Pt peitl prejeman: M celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V apravilitvu' prejema*: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Narečaiee in iuerata ■prejema upravaiitve v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It S. Političen list za slovenski narod. Rekepiel se ne nefrankovana pisma M vsprejemajo. Uredniitve je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 200. V Ljubljani, v ponedeljek 2. septembra 1901. Letnik XXIX. Volivno gibanje. Sijajen shod v Št. Petru. Včeraj popoludne se je vršil sijajen shod katoliško - narodne stranke v Št. Petru na Krasu. Navzočih je bilo 400 zavednih mož volivcev iz Št, Petra in okoliških občin. Na shod so prišli gg. dr. Š u s t e r š i č in kandidata Drobnič in Krek, katere so volivci pozdravili z burnimi „Živio" klici. Shodu je spretno predsedoval gospod župan M a rgo n. Kandidat posestnik Drobnič se je že pri nastopu s svojo simpatično zunanjostjo vsem prikupil. Ta mož žuljavih, delavnih rok, a bistrega duha in odločnega, neomajnega katoliško-narodnega prepričanja je vreden polnega zaupanja in že pri prvih njegovih besedah se je culo: „Ta je mož. Za Drobnica in Kreka pojdemo navdušeno v boj." Kandidat Drobnič je povdarjal, da je kmet, a ravno radi tega, da dobe volivci tudi zastopnika iz svoje srede, ga priporoča katoliško-narodna stranka. Deloval bo neustrašeno za blagor in korist kmeta. Pri tem delovanju se ne bo druzega bal nego Boga. Nastopa kot kandidat katoliško - narodne stranke, ki je liberalnim pijavkam iztrgala kmeta, da ni kmet več suženj liberalcev. Liberalci niso za kmeta se nič storili, samo pred volitvami imajo polne koše obljub, na katere pa po volitvah hitro pozabijo. Ako bi katoliško-narodna stranka ne storila nič druzega za kmeta, nego, da je ustanovila veliko število hranilnic in posojilnic, bilo bi že mnogo, a vsi smo poučeni o njenem neumornem delovanju v deželnem zboru in državnem zboru, kjer liberalci niso niti s prstom ganili in celo pri delu za odpis potresnega posojila katoliško-narodne poslance ovirali. Tisti liberalni ljudje, ki vedno upijejo „Kmet kmeta", ž njim niso zadovoljni, zato ker je katoliško - naroden. Psujejo ga liberalci s „kravarje m". Morda se liberalci boje, da ne bi v Ljubljani pasel krav, a on jim na to bojazen pove, da so ljubljanske liberalne krave zanj prenečedne, ker žr6 najostudnejše stvari, „Narod" in „Rodoljub". (Hrupna veselost in burno pritrjevanje.) Kandidat pravi, da je prijatelj duhovščine, ker ve, da je duhovščina že mnogo dobrega storila za slovensko ljudstvo, liberalni pisači pa še nič. (Burno pritrjevanje.) Obljublja volivcem, da se bode neustrašeno boril proti liberalcem. Dela se ne plaši, pa tudi liberalcev ne. Kmetje, združimo se proti sovražnikom naše vere in narodnosti in pojdimo navdušeno v boj za naše staro sveto geslo: „Vse za vero, dom cesarja!" Ob teh krepkih, možatih besedah je nastalo veliko navdušenje mej zborovalci in vsi so klicali „Živio Drobnič!" Nastopil je nato g. dr. Krek, ki je povdarjal, da lahko nastopa s tako vrlim in možatim kandidatom. Povedal je, s kakimi lažmi delajo liberalci. Tako so pisali, da je zahteval na shodu v Studenem, naj volivci prisežejo, da bodo njega volili. Kdor njega pozna, ve, da je to podla liberalna laž. Mej ljudstvo razširjajo liberalci laži, da sem pi janec, in vpijejo, da sem norec. Naši liberalci so sami iz te družbe. Stranka, katera me je postavila, je edino pametna, edino trezna, edino razumna stranka na Kranjskem. Ce bi bili liberalci sami svetniki, o njihovi stranki pa moramo reči, da je stranka surovosti in pijanosti. V nadaljnem svojem govoru je gospod dr. Krek krasno razvijal razloček mej kato-liško-narodnimi načeli in liberalizmom. Njegova izvajanja, ki