo izključno ideali in načela listine. OZN. Ob koncu je izrazil svoje trdno prepričanje, da bo obisk predsednika turške republike ie bolj utrdil in poglobil prijateljske in zavezniške vezi me dnarodi Ju- vojsk je potisnila v tabor nasprotnikov mnoge, ki sicer niso nenaklonjeni evropski ideji. «Figaro» nadaljuje, da ie bila EOS na smrtni postelji, ko je Mendes-France postal predsednik vlade. Morda bi jo lahko rešil, če bi to res želel, vendar tega ni hotel in je skrbel predvsem za to, da bi njegova vlada preživela polom EOS. V svoji sedanji obliki, nadaljuje «Figaro», je EOS dokument za arhiv, toda poslanci, ki so jo pokopali, ne morejo določiti skupne politike. Zaradi tega nobena vlada ne more izdelati nove politike brez pristanka 264 «evropejcev», pravi list in zaključuje, da bo bodoča politika Francije v veliki meri odvisna od njihove odločnosti in preudarnosti. WASHINGTON, 3. — Ameriški državni podtajnik Bedeli Smith je danes sprejel italijanskega poslanika Tarchia-nija. Po razgovoru je Tarchiani izjavil, da se je hotel spoznati z ameriškim stališčem po zavrnitvi EOS v francoski skupščini. LONDON, 3. — Danes ,ie odpotovala iz Londona v Varšavo laburistična delegacija štirih članov. V delegaciji »o poslanci John Hynd, Georg Brown, Roy Mason in Hugh Delargy. V Varšavi se jim bodo pridružili lord Stansga-te, ki je sedaj na Dunaju, lord Slikin, ki je sedaj v Kopen-hagnu, Desmond Donnelly in lan Mikardo. PARIZ, 3. — Tajnik francoske kominformistične stranke Jacgues Puclos je danes odpotoval v Moskvo. Kakor je znano, je glavni tajnik stranke Maurice Thorez že v Moskvi. BEOGRAD, 3. — Z ukazom predsednika republike maršala Tita je bila odlikovana z redom bratstva in enotnosti Indijska diplomatska akcija v zvezi s konferenco o SEHTO GUATEMALA, 3. — Guate-malski zunanji minister Carlos Salazar je sporočil, da bodo bivšemu predsedniku Ar-benzu. ki je sedaj v mehiškem poslaništvu v Guatemali, dovolili prost prehod iz Guate-male. Skupna fronta Vargasovin prssiašev RIU UE J AN LIKO, 3 — Predsednik republike Cafe Filho je danes prisegel pred o'bema zbornicama. Nekateri listi poročajo, da nameravajo pristaši bivšega predsednika Vargasa ustanoviti skupno politično fronto, ki bi se pri prihodnjih voli-tva(L ki bodo oktobra, naslonila na proglas, ki ga je bil predsednik Vargas napisal pred svojo smrtjo. Skupna fronta bi bila nadstrankarska, tako da bi pristaši bivšega predsednika Vargasa lahko o-stali v svojih strankah. Fronta bo skusaia raztegniti svoj vpliv v čim večjem številu brazilski’; držav, zato da postavi trdne temelje za predložitev svojega kandidata pri f redsedniških volitvah, ki bodo leta 1956. 82 mrtvih, 50 ran jeni h pri železniški nesreči PARIZ. 3. — Indijski radio javlja, da je ministrski predsednik Nehru sporočil v par- Pariz In Bonn pristala na konferenco osmih?! TAJPEH. 3. — Obrambni minister formoške vlade je sporočil, da je danes prišlo do topniškega dvoboja, ki je trajal dve uri, med Cangkajško-vimi baterijami na otoku Que-moy in kitajskim obalnim o-brambnim topništvom, z ene in druge strani so izstrelili več tisoč izstrelkov. Uradno javljajo, da so bili trije Cang-kajškovi vojaki ubiti, sedem pa jih je bilo ranjenih. RIM. 3. — Maršal Montgo-mery bo prišel 14. septembra v Rim in bo tam ostal tri dni. Med svojim bivanjem v italijanski prestolnici se bo razgovarjal s civilnimi in vojaškimi osebnostmi. Poplave v Indiji KALKUTA, 3. - v — — P° vesteh, so jih nocoj dobili v Kalit- je reka Brahmaputra Gen. De Castries izpuščen je po- a^esene-;anda t)e ega Pod-..tninistr- fJJS a J* vi ° hon-;!l,.tn g, to° sPravP°treb’ vM>tilV?:, Na- HANOJ, 3 — Francosko visoko poveljstvo je sporočilo, da so vietminške vojaške oblasti izpustile generala De Ca-striesa. Tilo Je kot letališču vrhovni poveljnik oboroženih sil Izročil 1. septembra na zemunskem nove zastave desetim oklepnim in pešadijskim enotam JLA. PRIMORSKI DNEVNIK — a — 4. sep4em.br* ^ MPO.UISNKI l»\KVI NA današnji dan leta 1834 je bil v Ljubljani rojen FRAN ERJAVEC pri rodoslovec in pisatelj. Umrl je 12. I. 1887. leta. DANES, Sobota 4. »P4*® Rozalija, Nedanuse* ^ Sonce vzide ob 5.28 m,2,3, 18.39. Dalžina dneva Sj, vzide ob 12.48 in zatone ob 2W> JUTRI, nedelja 5. sePtemM* Lavrencij. Nedelj!« (IB SPORI] V PRISTANIŠKI DRUŽBI /A PRFKLAUANJR HI,ARA Tudi priložnostnim delavcem se morata zagotoviti delo in zaslužek delavni zahtevajo uvedbo tnrousov kut v ostalih dveh družbah, hkrati pa zahtevajo tudi podvojitev tarif za delo z magnezitom V pristaniški družbi za prekladanje blaga na suhem traja že precej časa spor me j njenim vodstvom in priložnostnimi delavci, to je tistimi delavči. ki niso vpisani med stalne člane družbe. Neposredni povod za ta spor je pomanjkanje dela, globlji vzroki pa izvirajo iz ureditve družbe na osnovi uvedbe novega pravilnika za izvajanje zakonika pomorske plovbe. Ob uvedbi tega zakonika, oziroma pravilnika, smo lani v januarju večkrat opozorili na njegove negativne plati in na dejstvo, da so kominformovski voditelji pristaniških družb na zunaj medlo protestirali proti raztegnitvi tega zakonika na našo cono, v resnici pa delali na to, da se ta zakonik na naše ozemlje raztegne. No, sedaj lahko, vsi delavci na lastni koži občutijo kvarne posledice uvedbe zakonika za vsako akcijo proti njemu pa je pre- kljub vsej krizi le našli pot za pravičnejše ravnanje s priložnostnimi delavci. Ti delavci imajo prav tako pravico do dela in kruha, pa čeprav dajejo razni paragrafi prednost stalnim delavcem družb. Tega bi se morali voditelji družbe za prekladanje blaga še posebno zavedati, saj se vedno trkajo na prsi, in hvalijo s svojo «naprednostjo» in »socializmom«. Novi odpusli pozno. Zaradi pomanjkanja dela seveda tudi položaj stalnih članov družbe za prekladanje blaga. ki iih je okoli 500, ni rožnat ter sploh ni govora o nekdanjih dobrih zaslužkih. Toda položaj 300 priložnostnih delavcev. ki spadajo k tej družbi, je zadnje mesece naravnost obupen, ker zanje sploh ni dela. Zaradi tega so prišli ti delavci nujno v spor z vodstvom družbe, tako da je moral posredovati sindikat pristaniških delavcev in tudi tirad za delo v pristanišču, ki je bil ustanovljen po uvedbi omenjenega zakonika. Ta spor se je stalno zaostroval, ker je družba skrbela, da zagotovi delo predvsem stalnim članom, priložnostni delavci, vpisani v dodatne sezname, pa so vedno ostajali na cedilu in so jih klicali na delo le v izjemnih primerih, ko je prišla kaka večja pošiljka. . Nezadovoljstvo _ priložnostnih delavcev pristaniške družbe za prekladanje blaga pa je še toliko večje, ko opažajo, da sta ostali družbi, in sicer družba za nakladanje in razkladanje blaga ter družba za premog in rude vendarle nekoliko Družba za polnitev steklenic «Trieste», ki med drugim polni tudi steklenice Coca-Cola je po Zvezi industrijcev sporočila sindikalnim organizacijam. da namerava odpustiti 8 delavcev, češ da ji primanjkuje dela. Konferenca KPSTO V skladu s sklepi, ki jih je na seji 1*. avgusta sprejel izvršni odbor Partije, po nadaljnji zaključni diskusiji med člani Partije in-na osnovi konkretnih programskih in organizacijskih smernic se sklicuje v nedeljo 5. septembra ob 9. uri dopoldne v Ul. Ruggero Manna konferenca KP STO (cone A) z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsedstva in komisije za sestavo zaključne resolucije. 2. Funkcije in naloge komunistov in socialistov v sedanjem političnem položaju v Trstu. 3. Diskusija. 4. Sklepi. PROSVETNO DRUŠTVO »LIPA« IZ BAZOVICE vabi v nedeljo 5. septembra ob 11.30 uri na homemoracilo z govori, petjem, deklamacijami in polaganjem vencev za bazoviškimi žrtvami pri spomeniku. Avtobusi proti Bazovici odpeljejo s tržaške avtobusne postaje ob 8.30, 10. in 11. uri. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi vse na sočasiiteu spomina taisnih junakov BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA in VALENČIČA, ki bo v ponedeljek 6. t. m. ob 17.30 uri na grobovih žrtev na pokopališču pri Sv. Ani. 10 DNI PO ODKRITJU ARZLNALA OROŽJA V ULICI FLAVI0 GI0IA bolje uredili razmerje med stalnimi in priložnostnimi delavci ter da vedno kliče določen odstotek priložnostnih delavcev na delo, upoštevajoč dodatne sezname in turnuse. Kar je mogoče v ostalih dveh družbah, pa bi moralo biti mogoče tudi v družbi za prekladanje blaga, ki jo vodi znani Ghetz. saj primanjkuje dela tudi ostalima družbama. Prispevojte za tedea tržaške mladine Med delavci pa je začelo še bolj vreti, ko so zvedeli, da jih namerava vodstvo družbe za prekladanje blaga sploh izriniti iz pristanišča in nuditi delo samo svojim stalnim članom. Tako bi morali priložnostni delavci po mnogih letih dela zapustiti pristanišče in pomnožiti armado stalnih brezposelnih. Ti delavci se tem nameram odločno upirajo in so v ta namen postavili tudi svoje zahteve. Med drugim zahtevajo. da morajo vsakikr^t poklicati na delo skupno s skupino petih ali šestih stalnih delavcev tudi po enega priložnostnega. Razen tega zahtevajo. naj nadomeščajo odsotne stalne delavce vedno priložnostni, prav tako pa naj pridejo vedno v poštev pri nadomeščanju stalnih delavcev v nadurnem delu priložnostni delavci. Za prebroditev hude krize, ki jo sedaj preživljajo, pa zahtevajo od družbe posojilo, ki bi ga vračali, ko bi bilo več dela. Te dni pa je nastalo novo vprašanje. Prišel je namreč v pristanišče velik tovor magne-zita in delo s to rudo je sila nezdravo. Ob tej priliki je vodstvo družbe za prekladanje blaga poklicalo na delo vse priložnostne delavce. Ti delavci pa zahtevajo skupno s stalnimi, da se tarife za delo s to rudo podvojijo, ker je zelo nezdravo. Priložnostni delavci pa razen tega postavljajo pogoj za delo z magnezitom. da se njihove zahteve sprejmejo ter da jih ne vržejo na cesto, ko bo delo s pošiljko te rude končano. Vodstvo pristaniške družbe bo moralo zahteve delavcev upoštevati, in sicer tembolj ker so v ostalih dveh družbah Kdo je pritihotapil v Trst 39 zabojev orožja in municije? Ali no res izpraznili dve skladišči orožja in ga prenesli na drugo mesto? JPolieija naj bi že vedela, kdo so krivci V četrtek je minilo teden dni, odkar je neki delavec med podiranjem zidu v skladišču državnih železnic, ki se nahaja v železniškem parku glavnega kolodvora, odkril 39 zabojev z orožjem in muni-cijo. Po odkritju je prišla na mesto policija, ki je takoj začela pregledovati zaboje n tako so našteli, vsaj po do sedaj sicer še nepotrjenih podatkih, 138 brzostrelk vrste Sten, Bren in Thompson ter približno 800.000 do 1.000.000 nabojev. Orožje so drugi dan odpeljali v policijsko vojašnico na Istrski ulici, medtem ko je policija uvedla preiskavo. O tem se je skoraj ves krajevni tisk razpisal, vendar je šele 48 ur po odkritju prišlo izredno lakonično policijsko poročilo, kjer je bilo potrjeno. da je policija odkrila določeno število zabojev z orožjem. Stdvilo orožja in nabojev pa je policija zamolčala. Nekaj dni kasneje se je izvedelo, da je policija zaslišala več oseb, med katerimi je bil železniški funkcionar inž. Nunzi (pred leti je bil viden odbornik Lege Naziona-le) in druge Med preiskavo, ki so jo vodile kar tri policije. in sicer ameriška CIO, angleška FSS in oddelek civilne policije »Special branch« so napravili hišno preiskavo v stanovanju inž. Spaccmija v Ul, Franca in so njegove urade v palači glavne železniške direkcije v pričakovanju njegovega povratka v Trst (bil j e namreč, vsaj on tako_ trdi, na obisku pri svoji družin: v nekem italijanskem letoviškem kraju) zapečatili. Več stanovanj železniških uradnikov so agenti zastražili. ‘Tudi železniška direkcija je uvedla notranjo preiskavo, vendar ni znano, do kakšnih zaključkov so prišli njeni preiskovalci. Dejstvo pa je, da je policija, verjetno zaradi informacij, zaslišala tudi načelnika železniške direkcije dr. inž. Alessandra Aleksandrija Baje sta bila odposlana v Italijo dva telegrama, naslovljena na Spadara sedanjega tehničnega šefa skladišča 1ES, kjer je bilo odkrito orožje in na bivšega šefa, ki je sedaj približno že mesec dni v pokoju, Vanonija. Telegrama ju vabita, da se nemudoma vrneta v Trst. Zanimivo je, da iredentistični tisk ne piše o tej zadevi. Spočetka so napisali nekaj plaho sestavljenih vrstic in poudarjali, da je v #teku politična špekulacija«. Tudi italijanski tisk, ki se vedno v zvezi s Trstom razpiše, molči: zanje je ta zadeva »top secret« in le neki opozicijski časopis prinaša o tem redna poročila. O odkritju pa so pisali tudi angleški listi. »Times« na primer jamo pravi, da je bilo orožje namenjeno prevratnim protiangleškim e-lementom in da so zaboje z orožjem, ki je angleškega izvora, poslali v London, kjer kontrolirajo, komu je bilo o-rožje izročeno. V zvezi s tem krožijo glasovi, da je orožje pripadalo neki italijanski vojaški obveščevalni službi in da je prišlo v Trst iz Livorna skozičGorico.Ce bo to ugotovljeno med preiskavo, potem smo lahko prepričani, da oblasti ne bodo izdale končnega poročila. Da je nekaj resnice v teh vesteh potrjuje tudi dejstvo, da so preiskavo obdali s takšno zaveso tišine, da se le z izredno težkočo predere in se izve le kaka malenkost. V glavnem pa odgovorijo »No comment« ali »ne vemo nič točnega«. Dejstvo pa je. da je orožje brez dvoma prišlo iz bližnje republike in to z vlakom. Trdijo celo, da je bilo zabojev za cel vagon in da so jih večje število spravili v dve drugi skrivališči, ki sta bili v središču mesta in nekje v predmestju, To orožje naj bi importirani elementi, ki so nujno prišli baje iz Gorice v noči med četrtkom (ko so odkrili orožje) in petkom spravili v varnejše skrivališče. Te vesti, ki so jih objavili tukajšnji listi (razen treh) pa policija ni niti potrdila niti zanikala. Na vsak način je moral nekdo na železniški direkciji vedeti o tej pošiljki, ki so jo brez dvoma pritihotapili v Trst s pomočjo nekaterih železničarjev. Čudno pa se nam zdi, da so zaboji prišli v mesto kljub ostri kontroli članov finančne straže. Je prišla tudi s te strani pomoč? Govori pa se, da ima policija v rokah točne dokaze proti krivcem in tudi med železniškim osebjem krožijo imeni dveh oseb, o katerih trde, da sta prav gotovo imeli svoje prste vmes. Kljub temu pa ni nobene vesti o kaki aretaciji. Morda so krivci ze na varnem, kajti znano je. da nekateri manjkajo v službi, ki so jo zapustili prav v dneh, po senzacionalnem odkritju. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Prodal je pohištvo ki ga je prejel v popravilo Neki moz je junija letos pg klical svojega znanca 29-letne ga mizarja'Marina Perottija iz Ul. Paduina in ga naprosil, da bi mu popravil in očistil spalnico, ki je bila sestavljena iz 2 postelj, 2 omar, 2 posteljnih omaric in ogledala. Perot-ti je spalnico odpeljal v mizarsko delavnico «Mottek» na Largo Bernini, kjer bi kakor je sam pojasnil potem ko je dobil tudi 10.000 lir predujma, izvršil naročeno mu delo. Nekaj dni kasneje pa je lastnik sobe odšel k mizarju Motteku, kjer je izvedel, da Perotti ne le ni niti prijel za delo, temveč je celo odpeljal neznanokam obe postelji in ogledalo. Ker lastnik ni mogel nikjer najti Perottija, ki je izginil brez sledu, je odšel na policijo in zadevo pismeno prijavil. Policija je začela Perottija iskati m se ji je posrečilo aretirati ga približno teden dni kasneje na Gulijevem nabrežju. Tedaj je Perotti dejal agentu, da je pripravljen izdati skrivališče izkupička pod pogojem seveda, da ga nemudoma izpustijo na svobodo. V nasprotnem primeru pa bo molčal. Naravno je, da je kljub temu prišel v zapor, kjer je šele preiskovalnemu sodniku pojasnil, da je postelji prodal za 5.000, ogledalo pa za 1.500 lir. V začetku sodne razprave pa je lastnik sobe preklical tožbo, ker so mu medtem Pe-rottijevi sorodniki povrnili vso škodo. Kljub temu pa je tožilec zahteval perottijevo obsodbo, kar je sodišče sprejelo in moža obsodilo na 9 mesecev zapora in na 9.000 lir globe. Ker se je Perotti že večkrat umazal s podobnimi prekrški, bo moral kazen presedeti, Preds. - Ostoich, tož. - Fa-scoli, zapis. - Magliacca, o-bramba - odv. Nardi. V NEDELJO 12. SEP1EMBRA NA OPČINAH V POLNEM TEKE PKIPMl/E za dan tržaška mladine Vrsta kulturnih in športnih prireditev v mestu in na podeželju • Nabiralna akcija uspešno napreduje Priprave za »Dan tržaške mladine« so v polnem teku. Skoro vsak večer so v mestu in na podeželju mladinski sestanki, vaje pevskih zborov, tamburašev in folkloristov, ki bodo nastopal) bodisi na krajevnih prireditvah v prihodnjem tednu bodisi na zaključni prireditvi, ki bo v nedeljo 12. septembra na Opčinah. Prav tako vestno se pripravljajo tudi športniki, ki bodo odigrali več nogometnih tekem, se udeležili dirke z motornimi kolesi ali pa sodelovali v namiznoteniškem in šahovskem turnirju. Odprto je le še vprašanje plavalnih tekem, kajti pristaniško poveljstvo je odklonilo prošnjo mladine, da bi se tekme lahko vršile v enem izmed manjših pristanišč našega področja, češ da je tam kopanje prepovedano. Na predvčerajšnjem sestanku odbora, ki pripravlja »Dan tržaške mladine«, so se poleg raznih tehničnih podrobnosti pogovorili tudi o plakatih, za katere so napravili osnutke razni mladinci. Vsi predloženi osnutki so zelo lepi, posebno nekateri moderni in drugi preprostejši, ki pa živo po-nazorujejo mladinsko delovanje- Prisotni tovariši so tudi poročali o poteku nabiralne akcije, ki jo je započel pripravljalni odbor, da bi lahko premostili vse -finančne težave. Najboljši dokaz, da akcija u-spešno napreduje, je pisanje kominformovske «Unita«, ki opozarja svoje pristaše, .»r«Ve*nj ^ M. Maštrianni. Mladoletnim prepovecra ^ Paradiso. 19.30 m 21. • - 1 ijeno'plane*, Secolo 200b: «Bagd L. Bali, J. Agar. SOBOTA, 4 septembra .1 CUOSLOVA*!*! CONA f11 254.6 m ah 1178 ^ )* Poročila v slov. <* ■ ' 13.30, 19.00 m 23,30. ^ p Poročila v ital. 6.15. ■ in 23.00. 1Mha. 6J0 Z 5.50 Jutranja g***'- rfdj J.JU oruii gled tiska; 7-00 Cjj 7.30 Zenski kotiček; I.JU z,eusiv. IVU..--.22 i*-,. za vas: 13.00 Melodij' ^ 13.45 zabavna in dom: 15.00 J£]Laj£Lr9■ . it> 11.00 za vsakega ne*j MjJ Ravnateljstvo NI2JE INDUSTRIJSKE STROKOVNE SOLE s slovenskim učnim jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da se bo: 1. vpisovalo v L, II, in III, razred od 1 septembra do 25. septembra 1954, vsak dan razen nedelj in praznikov, od 9. do 12. ure dopoldne; 2. pričeli popravni izpiti čez I. in II. razred dne 6. septembra 1954 ob 8. uri 30 min. dopoldne; 3. pričel nižji tečajni izpit (popravni) dne 6. septembra 1954 ob 8. uri 30 min. dopoldne. Razporedi fn podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja po. jasnila daje tajništvo šole. Šolska obvestila 1954-55 IN IZPITI V JESENSKEM ROKU DRŽAVNE V1SJE REALNE GIMNAZIJE Popravni in razredni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se začnejo v ponedeljek dne 6. septembra 1954 ob 8.30. Natančen razpored je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanje se začne dne 1. septembra, Trajalo bo do 25. sep-tembra 1951. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda. SLOVENSKA NIŽJA SREDNJA SOLA V TRSTU Vpisovanje za novo šolsko leto je vsak delavnik od 9. do 12. ure do 20. t. m. v tajništvu šole, Ulica delle Scuole Nuove 14. Za vpis je treba plačati na pošti na oc 11/124 za prve razrede: 150 lir vpisnine, 250 li.r Šolnine, 30 lir za telovadbo. Za druge in tretje razrede: 250 lir šol nine in 30 lir za telovadbo. Poleg tega je treba v tajništvu izpolniti prijavnico, za prve razrede pa še napisati prošnjo na kol kova-nem papirju za 100 lir. V tajništvu se tudi plačajo šolske pristojbine. Invalidi in tuji državljani so prosti taks na pošti. ali 40 dneh so zaradi zloma stegnenice desne noge pridržali na ortopedskem oddelku 76-letno Ado Marcocchi por. Masilli od Sv. Jakoba, ki je izjavila, da jo je v Ul, deila Guardia podrl na tla neki šofer motoskuterja, ki ;e po nezgodi zbežal v smeri Ul. del Bosco. Policija je uvedla preiskavo. da identificira brezvestnega skuterista. 1. Na državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1954-55 od 1. septembra dalie vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9, II. nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. 2. Začetek pismenih popravnih izpitov . razen zrelostnih - bo v ponedeljek 6. septembra točno oh 8. uri 30 minut. Natančen spored vseh popravnih izpitov ie razviden na zavodovi oglasni deski. 3. Podrobna navodila glede izpitov in vpisovanja daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. j OD VČERAJ DO DANES | . _ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3 septembra se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 7, POROČILI SO SE: stavec A. Joseph Buonavolonta in prodajalka Amelia Marcolin; težak Silvester Križnič in gospodinja Leda Milkovič; uraanik Domenico Vespasiano ih gospodinja Ermi-nia Ravalico; električar Silvij Križmančlč in šivilja Karmela Malalan; radiotehnik Renaio Žerjal in gospodinja Dolores Covra: električar Antonio Metelli in šivilja Odiirea Gasparutti; častnik am. vojske Hugh K. VVall in učiteljica Nivea Dalberto. UMRLI SO: 77-letna Mihaela Bezek vd. Jagodic; 72-letni Ago-slino Bisiacchi; 88-letna I.uigia Fliranm por. Gerani; 49-letna Maria Louzar por. Rusca; 60-lci-na Virginia Soncini por. Trivel-lini; 30-letna Luciana Scarplello; 88-letni Francesco Giovanni R011- brusilni stroj, s katerim je celli, PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Sdobbe s peskom in mivko ital. motorne jadrnice «Falerio», »Franco«, »Trionfo«, ((Coucordia«, »Fratelil R.», «Ar-ce», »Fior di pjlaria«, »Giannino« in iiRinaldo«, iz Banjasa (Sirija) s 14 923 t olja in 43 potniki norv. ladje »Petter«, Iz Portofor-nace prazna ital. motorna jadrnica »Liberta«, iz Ravenne s I pomiki ital. ladja »Mantova«, iz Elefisa s 1100 t raznega blaga in 24 potniki grška ladja »Ari-stodimos«, iz Benetk prazna It. ladja »Vildren«, iz Benetk prazna ital. ladja »Aldea«, z Reke s 63 potniki Jug. ladja »Bakar«, Iz Neaplja s 142 t raznega blaga amer. ladja »Ekbrook«, z Reke z 200 t raznega blaga in 3 potniki ju*, ladja »Triglav«, iz Benetk s 150 t ranzega blaga in 14 potniki norv. ladja ((Neron, z Reke s 23 t raznega blaga In 18 potniki jug. ladja «Korana«. ODHODI: proti Sdobbi ital. mo- torne jadrnice »Fratelil R« »Ar. ce», »Pace«, »Redento« In »Leo-nildo II«, proti Benetkam s 1000 t olja in 33 potniki hb. ladja »Elisabeth«, proti Benetkam 7 950 ton. raznega blaga In 38 potniki ital. ladja »Cbioggia«, proti Ha-venni s 340 t petroleja in 7 potniki Ital. ladja «Mantova», proti Patrasu s 730 kub. m lesa In 10 potniki Ital. ladja »Manuel«, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 29,1, najnižja 21,9, ob 17. uri 26,4. Zračni tlak 1018.0 stanoviten, veler 5 km severozahodnik, vlaga 60 odst., nebo 3/10 oblačno, morje miirno, temperatura morja 25.0. Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se bodo popravni izpiti začeli v ponedeljek 6. t, m. ob 8 30. Istočasno opozarja na vnpi sovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25. t. m. Simfonična glastsa; t dični orkester G. ~ » op*j1 « »Mefiatott*®! Lat1'-«. Ultlll UrtS.C2>! CI lp5]i vr 4 dejanjih; 17.45^^ AiwS?e; ŠI3.0O -,w v 327,1 m, 202,1 hi. Poročila ob 5-88' 13.00, 15.00, 17.00 16^ 12.00 Slovenske "jfip11. pojeta planinski Krakerjeva- 12.20 sveti; 12.30’L M. £ J vedrilo; 14.30 Turlšl* 14.40 Slovenske ,n*r«^«ti ^ .e ženski vokaini J^ajtf' želeli ste — P?*].« - l*f Utrinki iz Iiter?turN)IS|(;!i ! Gradišnik: Sestrin |_U. Promenadni ko n ril m >8-°" m plesnem ritmu: za svet; 18.10 Oddaja -j, . pevske zbore, kr bV (jtjgf na Ostrožnem: 2pl ples in zabavo; 2“-botni večer. ABSOLVENTKA šole išče zaposlitve a, govini. Naslov Prl NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2, De Coile, Ul, P. Revoltella 42, Depangher, Ul. S. Giusto 1, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Zanettj - Testa dOro, Ul. Mazzini 43, Harabaglia v Barkov-Ijah in Nicoli v Skednju. Rossettl. Zaradi počitnic zaprto. Exceislor. Zaprto zaradi obnove Fenice. 16.00: ((Operacija skriv- nost«, R. tVidmark, B. Darvi. Nazionale. 16.30: ((Montecristovo maščevanje«, J. Marais, Lia Ainanda. Filodramoiatico. 16.30: »Rob Roy, škotski bandit«, Walt Disn.eyev film z R. Todaom in G. Johnsonom. Arcobaleno. 16.00: »Jetnik harema«, S. Lavvson, A. Tamiroff. Auditorium. 16.30: «Tripolis lepa dežela ljubezni«, F. Franco, A. Sordi. Astra Rojan. 16.00: »Kje je svoboda«, Toto, N. Dover. Crislallo. 16.00: «Rimske počitpi-ce», G. Pečk, A. Hejsburn. Grattacielo. 16.30: »Potovanje angleške kraljice okoli sveta« Alabarda. 16.30: »Ivan«, N. C.ray, P. Campbell. Ariston. 16.00 in 18.00: »Trlni- dad«, R. Hayworth, G. Ford, Armonia. 15.30: «Seminole», A. Quinn, B. Hale. Aurora. 16.00: «Podeželska ljubezen«, J. Powell, F. Granger. Garibaldi. 16.00: «Večna veriga«, M Mast rol amil. G. M. Canale. Mladoletnim prepovedano. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: »Kronika revnih zaljubljencev«, A. F. Ferrero, A. Lualdi. Mladoletnim prepovedano, Italia. 16.30: »Nepremagljivi Mr. John«, J. Wayne, D. Reed. Viale. 16.00: »Rdeči panter«, R. Stare, J. Taylor Kino ob morju. 16.15: »Cilj zemlja...«, R. Carlson, B. Rusih. Massimo. 16.30: »Sredi morja« In «F.skimski lovci«. Moderno, 17.00: «En dan na sodniji« S. Pamipanini, P. De Fllippo. Savona. 15.30: «Zgodba o treh ljubeznih«, K Douglas. S. Marcu. 16.00: »Maršalova favoritka«, L. Parks, M. Chapman. Vittorlo Veneto. 16.00: «Muso- duro«, C. Greco, M. Vlady, Azzurro. 16.00: »Sangaree«, F. Larnas, A. Dahi. ADEX I2i 17., 18., 19., izlet s parn' POREČ ROVINJ PULO _ te10 18 in 19- seJ izlet v NOVO GORlf 0 SOSKO VOlf 18. in 19- iiie' enoinpoldne OPATIJO n»(* te vt to itt io k til »I >1) ik ‘n tl! (11 ti it tr Ut ti it ti t 19. š*P‘e" , izlet v je Vpls0Š.Expref>''; * pri «Adna _ {el. j j Cicerone st. bllc IZLETI IUHTe « i i V Tu r H |1C-. T«1 Ul. F. FR** 5 ‘Je j« ‘tv 'Ud tli s • n., u. izlet z avtoPJ^ n, Jih ‘k, •he, U, 12- ‘“ .t V Vplsovanje^- ,9. sePte>< enodnevn' ni:K°Iin OP»«A« N s‘ tih Obe hz "ti, k* s t» P°^RljO mater e HERpBH„ I® Vpiso vanj® do \ l;uliii'ir 9 ' je nenadoma p S 'el tio «5 ‘te td( htj oit dr, »a ho 2aiujoča frU j, sep bf* Opčine PRiMCffiSKI dnevnik — * — 4. septembra 1954 ^M^OCIALISTIČNE DEMOKRACIJE V JUGOSLAVIJI HI r\ A r.n ^ mTi!'*”0 cijtrajih, pa Vah»o raznr rih V*‘fch’ žitih komn^f k 0 bodo- ••»Mnm n‘ prenosu Po-11 «» Občfn St* Z ftj °^T'° delu i,, kre. lotov ^lnsklh ljudskih od-k°Uin 7o,Zar°dkov b°doeih •«m0 V \r j gOt0V0 tudi PUvah ’ k,ak0 da!^ so v raz- ^ UTkLv- druglh “ M tan ' . akžn' POgO-dsmat S.Ufel° ok>'Pg ko- >r**= ob čin z" Za t (ek»j »zn. ° Sm° ZbraH "A okropVf predlog«v i„ formiranja ko- VMJTh republ'kah. ' iTrii razprat)ljojo Kajn dVe ltti mC Mak“griejmo južno re-,iJPrave d kedoniJ°. Tu so »aogo širi; omunah zavzele •‘•Uh kra ‘hraZpmah kot v °-P°£ovori jn • Pravzaprav se ni‘h kom,, 2prave o vpra- 1 > *<“e let; Jk!akedoniii specifičnih pa za' *ma Makert ..poS°jev ki »ubliki j; donija. v. tej re- Področ V6Čiih kme-^V« 0t so d°l“ jjhbiko . ,tr ?oniia. Bre- J® 10 Po voinUmiSka kotlina-‘J industrijski Zrasla atevU-*v°i*m indue? podjetia- z Bov* vorai ■ e 50 nasta-f^iih, ki n^anja na teb pod- raie na &0 njihove °- ^mov >no. reševanje f* med no« s°delova- S aU vL° iaffleZn,m‘ manj- J* ‘1 Ohein.i.*1 mesti, okra. y 1 ali ved n,?62111111! “anj-vji® 0dninami 1 na razn. 0 le vPli- 2 skuPnostih *k * ° komunab L Jdi ‘eSa m Ip Prav * * večjih ! v Makedoniji k! aa8licoar^mandem in z bli kV li te rn V dru*‘h ii bi ta n , azprave V>ovitVe ,p:robl«m okrog u-l;1* nidiovih sk“" in lormira-v' Pt#učiU ^“pposti čim bo-it °kraiih n Ustan«viii v £ U vpraša6* k°misi-, ^ Malroa la Mi v*.)-donijo •’ ' ko L *hk» štev!) Je znad‘lno ?ritih o£ umalih’sia- Vic plei skorai ‘ kl nis° ime- “hstaf? drugi PobeQih pra- ki S Pr*?* 8„trapr Pa so * Po,i 1 dobesoa “kraji, >otSniem, ki "° zatrpani H*Ui v K] so si ga 0. ^ * jeV°-ilh rokah' »e- ^iJ^talo^ri na prvem *li n* občjjl' da bi lahko °Pf4WJ?i teh bi zdru’ Žog?llh ?Win) ‘Voj, /ako big . posle O-«01. °dišča, hi 8 ko imele v - v”ou, oe- ze na prvem ■■ -vis.' da hi lahko oprapj-^aJ teh b> zdru- *lg7nh obd-i ,voja’ ako P°sle šoj,, ,!°di‘ha, bi 77 imele 2at0 nravstvene u„ ‘gale za k<“dl delajo l ‘an°ve Ud. ?“i «• ok* teo1. daV Ma' •itm °bt, t e,°fanje *jo ri o " ^ji Prajan .PQVršje ^nah Prine-p0saine,la s°delov' Zanim>va No Sk'mi okrajian‘H . med k tka. pne proKi" ajl' ki *J1ja reševati eme’ h°de- No n ko °kraiiralna vpra' tr»vij. a ®eogra(i k> gravi- N o10 ° tesnem Vahn° raz' lk*h 0rtKVskladitvi ^ sodelova-‘Nar u0r°v prj . . ela IJud-H, *ih, zdra vonju g0. ^ 7 Prosenih, L »take ašani, na u in dru' 11 &eorZaitlteresirail h 80 lev grada in n‘ Prebival- ttedst! pri prvem ih °kra' Ni dVbiki te lUku med ‘ *ki, enotne« ajev 30 V«0 rešu.t mišljenja, «t^*r»ka vc‘ai° nekatčra Nit Ze‘o zaim Ja’ hco' \.i)e z t nteresiran J S5'1” »< 'i*1*1; w ^^‘enzivph p°dročj1hP°e' Navezuje razv'to in se Skateresiran Ža ni6 Be°’ da ze- še > >nUsktan°vami k?' kul' ■,,0seri. , risti n’ *' pnte- iz teh nalagajo 1 Pa je tje in 8 anovami ki ki ^četi s ^po«iu %ra; ureditekvPn^i akciji ’e8tai“ve?