so izzvala splošno odobravanje, priobčimo o priliki. Kandidaturi Drobniča in Kreka ste se na predlog gosp. župana Margona soglasno v sprejel i. Nastopil je na to dr. Šusteršič. Ko je stopil na oder, se dolgo časa niso hoteli poleči pozdravni klici. Taki prizori so jasen dokaz liberalcem, da so vse liberalne spletke proti dr. Šusteršiču zaman. Dr. Šusteršič je ostro šibal liberalno stranko in navdušeno razpravljal o delu katoliško narodne stranke za ljudstvo. Njegov govor priobčimo jutri, že danes pa omenjamo, da je veliko odobravanje vzbudilo njegovo poročilo, da bo pc raznih zatrdilih poročilo o stanovskih kmetijskih zadrugah jeseni rešeno in sprejeto. Za to zadevo bo se mnogo trudili katoliško narodni poslanci. S tem vspehom katoliško narodni poslanci lahko stopajo pred svoje volivce. Volivci so dr. Šusteršiču izrekli soglasno neomejeno zaupanje. C. g. Zupan je volivce spodbujal, naj možato 12. septembra vsi gredo na volišče, da ne bo, kakor so boji Tavčar, za liberalce tedaj samo kriza, ampak tudi griža v liberalnem taboru, č. g. Lavrenčič je povdarjal, da liberalci sedaj samo zabavljajo, ker dela nimajo pokazati, in blatijo katol.-narodne kandidate, volivci pa naj liberalcem odgovore: „Kateri sadje dober, na tistega ose sedajo." Zapodimo te ose 12. septembra v liberalni panj! — S slava klici na svetega očeta in cesarja se je zaključilo zborovanje. Shoda volivcev v Št. Vidu pri Zati-čini in Podgabrom. V nedeljo dne 1. septembra sta se vršila v Št. Vidu in Podgabrom dva prav dobro obiskana shoda volivcev. Volivci so imeli priliko, iz izvajanj govornikov spoznati program katoliško narodne stranke pa tudi tisto kolobacijo, ki jo ponuja liberalna stranka kot svoj program kmetom. Opisalo se je volivcem delovanje liberalcev v drž. in dež. zboru, ki je bilo kmetom vseskozi škodljivo. Posebno so imeli volivci priliko, spoznati natanko vrednost tiste parole „kmet kmeta", s katero hočejo preslepiti liberalci kmetske volivce, katere so pa liberalci sami ne držijo, ker imajo med svojimi kandidati v kmetskih občinah tudi grajščake in uradnike. Na shodih sta se predstavila kandidata katol.-narodne stranke gg. Fran Koščak in dr. Viljem Schweitzer. Dr. Žitnik je bil za držan Volivci so z živio-klici soglasno sprejeli kandidature kat.-narodnih mož. Liberalne kandidature v kmečkih občinah. Liberalci so torej vender prilezli na dan s svojimi kandidaturami v kmečkih občinah. Tisti ljudje, ki upijejo »kmet kmeta«, kan-didujejo proti kmetu g. Mejaču graščaka Feliksa Stareta, proti kmetu g. Dularju graščaka Ivana Globočnika, v okrajih Kočevje - Ribnica-Velike Lašče c. kr. uradnika Višnikarja, v kranjsko - škofjeloškem okraju prihajajo na dan proti sinu kmetske hiše dr. Brejcu s kandidaturo barona Lazarinija, v okrajih Črnomelj Metlika kan-didujejo liberalnega učitelja Franca Šetino, v okraju Trebnje - Višnja gora Žužemberg-Mokronog Litija Radeče grol Barbotovega Zupančiča in nekega Janeza Bukovca, v okrajih Radovljica-Kranjska gora kandidu-jejo proti g. Pogačniku, kateremu nihče ne more očitati, da ne dela za kmeta — Ivana Copa, na Vipavskem gospoda Božiča, ki je vedno v Tavčarjevi družbi in ne obsoja zveze liberalcev z nemškimi grajščaki, ki skrbe v tej zvezi za to, da 89 veleposestnikov voli 10 poslancev, vse kmetiško ljudstvo na Kranjskem pa samo 16. Dalje kandidirajo na ostalem Notranjskem predsednika liberalnega političnega društva Fr. Arkota in Mat. Ambrožiča. Te liberalne kandidature pričajo, kako ozko so zvezani liberalci proti interesu kmet-skega stanu z liberalnimi graščaki. Liberalci sedaj v svojih listih grdo psu-jfjo naše kandidate, ki so vzeti iz kmeti-škega stanu. Zavedni volivci naj psovke, ki jih mečejo sedaj liberalci na poštene može iz kmetskega