^Ds !°grada c“° Je! da bi ‘n mest. la km mo in' m i," drng. etijakih ^est' lij,n°So s Ustanove adlUK >J ;«»■. , St. lo l8 >n Qkrer’nar* *u Peka, k aJa Be, ieVdez° kmkramo v, drugo n°go se hib tddi o *azpiaviia »W prist“ prenoSu‘ja v Sr-h“»o. p, °sti z Posaniez-“ra sebnn okraja NQbžme. vl%aio danesPr4s,°i-!<* °beine jJv°dini ^7 Sat.r Pravice *edaj .1° Nojno ^msk^^ouprave0 6'luPOsle pr?rtavliaj0 °ri 5t«r vka, J^delitvi Sk°raj hrobi^oatojn^' ;odiJolQ Ma- r*»J I- Trsi , neka JUdak',h ako le ve, aj meseci odbo^ kra . ^ ok^ Pr, Pod. “hine v eseci udb0r( Dati oblinam materialno osnoVo Na Hrvatskem v zadnjem času mnogo razpravljajo o odnosih med okrajem in občinami, predvsem o tem, katere posle bi morali okraji prepustiti občinam. Tu so tudi mišljenja. da je treba iti pri prenosu pristojnosti na občinske ljudske odbore precej na široko, predvsem pa je treba omogočiti občinam, da si u-stvarijo materialno osnovo za svoje delo in da na ta način postanejo zares predstavniki ljudstva, da lahko odločajo o osnovnih vprašanjih življenja in dela občine, okraj pa je tisti, ki jim mora do tega pomagati. Katere pristojnosti bi lahko prenesli na občine? V večini krajev na Hrvatskem so mišljenja, da bi lahko občinam najprej prepustili posle s področja prosvete in zdravstva. Ob tem so tudi predlogi, da bi občine samostojno vodi-le kadrovsko politiko v prosveti in bi same razpisovale natečaje za sprejem učiteljev. V nekaterih okrajih tudi pred-lagajo, da bi imela vsaka občina svoj družbeni plan in proračun. Združitev okraja in mesta V Dosni V Bosni in Hercegovini, predvsem pa še v Sarajevu, so v zadnjem času zelo živahne razprave o formiranju posameznih komun odnosno skupnosti komun, pri tem pa postavljajo v ospredje združitev okraja in mesta. Vzemimo na primer sarajevsko komuno. Glavno mesto Bosne in Hercegovine se je v zadnjih letih razvilo v močno industrijsko središče. Toda v njegovi okolici, to se pravi, v današnjem sarajevskem o-kraju životari več malih občin. Te nameravajo priključiti mestu in tako skupno u-stvariti močno, industrijsko razvito komuno. Pravijo, da mora biti komuna močna občina, ki bo lahko bolje in bolj praktično reševala svoje gospodarske, komunalne, prosvetne, kulturne, zdravstvene in druge probleme. Zato predvidevajo, da bi se sarajevski občini priključila še Kalino-vik in Sokolac. Prvi je danes oddaljen od Sarajeva okrog 70 km, toda prebivalstvo obeh je ekonomsko povezano s Sarajevom. Komune V Črni gori Iz razprav, ki so se vodile v Crni gori okrog formiranja komun, lahko posnamemo, da ni nobenih razlogov več za to, da bi s prenosom pravic z okraja na občine še dolgo čakali. Posebno mestnim občinam bi lahko dali te pravice čimprej, saj te so se v Crni gori že izkristalizirale kot bodoče komune, a obenem so že v dosedanjem delu dosegle popolno samostojnost ter tudi v glavnem razpolagajo s potrebnim kadrom. Kot primer navajajo Hercegnovi, ki je po njihovem mišljenju že do sedaj predstavljal nekakšno komuno. To edinstveno geografsko in ekonomsko področje je že doslej skupno reševalo'razna vprašanja mesta in vasi. Tako je dalo mesto precejšnja sredstva za zgradnjo važnih objektov na vaseh (šol, c«st, za elektrifikacije, gradnjo vodovodov itd.. Ta mestna občina je že doslej samostojno reševala skoraj vsa vprašanja s področja gospodarstva, komunale, ljudskega zdravstva, socialnega skrbstva in delno tudi prosvete. Zato nekateri mišljenja, da bi 5e ostale pristojnosti prenesli na to mestno občino. Mnenja so, da bi vse funkcije s prosvetnega področja, razen inšpektorske službe za srednje šole, prenesli na mestno občino. Mnogi celo predlagajo, naj bi v njeno pristojnost spadala tudi uprava za ceste. O-kraj bi naj obdržal poleg resora notranjih zadev le še planske in regulativne funkcije v . gospodarstvu. Vse ostale funkcije pa bi naj prenesli na mestne občine že do začetka prihodnjega leta. Prav tako naj bi prenesli mnoge funkcije tudi na občine. Predlagajo, da bi davčno politiko morala voditi občina, prav tako naj bi reševala tudi vse prošnje in pritožbe, za katere mora zbirati podatke, a jih sedaj rešuje le okraj, V Crni gori so tudi mnenja, da bi pri njih ne bile potrebne skupnosti komun, temveč da bi bile komune naravnost vezane na republiko, saj tako bi občinam dali še več samo-iniciative in tudi več pristojnosti. Danes zadnji nastop „Kola“ v Avditoriju j KAKO SE NEMCI obnašajo na tujem Ko hodi človek po tržaških ulicah, stalno srečuje avtomobile z značko «D». enako tudi motorna kolesa, avtobuse in različna druga prevozna sredstva, kar je znak, da Nemci mnogo potujejo, To je sicer še bolj značilno zaradi tega. ker vemo, da je bila Nemčija leta 1945 ob koncu vojne tako na tleh, da bi si nihče ne bil mogel misliti, da se bo v tako kratkem času toliko opomogla, da si bodo nemški ljudje lahko privoščili toliko turizma. Značilno je namreč tudi to, da srečujemo med nemškimi turisti zelo mnogo tako imenovanih malih ljudi, to se pravi uradnikov, delavcev, obrtnikov, torej ljudi, ki ne razpolagajo z velikimi gmotnimi sredstvi. Dejstvo je torej, da si je Nemčija naglo opomogla in da si nemško ljudstvo lahko privošči več kot marsikatero ljudstvo, ki ga vojna ni tako prizadela, odnosno, ki je izšlo iz vojne kot zmagovalec in ne premaganec kot Nemci. Pri tem pa se spomnimo tudi drobne slike, ki jo je opisal v članku pod naslovom »Izlet na Reko« dr, Fortunat TOLMINSKA NEKDAJ IN DANES f S r/ o r / o vhth h! pulf&ilti * za &hbtnneh In ^ l»of o Anofcoflo - mlnnu&nii 'iuzu&i Toliminblte Tolminska — kdo ne pozna tega najzapadne.išega predela Slovenije, tega privlačnega in dragega koščka slovenske domovine! Razprostira se ob razcepu cest, ki peljejo proti Goriški, Idrijski, Kanalski in Na-diški doiini ob desnem in levem bregu gornjega posočja med Julijskimi Alpami in sedanjo državno mejo z Italijo. Obdaja jo polkrog Alp, ki se s svojimi pečinami, soteskami in prepadi zajedajo v deželo. Njeni vedno zeleni travniki in pašniki, košati gozdovi in planine, žuboreči potoki njenih kristalnih voda, njeno milo gorsko podnebje so prava vaba za ljubitelje narave, tabornike in turiste. Vsaka tolminska vas je zares biser, ki se ga ne more dovolj ogledati. Kdo ne pozna Trente? Trent-ska dolina je ena najlepših alpskih dolin v Julijskih Alpah. Tu izvira Soča, ki se v potočkih prebija skozi dolino pod vrhovi Triglava. Jalovca in drugimi alpskimi špiki. Trentska dolina je s svojo izredno planinsko prirodo že zdavnaj privlačevala ljubitelje gora. Svetu jo je odkril in najbolje prikazal pesnik dr. J. Kugy. Kdo ne pozna še drugih turističnih središč-So-če, na spodnjem delu Trent-ske doline ob istoimenski reki, Bovca — z njegovo zdravilno subalpsko klimo, Loga pod Mangartom — čez katerega pelje avtomobilska cesta do Predilskega prelaza (2070 m), planinske vasice Čezsoča, dalje Kobarida v sredini poti med Bovcem in Tolminom, Tolmina — tega tipičnega alpskega mesta ob bistri Tolminki z njegovimi vrtovi in parki, ter poleg drugih še Mosta na Soči z njegovim zelenomo-drim jezerom. Res prava rajska lepota. In tu, v tej deželi žive ponosni in žilavi ljudje, ki stoletja branijo svojo grudo, tesno privezani na skopo zemljo, ki jih preživlja. Čokati, redkobesedni a vendar globoki in kar je značilno — polni vedrega duha. Njihova klenost ni slučajna. Skovala se je v bogatj zgodovini dežele, '' »IVsi SO Tolmin — v ozadju tolminski grad, Krn, Rdeči rob in Razor v kljubovalnem boju proti vsem viharjem, ki so jih hoteli streti. Tolminska je danes svobodna. Toda dolga, trnova, krvava je bila pot v svobodo, kot je bila težavna borba vsega slovenskega ljudstva sploh. NEKDAJ... Iz razpoložljivih zgodovinskih virov in izkopanin starih grobov zlasti v Mostu na Soči kaže, da je bila Tolminska obljudena že v prazgodovini. Do 4. stol. pred n. št. so tu bivali Iliri, ki so jih nato podjarmili Kelti. Keltskega izvora so ohranjena imena voda in gora kot na pr. §oča. Krn, Matajur, Razor. Kelte so uničili rimski osvajalci, ki so zaradi strateškega položaja spremenili deželo v vojaško oporišče. V Kobaridu je bilo rimljansko vojaško naselje imenovano «Ad Silanos«. Iz te dobe imamo v Volčah in pri Kobaridu ostanke stare rimske ceste »Via Belima«, ki se je vila iz Ogleja skozi Čedad čez Prebij na Koroško, Rimljane so iz teh krajev pregnali Goti, katerim je sledil naval Hunov in še drugih germanskih plenven. Zadnji po vrsti so bili Langobardi. i>hvi doji za sumimo... Ko so se Langobardi nekako v ti. stol. umaknili dalje proti jhgu so Tolminsko naselili Slovenci, ki ’ so takrat kot močan narod imeli svojo neodvisno državo na ozemlju sedanje Slovenije. Hrvatske in Ogrske. Živeli so v stari veri in običajih. Zaman so bili vsi poizkusi Germanov-Avarov na severu, da bi jih z nasilnim pokristjanjevanjem podjarmili. Sele naval Frankov je strl odpor Slovencev. V 8. stol. je bila Tolminska izročena v milost in nemilost oglejskemu patriarhu ki je tja poslal svojega »kapitana«, patriarh je dal zgraditi na hribu Kozlov rob pri Tolminu dobro utrjen grad, da bi laže vladal Tolmincem. Toda graščaki so imeli vseskozi trde borbe s Tolminci, ki so odkrito kljubovali njihovemu gospostvu. Za Tolminsko se je začelo žalostno obdobje. IN Šli LmiHIlS IN KIJISA... Vsa naslednja stoletja so potekala v znamenju ostrih bojev med oglejskimi patriarhi in goriškimi grofi, ki so videli v Tolminski samo molzno kravo, k, jo je treba osvojiti in čimbolj izžeti. Ljudstvo je trpelo., Pustošenju dežele po grajskih valptih so se pridružile še naravne nesreče. Leta 1448 ja prizadel Tolminsko močan potres. Popolnoma je uničil tolminski grad, tako da so se graščaki morali preseliti v bližnji trg Tolmin. Leta 1588. pa je zajela deželo kuga, ki je pomorila veliko ljudi. To nam priča kužno znamenje, ki še sedaj stoji v Volčah. TOLMINSKI PlJNTI... Ko je leta 1420 Tolminska prišla pod habsburško nadoblast, se je položaj v deželi še poslabšal. Grajska gospoda je Tolmince vedno bolj izže-mala. Plačevati go morali velike davke državi, cerkvi in glavarju ter obenem opravljati tlako. Zaman so bile vse prošnje kmetov na grofa in cesarja. Leta 1713 je izbruhnilo. Upor, ki je zajel Vso Tolminsko, se je razširil tudi v Brda in na Kras. Oboroženi s kosami in vilami so puntarji zahtevali odpravo nekaterih davkov. Prestrašeni goriški grof je res obljubil, da bo izpolnil njihove zahteve, toda avstrijska vlada je medtem poslala številne čete glavarju na pomoč. Te so polovile glavne upornike, od katerih so jih 11 usmrtili na goriškem Travniku. Voditeljem Ivanu Gradniku, Gregorju Kobalu, Lovru Kragulju in Martinu Munihu pa so najprej odsekali glave, nato so njihova trupla razčetverili in obesili posamezne kose pri Solkanu (II) NAP01.K0NA UD IT.II.IJ INKIUi IIKUM iCl.li:... Sele v dobi francoske okupacije od 1809 do 1813, ko je bila Tolminska priključena Iliriji, se je položaj nekoliko izboljšal. Toda šele revolucionarno 1848, leto, ki je odplavilo podložništvo, je osvobodilo tudi tolminskega tlačana tlake In desetine. Nekatere narodnostne pravice kot na pr. uvedba slovenščine v uradih in šolah, pa si je dežela priborila le nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno. (Nadaljevanje sledi) Pred praznikom na Ostrožnem Celie - eno sam »Cesta zaprta! Obvoz preko...!« To so napisi, ki jih v Celju lahko srečuješ na vsakem koraku, na skoraj vsakem cestnem križišču. Kratek sprehod skozi mesto dokazuje, da je Celje veliko gradbišče. Največ je dala na cestah. Do zbora štajerskih partizanov na Ostrožnem bo na novo asfaltiranih 36 tisoč kvadratnih metrov cestišč. Gledališka ulica je bila te dni dokončno urejena. Se včeraj razrita Zidanškova ulica, danes že čaka asfaltno plast, ki bo pokrila novo osnovo mestne ulice. Tudi Trg svobode, pred Narodnim domom, bo te dni dobil svoje končno lice. Za restavracijo »Vino Koper« se dela na parkirnem prostoru za avtomobile bližajo koncu. Nasproti tega prostora pa bo nastal poleg bivše gostilne pri Kreuhu majhen park. Neizkoriščen prostor kazi lepo okolje. Zato ga bodo nasuli in zasadili. 'Prostor okoli spomenika »Kugi«, ki je zahtevala mno- MOSKOVSKI RAZGOVORI LABURISTIČNE DELEGACIJE KJE MOSKVO ČEVELJ ŽULI ,• ki so ga Poredili Moskvi članom britanske laburistične delegacije na Poti v Peking, je daleč presegel meje navadne, vljudnosti. ae noben zapadm Politik bil sprejet v Moskvi « tolikimi častmi, kakor to- čTan HeVan m dru«i elan, delegacije. Cloves se vprašuje femu, zakaj, od kod 'a nenadna sprememba in kaj Sovjeti obetajo od toga. v sledečem bi bilo kratko Pojasnilo: ena iiajznaclnejLh !c napadalne politike, J0 je SZ vodila ves Po drugi svetovni brez dvoma ter tudi bredla čas vojni, je voliva - 'zguba njenege vpllva m ugleda na Zapadu svetu naspioh, kakor 0‘acija, ki je vanjo za-V ’>lav zaradl 'e polžke, nitura tega' 'e n°V'' sar’ nujno m“V,1et*k,h '“trnkov ka ri ala priti Jo zaključ- pust.n 3"raj StaI° ,taktik0 °- doseči to a "a lfV !'af‘n koče a x ai' n. n,la mo-doseči s sil0. načina ?p"k tak4nega lepega ieni ki ! pre)kon<- tud, spre->tom ' Mta pr,redili labun-ker je „ Moskv‘- Toliko bolj, dimi h?.1? *ovjet»kimi vodu-,‘JbUm, razširjen, mne-a bodo n« prihodnjih 1 oje, volitvah v Angliji zmagali vprav laburisti. V tem primeru, bi se spet znašli ob državnem krmilu ljudje, ki so se v času svojega sicer kratkega bivanja v sovjetski metropoli baje prav dobro razumeli z Malenkovom, To pa bi znalo Moskvi precej koristiti in ji morda celo pomagati iz nevarne osamljenosti, v kateri se je po svoji krivdi znašla. Kakšno mnenje imajo o tem sami člani laburistične delegacije? Vse njihove izjave s tem v zvezi so bile doslej dokaj oprezne in zadržane, o-mejene na običajne vljudnostne izraze o «svečanem sprejemu«, »prisrčni atmosferi« in podobno. Med njimi je bil samo Morgan Philips, generalni tajnik stranke, ki je povedal o stvari nekaj več. Ono, kar je poverai odnosno napisal v časopisu «Daily Telegraph«, je morda nekoliko površno'— kar je razumljivo, če uppšlevami, da so se laburist, zadržali v Moskvi vsega 48 ur —■ vendar je nadvse zanimivo, ker vsaj d« neke mere odgovarja na vpijanje: kaj laburisti mislijo o svojih razgovorili v Moskvi? »Očitno je že prezgodaj soditi o rezultatih aasčgi. dvo- mm dnevnega obiska v Moskvi,« pravi Morgan Philips v začetku svojčga članka, objavljenega t «Daily Telegraphu« dne 21. avgusta. «Toda prepričan serif, 0a 'je osebno prijateljstvo, ki so ga nam izkazal; v SŽ, vendarle bilo iskreno.« »Mi smo prekinili naše potovanje in smo se ustavili v Moskvi na povabilo sovjetskih oblasti,« pravi dalje Morgan Philips. »Jaz sem bil zadnjič tu leta JS4ti, kot član delegacije laburistične stranke, in je zato razumljivo, da senr z. veseljem pozdravil to priložnost, s katero se mi je nudila prilika, da prideta.do novih vtisov m ugotovim, kakšne spremembe so se v tem času izvršile.« «Ko smo po našem obisku leta 1946 zapustili Moskvo, je bilo v nas veliko upanje, da se bomo pametno sporazumeli s sovjetskimi prvaki. Na nesrečo, se te nade niso izpolnile.# Dalje priznava Morgan Phi* lips. da je prišel d. sedanjih vtisov samo mimogrede, in Ha je »nemogoče v kratkem času 48 ur dospeti povsod . i n si vse ogledati.« — ,«Toda,» p r a v i u n d a 1Ij e, « po t rudi) sem se, da kur ' najbolj razumno sddim o vsem, kar se je bilo odigralo od leta 1946.» Zatem se Morgan Philips v svojem članku ustavi pri opisovanju stavb in trgovin, omenja življenjsko raven,, govori o proizvodnji, prehrani, valuti in cenah ter nadaljuje: »Glede političnih vprašanj, smo se najbolj zanimali za spremembe, do katerih je prišlo po smrti maršala Stalina. Z zanimanjem sem poslušal tuje državljane, ki so pripovedovali, da je prišlo^do določenega popuščanja glede o-mejitev, s katerimi se je doslej preprečevalo njihovo gibanje po deželi.« V naslednjem pa pridemo do najvažnejšega dela v Phi-iipsovem članku, kjer pravi: «Kot se je lahko pričakovali, so bili naši razgovori s sovjetskimi prvaki najdragece-r.ejši del našega bivanja v Moskvi. Dve uri zatem, ko smo pristali ha letališču, so nas odpeljali v Možajsk, 22 milj iz mesta, v hišo, ki je nekoč bila last Maksima Gorkega. Naj prvi sestane^ z g. Malenkovom in drugimi vodilnimi člani vlade in kornu-rutlične stranke, siJtevši tu tudi g, Molotova in Višinskega, se je .vršil v Možajsku.« »Molotov in Višinski sta do- bro znana zunanjemu svetu. To pa ne drži za tršatega in krepkega Malenkova. »Tu se Philips zaustavi pri opisu Ma-lenkove osebnosti, navaja njegov življenjepis in pravi, kako se mu je »zdelo, da je Malenkov toplejši in bolj pristopen od Stalina, ki je ob priliki naših srečanj bil korekten in uraden, dasi mu je ponekajkrat brlel v očeh nekakšen vražji izraz.# Po tem opisu se Philips dotakne nečesa, kar bi moglo še najbolje pojasniti pravi smoter SZ, njeno vljudnost in svečanosti, s katerimi so bili v Moskvi sprejeti britanski laburisti. Morgan Philips pravi; »Lahko bi predstavljalo material za razmišljanje dejstvo, da nam je očitno okornejši Stalin leta 1946 rekel, da stopata tako Velika Britanija kot SZ po poti v socializem, .da pa je ruska Pot krajša in težja, a britanska daljša in nekrvava. Težko je reči, da bi pod konservativno vlado Britanija stopala po poti v socializem; in vendar ni bil Malenkov nič manj prijateljski od Stalina.« «Vtem ko so se razgovori z Malenkovom dotikali širših področij, smo »e mi venomer vračali na vprašanje u-resničenja osnove za mirno sožitje. To je bila osnova, ki je bila v ozadju vseh naših razgovorov.# Na osnovi, vsega tega prihaja Morgan Prilips, ob zaključku svojega članka, do u- gotovitve, da obstajajo »osnove za ponovno obuditev optimizma«, in pravi: »Ne bi želel biti preveč kategoričen, vendar se mi zdi, da se Rusi strinjajo, da treba odpraviti strah, če nam je kaj do trajnega miru. Takšen mir se more — in v resnici se tudi mora — izgraditi samo na temelju vzajemne potrpežljivosti in razumevanja med ljudmi in med deželami.