stanu, poplačajo dne 12. septembra z glasovnicami, na katerih naj bodo zapisana samo imena katoliško - narodnih kandidatov. Liberalna „odpOved" za 120 kron. Iz Bele Krajine, 31. avg. G. Ščetina obljubuje volivcem vse mogoče stvari, da bi jih speljal na led. Od liberalne stranke moral je prejeti za agitacijo lepo svotico. Ker je proti njemu nastopil tudi g. Bohte, svinjski trgovec, ter začel na svojo roko kandidirati, tedaj se je g. Ščetina ustrasil, in da bi pridobil svojega tekmeca za-se, Jal mu je, kakor se govori, nič manj kakor 120 kron. No, Bohte se mu smeje lahko v roko, ker je tako hitro zaslužil 120 kron. Niti svinjska trgovina mu toliko ne da na en dan. Kak „narodnjak" pa je Ščetina, nam spričuje tudi podružnica sv. Cirila in Metoda v Črnomlju, ki že toliko let spi, kolikor let je njen predsednik Ščetina. Pa vsaj tudi ni čuda! Vsaj nima časa za take stvari. Poleg tega, da je učitelj in šolski voditelj, je še voditelj drž. trtnice in kot tak ima precej potov, ko hodi pregledavat vinograde. Pri vsem tem je pa še agent banke „Slavije", pri kateri vleče tudi lepe novce. A kako se poteguje za kmeta kot agent, o tem bi lahko pričal marsikateri kmet! Pred nekaj leti je bil tudi občinski tajnik. Tak mož torej, ki bi rad spravil vse mandate , tak bo kedaj deloval v korist kmeta! Bela Krajina bi si nakopala največjo sramoto, ako bi si izvolila kedaj liberalca za dež. poslanca! Še jo veliko mož poštenjakov tudi v Beli Krajini, ki se ne dajo podkupiti ne z denarjem ne s pijačo, da bi zatajili svojo vero in prepri čanje! In ti bodo rekli 12. septembra: Vas, g.Ščetina,ne maramo za poslanca! Ciril Pire — kandidat. Domišljija Kranjskega Cirila Pirca je prikipela na vrhunec. Na vsak način hoče biti ta možak deželni poslanec meščanstva v Kranju in Škofji Loki. Dosedanji deželni poslanec Ivan Šubic so je poslanstvu odpovedal. Težko so »Narodovci« dobili moža, ki bi se strinjal s Tavčarjevimi manirami, in končno so obstali pri Cirilu Pircu, 'ki je kandidaturo sprejel. Ciril Pire bi bolje storil, da bi ostal pri svoji »farbariji« doma. Za njegove zasluge pri »farbariji« so volivci malo pristopni. Cirilu Pircu so je ponesrečilo žo na Dunaju, pa se mu lahko ponesreči sedaj tudi doma, ker ga doma še bolje poznajo po njegovih zmožnostih in zaslugah. Lapajne ne odneha. (Iz krško-novorneškega okraja.) G. Ivan Lapajne v Krškem ima hudo bolezen. Nihče ga ne mara, on pa le tišči in hoče, da ga volivci dne 12. septembra postavijo pred vrata na način, kakor zasluži tisti, ki kaže v svojem volivnem oklicu vse barve. Sedaj je Ivan Lapajne izdal v svoji »Slovenski zadrugi« priporočilo svoje kandidature in to priporočilo pošilja volivcem. V tem priporočilu hvali zadružništvo in pravi, da je mej »klerikalnimi napravami mnogo hvalo vrednega« G. Lipajne, — in zato naj bi se Vas volilo? Res hudo bolezen imate. Volivci bodo volili katoliško-narodnega kandidata, ker je katoliškona-rodna stranka pri delu za zadružništvo in je ravnokar priborila velik vspeh za stanovske kmetijske zadruge. Volili bodo zavedni možje volivci g. Jožefa Dularja, posestnika v Jurki vasi, da s tem glasovanjem premagamo grdi liberalizem, kajti vsi, ki imamo pamet na pravem mestu, vemo, da le tako bo konec slovenskega političnega boja. Ako želite, g. Lapajne, našemu narodu miru in sprave, tedaj pomagajte premagati »Narodov« liberalizem, in ako hočete kmetu dobro, delajte za poštenega kmečkega posestnika Jožefa Dularja! Lapajne je priobčil v »Slovenski zadrugi« tudi svoj životopis in kliče, naj njegovi zaupniki zadnje dni pred volitvijo obiščejo volivce in naj jim popišejo glasovnice z njegovim, Ivan Lapajnetovim imenom. Pred volitvijo, pravi Ivan Lapajne, naj se pregledajo vso glasovnice, ako je na glasovnicah njegovo ime. Vspeha si je Lapajne tako svest, da upa na ožjo volitev. Na to pravimo: Somišljoniki — na stražo in neumorno delo za Jožefa Dularja! G. Ivan Lapajne noče imeti usmiljenja s seboj, mi ga tudi ne moremo imeti ž njim! Raznoterosti z Notranjskega. Pozno sicer prihaja Vaš »cajnar« z Notranjskega, a prihaja vendarle. Veste, če ima človek toliko potrebnega in nepotrebnega opravka, kakor jaz, ki nimam 24 ur časa na dan, kakor »duševno pohabljeni otalarjenci«, potem seveda morajo naši liberalci čakati teh raznoterosti tako dolgo, dokler se jim z->pet pod nos no pokadi. In da so jim je iz zadnje moje čajne prav imenitno pokadilo pod nos, priča to, da so na cajnarja pričeli jagrovsko gonjo, ki je pa imela ta vspeh, da so zopet enkrat — kakor vselej, hvala Bogu — potegnili »ta kratkega«. Zatekam se torej zopet v senco Vaše uredniške molčečnosti, g. urednik, ter pričakujem, da me ne boste izdali. Tudi pričakujem, da me ne boste tako obstrigli in ob-ščipali, kakor zadnjič. Lepo Vas prosim ! Saj sem tudi jaz pristaš »skrajno važno čednosti, brez katerih ni in no more biti prave, korenite, jekleno nedostojnosti«, ki se kaže v tem, da so »besede debele in jedrnate, a še to ne zmirom, kakor bi bilo treba«. Torej ! h Bogom, ti ljubo Zagorje! In ti, ljubi kolešček moj, popelji me v starodavni Kne-žak. Morda naju tudi tam čaka kak liberalni »cirkus Fumagalli« in potem ? No, pa saj sva žo tu. Vidiš, tu le ob tale drevešček so nasloni, pa priden bodi, da te kako liberalko ne primo za ušesa. Jaz pa bom vzel iz žepa tisti »Slovenec«, kjer stoji zapisano, kako je zadnjič volil naš Knežak. No, saj ni tako hudo, ne ! Bo že, bo že! Tu jo treba duSevne revolucije, sem butnil z nogo ob tla. Kakor bo rekli oče Tavčar v Krškem, da »take revolucije ne bodo provzročile niti knjige družbe sv. Mohorja niti pastirski list ljubljanskega knezoškofa« ; pa naj provzroči »Domoljub« in pa agitacija! Da, da! Tako sem sklepal in mečkal »Slovenca« po rokah. Tu pa neki neožlindrani liberaleo opazi »Slovenca« in seveda tudi mene pa mojo čajno, pa zarudi kakor purman, kedar mu pokažeš rdečo tliko. Vpraša me, česa da iščem tod? »Glasove štejem!« »Zakaj?« »Za volitve«. Segnil je po »Slovencu«. Meni pa kri zavre, uni kriči vame, da nimam tod nič opraviti, da sem petolizec, garjev klerikalec, katoliški hinavec — jaz pa seveda tudi nisem molčal, in tako sva se podajala tako dolgo, dokler ni bil zbran skoro ves Knežak okrog naju. Eni »prov«, drugi »kontra«. In kakor je pri takih »shodih« navada, smo se začeli prerivati sem in tja, vpiti in kričati, da se je slišalo prav tja do Cucka, ki je že vlani mislil, da bo letos kandidat. Pa so ga liberalci prezrli menda za to, ker ima tako lepo ime. Ali so pa oče Cucek premalo poprodali mesenih klobas, zavitih v tako čeden papir, kakor je »Rodoljub«. Vidite, očka, taka je liberalna hvaležnost! Ali boste še naprej igrali »vlogo liberalnega klovna?« In ko smo se torej tako prerivali, ti je neki »napenjak« neprostovoljno vzel za tarčo mojo čajno, v katero je prifrčal s svojim zadnjim koncem. Vzpričo take »na-penjaške« teže seve je šla moja čajna v iranže, jaz pa na kolo, ker se je izza vogla pokazala »piklhavba«, pred katero imam tudi jaz svoj rešpekt. In ker sem farovški podrepnik, bi »jaz seveda najprvo začel«, jaz hujskal, jaz udaril, ko vendar že na Nemškem vedo, da so slovenski, posebno pa notranjski liberalci tako nežna, pohlevna in nedolžna jagnjeta! Ko pridem gori na vrh, mi poči pnevmatika. Vidite, to je res smola. K sreči sem naletel na »tajsel« in prijazen notranjski ata se je peljal na njem. »Ali bi me vzeli na voz? Grem doli »Brinšku« čajno kupit.« »Čemu vam bo?« »Bom pobiral »Rodoljube« in »katekizme« po poti iz »Trnovega na Prem«. »Ste tudi