« Sodeč torej po vsem, kar je povedal, se tudi Philips ni povsem jasno izrazil o tem, kar bi bilo najbolj zanimivo vedeti v zvezi z obiskom laburistov v Moskvi, vendar se da, če kdo zna dovolj pazljivo čitati med vrsticami, marsikaj uganiti krog česa so se v bistvu vrteli razgovori, ki so jih v Moskvi imeli laburisti s sovjetskimi političnimi m državnimi predstavniki. Da gre Sovjetom v prvi vrsti za to, da si znova pridobijo v svetu zaveznike, ki bi se z njimi našla skupna osnova za mirno jasno. To politiko taktiko pa jim narekuje zavest, da so s svojimi dosedanjimi metodami nasilja in komandiranja pretrpeli dokaj sramoten polom. Ce se je Moskva dokopala do tega spoznanja, jr. že nekaj, hi pa vse: potrebno bo še marsikaj, odnosno potrebno bo še mnogo tega spremeniti, preden si bo mogla upravičeno lastiti naziv resnične socialistične države, prvoboriteljice za mir, ki ji danes pristoji kakor svinji sedlo. ge žrtve tudi v Celju, bo izravnan. Na Tomšičevem trgu pa nastaja nov park tudi pri hiši št. 13. Tu so ruševine dokončno odstranil. Postavljena so že stara vhodna vrata, pred njimi pa bo vse do pločnika nastal zelen okrasni pas. Kovinarska in Delavska cesta bosta te dni dokončno urejeni. Kdo bi naštel vse pločnike, ki so in še bodo dobili nove asfaltne površine? Veliko jih je! V teh delovnih pripravah je bilo na novo zakopanih in postavljenih tudi 4 km vodovodnih cevi ter 6 km električnega omrežja za javno razsvetljavo. Do proslave na Ostrožnem bodo postavljeni tudi štirje transformatorji, ki bodo napetost električnega toka v mestu dokončno uravnovesili. Novi transformatorji bodo postavljeni na Lopati, v Novi vasi, na Slandrovem trgu ter ob Ljubljanski cesti. Nizkonapetostno omrežje pa bo urejeno na Lopati ter v Košnici. Po vsem tem bo mesto imelo asfaltirane vse ulice in trge. To je velika pridobitev. Ljubljanska in Mariborska ulica spadata v tisti red javnih prometnih žil, ki jih oskrbuje republiška sekcija za vzdrževanje cest. Ker pa sta obe cesti na področju mesta v zelo slabem stanju in ju nihče ne popravlja/se je ljudski odbor celjske mestne občine odločil da bo plačal njuno popravilo z lastnimi sredstvi. V načrtu za prihodnje leto je ureditev zelene ločnice na sožitje, je , odnosno 1 Mariborski cesti od Tovarne ‘ emajlirane posode dalje. Ta pas bo ločil vozno ter kolesarsko stezo. V tem predelu bo Mariborska cesta široka 20 m. Drugo leto bo asfaltiršna (po vzorcu Cankarjeve ulice) tudi Stanetova ulica. Ko se bo pa letošnjo zimo selila to-tarna Aero v nove prostore blizu Dečkove ceste, bo na njenem sedanjem prostoru u-rejenih okoli 13 novih stanovanj. Cesta, ki bo vezala Titov ter Kocenov trg, pa bo vagulirana. M. B- Mikuletič in ki je bila objavljena v našem dnevniku, Mislimo na sledeče; V Putni-kov urad na Reki stopi Nemec in z vso arogantnostjo zahteva prednost pred ostalimi strankami, ki mirno čakajo na vrstni red. Tp je slika, ki bi je ne mogli sicer povsem posplošiti, ki pa hkrati ni tako redka, da bi ne vzbujala pozornosti, in to ne samo v tem primeru, ampak povsod, koder se kretnjo nemški turisti. Tega bi mi niti ne omenjali, če bi to ne vzbudilo zaskrbljenosti celo med samimi nemškimi oblastmi v Nemčiji, ki so se morale s to zadevo ukvarjati na precej oster način. Vse kaže torej, da je ta pojav precej pogost, saj so se sami visoki bonnski krogi začeli u-kvarjati z njim. Bonnskim krogom je namreč prišlo na uho, da nemški turisti niso simpatično gledani v svetu in to ne samo v državah, ki so bile v protinacističnem taboru v zadnji vojni, ampak tudi v državah, ki so se borile na njihovi strani. Po nekih vesteh iz Bonna je zvezna vlada redigirala tekst nekake poslanice ali apela nemškemu ljudstvu, s katerim o* pozarja Nemce na nekatera pravila, katerih se morajo držati, ko potujejo v tujino. Tekst tega apela je prirejen v sporazumu z nemškimi turističnimi in mladinskimi organizacijami, in tu beremo med drugim: »So Nemci, ki »e v tujini obnašajo preveč bučno, preveč pijejo in kričijo in celo pojo naciitične pesmi, kot se je to dogodilo na Holandskem. Ob priliki nogometnih tekem v tujini navijalci nastopajo z zastavami in korakajo po mestih z vojaškim korakom, kot se je to pripetilo v Švici, Bivši nacistični vojaki organizirajo skupinske izlete v kraje, kjer so bili v času vojne, kot na primer v Francijo. Vse to je zgrešeno in izzivalno in bi se zato ne smelo dogajati.« Ta poziv piše dobesedno: »Ce se kak Nemec obnaša slabo, bodo ljudje rekli, da so vsi Nemci enaki! Ako kričite in se napijete, zapuščate v tujini enako slab vtis, kakor ga zapuščate doma, ko delate kaj podobnega. Bodite rezervirani, vendar pa ljubeznivi in to tudi tedaj, kadar imate vzrok za kako pritožbo. Ne pozabite nikoli, da ste v tuji zemlji gostje. Izogibajte se kritike navad in ustanov pa četudi se vam zde čudne ali smešne. Potrudite se, da pridete čim manj do izraza in ne oblačite se preveč kričeče.« . Da je stvar precej resna dokazuje, da se je s tem vprašanjem Začtl ukvarjati tudi odbor »Gibanja za evropsko zvezo« v Zapadni Nemčiji, ki je smatral za potrebno, da da Nemcem, ki gredo v tujino, sledeče nasvete: »Ce vas navdaja neumna misel, da je v tujini vse slabše kot pri nas doma, čemu hodite v tujino, ostanite raje doma. Ce pa mislite, da je drugod bolje, potem ostanite tam in ne vračajte se domov. Ko ste nekje v tujini, ne prikrivajte, da ste nemškega porekla, toda to storite tako, da bodo oni, ki bodo to zvedeli, urijetno presenečeni. Ne hvalite se z nemškimi pojavi in stvarmi, v katerih je tujec višji od vas, če Pa ste v nečem višji od njega, obnašajte se tako, kot da bi ne bili boljši od njega, ker boste t tem dosegli mnogo večji u-speh«. Vsi ti pojavi in kritike na račun nemškega obnašanja v tujini so privedle do zaskrbljenosti tudi najvišje bonnske funkcionarje in politične delavce, tako da je celo poslanec bonnskega parlamenta moral reči naslednje; «S slabim obnašanjem Nemcev v tujih državah se razbija porcelan, ki ga ne bomo mogli ve« zlepiti. So namreč države, ki ne vidijo rade, da prihajajo k njim Nemci in to celo države, ki so bile v zadnji vojni na nemški strani. Povsem razumljivo, da gledajo na Nemce še mnogo bolj kritično ljudje v državah, ki so bile okupirane po nacistih. Doslej nismo imeli priložnosti opažati takih primerov pri nas v Trstu, na vsak način pa so izjave in ukrepi, ki so jih dale oblasti v Bonnu, prav gotovo dovolj močni dokazi, da so taki pojavi v svetu pogosti. Turizem je bil vedno zelo primerno sredstvo za spoznavanje ljudi in hkrati pripomoček k ustvarjanju sožitja in miroljubnega vzdušja med posameznimi narodi. In če je Nemcem po drugi svetovni vojni uspelo obnoviti svoje gospodarstvo toliko, da si morejo privoščiti več turizma kot drugi evropski narodi, jih bo rade volje sprejel vsakdo, saj je to tudi dokajšen vir zaslužka za državo, ki jih sprejme kot goste. Na vsak način pa bi ti morali Nemci enkrat za vedno vtisniti v glavo, da jih bodo v svetu rade volje sprejemali kot turiste, nikakor pa ne kot naciste, kajti sporni-, ni na ono temno dobo so še vedno 2elo sveži. W u S C Bij Vremenska napoved za danes: Še vedno pretežno lepo vreme z delnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29.1 stopinje: najnižja pa 21.9 stopinje. TRST, sobota 4. septembra 1954 PRIMORSKI DNEVNIK radio Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30:------------~ Slušna igra: Trčan: «Vse za prazen mc», izvajal« radijske družine radia Ljubljana. Trst II.. 1 _____ v ski zbori. Trst I.: 14.43: A. Boito: «Mefistofele», SKI ZDOn. trsi l.; it.tO. DUHU. — ; . . 4 dej. Slovenija: 16.00: J. Gradišnik: Sestrin odis*- j- s .... r/ »m■ H ŠE ŠTIRJE NOVI EVROPSKI PRVAKI V PLAVANJU IN SKOKIH Brener (3 m desna), Mjanc no m sioId -z.) (400 m) in dZUcnlS (100 m prosto - z.) V vaterpolu: Jugoslavija - Rusija 1:1 (0:0) Jugoslovanka Jeričevič se je plasirala v finale na 200 m prsno TORINO, 3. — Včeraj so zaradi dežja prenesli na današnje dopoldne finale skokov s trimetrske deske za moške. Danes pa je sonce zopet posijalo in temperatura je prav prijetna. Prvenstvo v skokih z deske je pripadlo Rusu Bre-nerju, drugo mesto pa je zasedel njegov rojak Udalov. Na sporedu pa so bili danes tudi skoki žensk z 10-metr-skega stolpa. Tudi tu je naslov prvakinje odšel v Rusijo. Zmagala je Karakašjanc. Tekma žensk na 100 m pro- Madžarka SZOEKE evropska prvakinja na 100 m prosto. sto se je končala, kot se je pričakovalo, z zmago Madžar-ke Szoeke, ki ni le odlična plavalka, temveč je tudi «v civilu* zelo privlačna (sicer pa je že poročena, kot je sploh za to prvenstvo značilno, da nastopa cela vrsta poročenih plavalk, med katerimi so že tudi mlade mamice). Sledila ji je rojakinja Temes in tretja je bila Holandka Wielema, evropska prvakinja na 100 m hrbtno. (Ta se zelo rada joče; jok jo zagrabi pred startom in solze jo oblijejo tudi na cilju — kljub zmagi, kot je bilo pri plavanju na 100 m hrbtno). Tekma v plavanju na 400 m je prinesla nekoliko presenečenja zaradi razmeroma slabega plasmaja Nyekija, ki je bil doslej madžarski rekorder na tej progi in pa zaradi odličnega Romanija, ki je zasedel drugo mesto in krepko izboljšal italijanski rekord. V vaterpolu so se končale polfinalne tekme in v finale sta se iz skupine A plasirali Italija in Holandska, iz skupine B pa Madžarska in Jugoslavija. V prvi skupini je danes Holandska premagala Nemčijo s tesnim rezultatom in prav tako je tudi samo en gol razlike v rezultatu med Italijo in Anglijo. Italija je premagala vse tri reprezentance v svoji skupini. V drugi skupini sta imeli Jugoslavija in Madžarska pred današnjimi tekmami enako število točk. Vendar pa je imela Madžarska znatno lažjega nasprotnika, Španijo, Jugoslavija pa Rusijo. Medtem ko je Madžarska z lahkoto zmagala, pa je Jugoslavija v zelo borbeni in krasni igri z rezultat. Rusi so prvi prešli v napad, vendar pa je jugoslovanski vratar zelo dobro branil, tako da se je prvi polčas končal brez gola. V drugem polčasu so Rusi že v prvi minuti dosegli gol. Jugoslovani pa zelo srdito napadajo in dosežejo izenačenje. Z zmago nad Španijo in neodločenima rezultatoma z Madžarsko in Rusijo se je Jugoslavija plasirala v finale in bo jutri igrala z Italijo, Madžarska pa s Holandsko. Za nižja mesta pa bodo med seboj igrale Španija in Nemčija ter Rusija in Anglija. V nedeljo pa bodo nastopile Rusija proti Nemčiji, Španija proti Angliji, Holandska proti Jugoslaviji in Italija proti Madžarski. Velja pravilo, da posamezne reprezentance tekem med seboj ne ponavljajo. Tako že velja tekma med Jugoslavijo in Madžarsko (3:3) kot finalna, prav tako pa tudi tekma med Italijo in Holandsko (5:4). Po semifinalnih tekmah sta lestvici obeh skupin taki: SKUPINA A: Italija 3 3 0 0 15:7 6 Holandska 3 2 0 1 18:17 4 Nemčija 3 1 0 2 10:15 2 Anglija 3 0 0 3 11:15 0 SKUPINA B: Madžarska 3 2 10 13:7 S Jugoslavija 3 1 2 0 11:6 4 Rusija 3 111 9:5 3 Španija 3 0 0 3 5:18 0 Za finale imajo vse štiri reprezentance po eno tekmo že za seboj in je trenutno sta- nje na lestvici: Italija Madžarska Jugoslavija Rusijo izvlekla le neodločen I Holandska 0 0 5:4 2 1 0 3:3 1 1 0 3:3 1 0 1 4:5 0 V okviru dneva tržaške mladine JUTRI 5. t. m. ob 11. uri na igrišču na Opčinah IZLOČILNA NOGOMETNA TEKMA med ILIRIJO (PROSEK) in DOMJOM Popoldne ob 16.30 uri ZARJA (BAZOVICA) — GORICA Dopoldne bodo tudi PLAVALNE TEKME na obali med SV. KRIŽEM in NABREŽINO. V sredo 8. t. m. bo v Gregorčičevi dvorani v Ul .Roma 15 SAHOVSKI TURNIR. Začetek ob 20. uri. — Vpisovanje se zaključi pol ure pred začetkom. %m r" j/** US! V CRDA BODO GRADILI DVE 19.000-IONSKI PE1R0LEJSBI LADJI Za odstranitev krize potrebna naročila linijskih ladij Gradnja teh ladij bi popolnoma zaposlila vse oddelke CRDA in številne obrtnike goriške pokrajine Notranje komisije v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču so včeraj objavile poročilo, v katerem obveščajo Z gradnjo dveh petrolejskih ladij precejšnje velikosti bodo tržiški delavci trenutno zaposleni, bojazen za odpustitev vse delavstvo ladjedelnice, da 1 novega števila delavcev pa bodo v kratkem začeli graditi dve petrolejski ladji, ki bosta začasno zajamčili delo doslej popolnoma neizkoriščanih proizvodnih zmožnosti v CRDA. V četrtek dopoldne so bili člani notranjih komisij klicani k ravnateljstvu CRDA, ki jim je sporočilo veselo novico odstranjena. Vendar pa je skoraj gotovo, da s tem delom še ne bo dana možnost ponovne vključitve v proizvodnjo 1.000 delavcev, ki so sedaj brez dela. Vsekakor bo potrebno tudi njim čimprej zajamčiti delo. kajti po 6 mesecih nezaposlenosti v ladjedelnici bodo ti ljudje ostali bilo potrebno CRDA dobiti naročila linijskih ladij, katerih gradnja zaposluje različne stroke delavcev v CRDA pa tudi obrtnike v pokrajini, do-čim so petrolejske ladje precej enostavne in je pri njihovi gradnji zaposlenih le malo število delavcev izven lad-jedelniškega oddelka v CRDA. o prejemu dveh naročil za gradnjo dveh 19.000-tonskih . na cesti brez kakršnekoli po-petrolejskih ladij, o katerih je j moči. bilo že govora, vendar, so se j V Tržiču in v krajih, kjer pogajanja zaključila šele ta j bivajo ladjedelniški delavci, teden. I je razširjeno mnenje, da bi USTANOVITEV ODBORA Zfl STROKOVNO VZGOJO MLADINE Ugotoviti število brezposelnih mladincev v goriški pokrajini Demokristjanska politika ne daje možnosti strokovnega usposabljanja in zaposlitve mladih ljudi ' v '-e'v Rusinja Cumičeva, ki si je osvojila evropsko prvenstvo v skokib s trimetrske deske. USPEŠNA LAHKOATLETSKA PRIREDITEV V STOCKHOLMU Zatopek ni uspel zrušiti novih Hulsovih rekordov B. Nilsson zopet dosegel 2,10 m v skoku v višino Wilma Francoletti je postavila nov italijanski rekord na 100 m metuljček (1:26,2), medtem ko je njena glavna nasprotnica Solari v isti disciplini isti dan na evropskem prvenstvu v To-rinu dosegla znatno slabši čas. Pa tudi Francolettijeva s svojim rekordom si ne bi priborila vstopa v finale. Včeraj pa bi morala nastopiti kot reprezentantka na 200 m prsno, pa ni startala. STOCKHOLM, 3. — Na današnji večerni mednarodni lahkoatletski prireditvi, ki se je vršila v idealnih vremenskih prilikah in ob navzočnosti 18000 gledalcev, je Zatopek zmagal v teku na 5000 m v času 13:57. S tem je zboljšal svoj še do nedavna veljavni svetovni rekord 13:57,2. Toda v tem času je že Rus Kuts z zmago na evropskem Holandka VVIELEMA evropska prvakinja na 100 m hrbtno in tretja na 100 m prosto Mitri zmagal RIM, 3. — Na boksarski prireditvi v Rimu je danes nastopil Mitri proti Angležu Allenu. Dvoboj med njima je bil seveda osrednja točka prireditve. na katero je privrelo ljudi, da so bile vstopnice razprodane. Navzočih je bilo najmanj 12000 gledalcev, kakih 1000 pa jih je moralo oditi, ker niso več mogli dobiti vstopnic. Dvoboj med nasprotnikoma je bil že takoj v začetku zelo živahen. Mitri je do tretje runde v prednosti, vendar pa tudi Allen ni samo pasiven, temveč tudi napada in Mitri-ja večkrat zadene. V četrti rundi se borba nekoliko unese; nasprotnika že nekoliko čutita posledice žive borbe prejšnjih rund. V peti in šesti rundi je premoč Mitrija očitna. V šesti rundi je bil Allen že tudi na tleh. Tudi sedma runda je podobna prejšnjima, medtem ko je osma zopet nekoliko počasnejša. Deveta se konča neodločeno. V deseti in zadnji rundi pa Mitri zopet krepko tolče AUena in tako zmagovito konča dvoboj. TEHNIČNI REZULTATI MOŠKI: 400 m — FINALE: 1. Csordas (Madž.) 4’38”8 (nov madž. rekord); 2. Romani (It.) 4’40”4 (nov ital. rekord); 3. Ostrand (Sved.) 4’40”9; 4. Gremlovvski (Polj.) 4’42”5; 5. Boiteaux (Franc.) 4’44”2; 6. Nyeki (Madž.) 4’49”2; 7. Mont-serret (Franc.) 4’49”3; 8. Ba-dura (CSR) 4’51”6. SKOKI Z DESKE, 3 m FINALE : 1. Brener (SZ) 153.25 točk; 2. Udalov (SZ) 141.16; 3. Pire (J rane.) 136.97; 4. Scheffel (Vzh. Nemč.) 135.93; 5. Oertel (Vzh. Nemč.) 132.82; 6. Sobeck (Zah. Nemč.) 132; 7. Turner (Anglija) 130.79; 8. Worisch (Avstr.) 126.59; 9. Hamml (Zah. Nemč.) 126.41; 10. Speel-mans (Belg.) 118.24; 11. Roh-ring (Avstr.) 115.41; 12. Siak (Madž.) odstopil. 'ZENSKE : 100 m PROSTO PREDTEKMOVANJA : I. skupina: 1. Temes (Madž.) 1’07"4; 2. Netz (Zah. Nemč.) 1’07”8; 3. Botham (Angl.) 1’10”8; 4. Lund-qvist (Sved.) 1*11*2; 5. Postelt (Vzh. Nemč.) 1T1”8; 6. Van Rooy (Belg.) 1’12”2. — Viscia-ni (It.) ni startala. II. skupina: 1. Szoke (Madž.) 1’07”5; 2. Andersen (Dan.) 1’07”7; 3. A-rene (Franc.) 1’09”7; 4. Kuen-zel (Zah. Nemč.) 1’10’T; 5. Ja- ny (Franc.) 1’10”4; 6. Nardi (It.) 1’12”5; i7„ Szymanska (Polj.) 1*15*1. III. skupina: 1. Wielema (Holand.) 1’08”3; 2 Barnwell (Angl.) 1’10”1; 3. Maagova (CSR) 1’10”9; 4. Raillo (Fin.) 1’12”9; 5. Novotny (Avstr.) 1’13”9. Ligorio (Jug.) ni startala. IV. skupina: 1. Peetersen (Dan.) 1T0”5; 2. Schulze (Vzh. Nemč.) 1’10”8; 3. Zandvliet 1’14”4. — Varga (Jug.) ni startala. 100 m PROSTO — FINALE: 1. Szoke (Madž.) 1’05”8; 2. Temes (Madž.) 1’06”7; 3. Wie-lema (Holand.) 1’07”3; 4. Netz (Zah. Nemč.) 1’08”4; 5. Andersen (Dan.) 1’08”7; 6. Arenč (Franc.) 1’09”6; 7. Barmvell (Angl.) 1’10”; 8. Kuenzel (Zah. Nemč.) 1*11”. 200 m PRSNO PREDTEKMOVANJA: I. skupina: 1. Happe (Zah. Nemč.) 2’56”8; 2. Gordon (Angl.) 2’58”3; 3. Bartg (Zah. Nemč.) 3’05”2; 4. Subrova (CSR) 3’09”1; 5. Solari (It.) 3’H’’3. II. skupina: 1. Hansen (Dan.) 2'56”8; 2. Gryka (Polj.) 2’58”7; 3. Kri-stensen (Dan.) 3’01”4; 4. Ma-kela (Fin.) 3’06”1; 5. Vergau-wen (Belg.) 3TO”0; 6. Albert (Avstr.) 3’15”. III. skupina: 1. Killermann (Madž.) 2'56”8; 2. Jeričevič (Jug.) 3’00’0; 3. Voigt (Vzh. Nemč.) 3’03’’l; 4. Mangelschots (Belg.) 3’11”0. — Francoletti (It.) in Madjarev (Jug.) nista startali. IV. skupina: 1. Bruins (Holand.) 3’08”9; 2. Van Opstal (Holand.) 3’02”5; 3. Szekely (Marž.) 3’02”5; 4. Grundy (Angl.) 3’07”4; 5. He-lecicova (CSR) 3’07**4; 6. Alt-mann (Avstr.) 3’10”7. V finale so se plasirale: 2’56”8 Happe (Zah. Nemč.) 2'56”8 Hansen (Danska) 2’56”8 Killerman (Madž.) 2’58”3 Gordon (Anglija) 2’58”7 Gryka (Poljska) 3'00”0 Jeričevič (Jug.) 3’00”9 Bruins (Holand.) 3 01 ”4 Kristensen (Dan.) SKOKI S STOLPA 10 m FINALE : 1. Karakašjanc (SZ) 79,86 točk; 2. Hansson (Sved.) 72,17; 3 Pfarrhofer (Avstr.) 65,68; 4. Schlossnaegel (Zah. Nemč.) 64,52; 5. Long (Angl.) 64,51; 6. Millar (Angl.) 64,35; 7. Laur-sen (Danska) 63,81; 8. Ageby (Sved.) 63,67; 9. Bogdanovska-ja (SZ) 62,13; 10. Von Hartun-gen (Zah. Nemč.) 59,20; 11. Velin (Danska) 58,14; 12. Le-vati (It.) 51,36. VATERPOLO; Holandska-Nemčtja 7:6 (5:1) Madžarska-Spanija 5:2 (3:1) Jugoslavija - Rusija 1:1 <0:0) Italija-Anglija 4:3 (3:1) prvenstvu v času 13:56,66 postavil nov svetovni rekord, ki ga Zatopek danes ni zrušil. Vsekakor pa je dokazal, da je še vedno zmožen spregovoriti še važno besedo tudi na 5000 m. Zatopek pa je imel namen, da zruši Kutsov rekord na tri milje, ki sicer še m uradno priznan in ki ga je postavil prav na svojem zmagovitem teku na 5000 m na evropskem prvenstvu v Bernu. Kuts je dosegel čas 13:27,4, toda Zatopek je danes zaostal za skoraj štiri sekunde, dosegel je le 13:31,2, kar pa je še vedno za sekundo boljše od uradnega rekorda Angleža Greena. Zatopek je pretekel 1000 m v 2:34, 1500 m v 4:05, 2000 m v 5:30, 3000 m v 8:19 in 4000 m v 11:11. Drugi je bil Sved Thomas Nilsson 14:31,8, tretji pa tudi Sved Andersson 14:32. Evropski prvak Bengt Nilsson je moral v skoku v višino na evropskem prvenstvu v Bernu nehati že pri 2,02 m; skok 2,06 m mu nikakor ni več uspel. Danes pa je imel srečnejši dan. Uspelo mu je ponoviti svoj dosedanji najvišji skok 2,10 m, s katerim je dosegel evropski rekord. Nilsson je poskušal, da bi preskočil še 2,13 m, kar bi bil nov svetovni rekord, vendar pa mu to ni uspelo. Drugi je bil Sved Holmgren z 1,95 m in tudi tretji je bil Sved: Gustafsson z 1,90. Na tekmovanju je bilo še več odličnih rezultatov; saj so se pa tekmovanja udeležili ves močni tekmovalci. Nekaj rezultatov: 100 m: 1. Hogan (Avstral.) 10”7. Disk: 1. Nilsson (Sved.) 52,38 m. 400 m ovire: 1. Eriks-son (Sved.) 52”8. 800 m: 1. Moens (Belg.) 1’53”6. 400 m: 1 Wolfbrandt (Sved.) 48”6. Daljina: 1. Fikejz (CSR) 7,08 m. Krogla: 1. Skobla (CSR) 17,14 m. 1500 m: 1. Eriksson (Sved.) 3'48”8. Kopje: 1. Za-topekova (CSR) 48,56 m. Te dni se je ustanovil pokrajinski odbor za koordinacijo strokovne vzgoje. Zasedal je na sedežu Trgovinske zbornice pod vodstvom dr. Varri-dija. Novi odbor je obravnaval važna vprašanja zaposlitve mladih ljudi v goriški pokrajini, ki je med pokrajinami tista z največjim številom mladih brezposelnih delavcev in delavk. Odbor je sklenil najprej izvršiti anketo o številu mladih brezposelnih ljudi v naši pokrajini; zatem bo pregledal število ustanov, ki strokovno vzgajajo mlade ljudi. Končno se bo še pozanimal za vse velike industrijske objekte, ki bi v večji meri lahko zaposlili mlado delovno silo. Brez dvoma je današnji e-konomski položaj mladine v državi in še posebej v goriški pokrajini zelo pereč. Poleg številnih mladih delavcev, ki že leta in leta čakajo na primerno zaposlitev, pa četudi je mnogo izmed njih že strokovno usposobljenih, raste vedno bolj število tistih mladih brezposelnih ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev in ki so zaradi slabih materialnih pogojev v družini še brez vsake kvalifikacije. Za njih ni dela niti pri večjih gradbenih podjetjih niti v delovnih centrih, ki morejo trenutno zaposliti vsaj del tiste velike armade brezposelnih, ki je v goriški pokrajini. Mladim ljudem je potrebno omogočiti strokovno izobrazbo, tako teoretično kot praktično. Potrebno je pristopiti k uvedbi posebnega zakona za vajence, o katerem govorijo že ve{ let, pa ga še vedno niso odobrili. Previsoki so stroški obrtnikov, da bi lahko vzgajali mlade ljudi, premalo je dela v industriji za nove delovne sile, in še nešteto je drugih elementov, ki preprečujejo zaposlitev mladih delavcev, kateri brez dela in denarja iščejo trenutnega zaslužka tudi tam, kjer ga ne bi smeli iskali ali pa se predajajo razvratnemu mestnemu življenju, ki mladega človeka uničuje in dokončno pokvari. zlato medaljo in zlato uro kot darilom za dolgoletno zdravljenje delavcev in drugih u-službencev «Solvay». Starega zdravstvenega delavca so prisrčno pozdravili tudi predstavniki CRDA. Vpisovanje na srednjih šolah Ravnateljstvi slovenskih srednjih šol v Gorici naznanjata, da bodo tajništva teh šol vpisovala dijake za šolsko leto 1954—-55 od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Priporočata dijakom, naj ne odlašajo z vpisom do zadnjih dni, da ne nastane prevelik naval in jim povzroči čakanje ter nepotrebno izgubo časa. Obvestilo za učitelje Šolsko skrbništvo obvešča, da so objavljene lestvice za nestalna učiteljska mesta in suplence v ljudskih šolah goriške pokrajine za šolsko leto 1954—55. Lestvice so na vpogled pri šolskem nadzorništvu, pri didaktičnih ravnateljstvih, i a občinah pokrajine ter na samem šolskem skrbništvu, Korzo Verdi 37. 26 let je zdravil delavce SOLVAY V četrtek zvečer so v kulturnem krožku «Solvay» proslavili delavci in člani ravnateljstva slovo cenjenega zdravnika tovarniške ambulante dr, Vittoria Beltrama. Zdravnik Beltrame zapušča ambulanto «Solvay» po dolgih 26. letih službovanja, v kateri je bil nepretrgoma uslužben. Od svojega zdravnika so se uslužbenci «Solvay» poslovili s posebnim pergamentom, z DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. Vozni red vlakov Odhodi proti Trstu: 0.20 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.18 (A.), 9.26 (D.), 13.58 (A.), 15.49 (A.), 17.16 (DD.), 18.31 (A.), 19.50 (A.), 21.28 (A.). Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD.), 5.24 (A.), 6.26 (A.), 8.00 (A.), 8.34 (DD.), 10.44 (A.), 13.59 (A.), 15.58 (A.), 17.17 (A.). 19.15 (A.), 20.00 (D.), 21.09 (A.), 23.10 (A.). Prihodi iz Trsta: 5.21 (A.), 6.24 (D.), 7.57 (A.), 8.12 (A.)*, 8.32 (DD.), 10.42 (A.), 13.55 (A.), 14.34 (A.)**, 17.15 (A.), 19.10 (A.), 19.58 (D.), 21.06 (A.), 23.08 (A.). Prihodi iz Vidma: 0.19 (D.), 4.30 (D.) 6.06 (A.), 7.19 (A.), 8.16 (A.), 9.24 (D.), 13.56 (A.), 15.47 (A.), 17.14 (DD.), 18.29 (A.), 19.57 (A.), 21.26 (D.). * Vozi samo ob delavnikih. ** Vozi samo ob nedeljah. Seja števerjanskega občinskega sveta Sporočili so nam, da je bila za danes popoldne ob 3-sklicana seja števerjanskega občinskega sveta. Na dnevnem redu bo odobritev obračuna za leto 1952, gradnja šole v Jazbinah; govorili bodo o prošnji za gradnjo otroškega vrtca v Stever-janu, občinskim uslužbencem pa bodo dali predujem na bodoče poviške plače. Odobriti morajo izplačilo stroškov. Razpravljali bodo tudi o policijskem in gradbenem pravilniku. Seja je javna in se je vsakdo lahko udeleži. PROSIAVA USTANOVITVE SlAlERSKlH BRIGAD HA OSTROŽNEM Prijave sprejemajo na ZSPD vključno do ponedeljka 6.t.m. Izlet bo trajal tri dni - Odhod v soboto ob 7. izpred garaže avtopodjetja Droč V ponedeljek 6. septembra se zaključi na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici, Ul. Ascoli 1 vpisovanje za udeležbo na Ostrožnem pri Celju, kjer bo proslava desetletnice ustanovitve štajerskih brigad. Po vsej Sloveniji so priprave za ta veliki dan v največjem zagonu, saj bo proslava že 19. septembra. Tudi na Goriškem v Jugoslaviji je zanimanje za proslavo zelo veliko. Kakor pišejo časopisi, je na Goriškem ze o-koli 5.000 prijavljencev. To šte. vilo najbolj zgovorno dokazuje, da se naši bratje onkraj meje zelo dobro zavedajo, kaj pomeni tako velika proslava. Seveda pa se tega zavedajo tudi naši ljudje tostran meje. Precej se jih je že prijavilo na sedežu ZSPD in še vedno se prijavljajo novi. Napredno prebivalstvo Goriške pač dobro ve, da ne more manjkati na tako veliki proslavi naših bratov na Štajerskem, ki so pred desetimi leti z ustanovitvijo štajerskih brigad postavili trden temelj za popolno osvoboditev po nerhški vojski okupirane dežele in postavitev ljudske oblasti, ki je s svojo potjo v socializem izbojevala po osvoboditvi že toliko zmag prav na Štajerskem, da je danes postal prav ta predel republike Slovenije eden izmed gospodarsko in industrijsko najbolj naprednih, saj je bilo na njem zgrajenih več hidro-central, tovarna avtomobilov, tovarna za predelovanje aluminija in še vrsta drugih za jugoslovansko gospodarstvo iz-redno važnih industrijskih panog, ki se po ekonomskem načinu proizvodnje lahko kosajo z drugimi podobnimi obrati v Evropi in na svetu. Se posebno Celje, blizu ka- terega bo proslava, se je po vojni zelo industrializiralo. Razvilo se je tudi kulturno in športno. Marsikaj od tega bodo udeleženci lahko videli; zato naj pohitijo s prijavami. BOJIJO St. socializma Danes bo na sed«*■ ^ ske demokracije gow ^ ški demoknstjanskiP ^ Barest, ki bo ki so dovedli demokral^ vodstvo do ustanov ^ za pomoč epoliW”0 KD n im krajemv. Ze na kongresu Iju so govorih o ^ šanju in u3otoV ''n j/ vsem na italijans . jif v Srednji Italiji op V-dobiva glasove. a ^ bolj kot naraven, č t varno dejstvo, da italijanskem Jua* ljubljala agrarno rel sanje standarda, brezposelnosti it a> P obljub ni izpolnila ^ način razočarala pristaše. Da ne bi bil joči položaj trenu no najmočnejše ^ f. stranke, ki je »“Ti;/ lamentarnih volitv m lepo število 0laso ’ UP kristjansko vodstvo , ustanoviti P° f »• katerega bi črp»1 za pobijanje Pr p * fci t -i...-.- .,„;„Usticnih fr’ akcij socialističnih lagoma pa vendar » ^ p pirajo ljudem oci bilizirajo za vedruo f šo revolucionarno j, reakcionarni P° 1 t kristjanov. Demokristjanska ^ mnenja, da bo ,n ^ I viti vatikansko ^evanjt ’ jo ' katoliškega rese obstoječih vprašal’.^0^ bolj pritiskajo na je it ' stvarnost, čeprav ^ likokrat pokazalo, mi 0oče voditi dem J socialistične niti jnjl politike brez lovskega razred , ^ t* litične in B0SP jI » Z Dc Gasperi^^ req umrl voditelh .-Jm šal pod vsakim ^ ijaviti v državi ^ cizma, kar pa ^ ločnosti ni m°Se ^1“’j ker so take idel ^ zadnjaške in ne več osnovne 9°^ FT-j) množic. lijonskih italija"'nntH'‘j,tz Niti sindikalna levice, i*1^ Ija v demokrist)a * smer, ki skuša uP°e (jo y novega časa, se uveljaviti, ker je L jA menjena s predso ^ sti in disciplin1 } zana na stranko ^ j zadnjaškim progr ^rj Zbiranje denar) ne agitacije Pr° rj n im in socialisti ^ se borijo za cionarmmi P°l •fJll spodarskimi bo moglo roditi pripada akcija * j,PJ anahronizem da a J ki je eložna „,■ ((r samo še danesi *»* skupina A ZSPD organizi« tembra obisk upiš1 f, ps #Kola» s P 0M f som. Prijave 'n 9 stila na sede ^ ^ vlada za ^ Ascoli št. L nimanje, poh',’< 1* |if1 17- «rr“> p CORSO. 17- M. Vlady- nv0bč) , VERDI. * cu». g. p«**?: VITTORIA- 111 5 barvni ((An3*' . MODERNO- 1 yglion?',F *an0 K|NO- 2 ' POLETNI *: j,jasčn' tančica«- J' f i I I htmna predvaja danes 4. t. m. z začetkom film: ((Tri dekleta in fcf Igralci: Viktor Mature in Odiiovorm uredili* STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 »t ti lil. nad. - Telefon »tevtlka 93-808 In «4-638. - P04U11 pridal iso-3 - UPRAVA ULJ CA SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15 - 18 - Tel. 37-338 — Cen. ry.ia.ov Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lip - Za FLRJ *» vsak mi Urine 1 SUMP a z, Te ?r“^glt!ov o. M.- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podn.tn Goric Ul H Pell.eo I II Te. 33-82 - Rokoolsl se n- vračajo NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, cejoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslaviji*: Izvod Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. | nlje, Ljubljana Stritarjeva S-I., tel. 21-928 lek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 804 . T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega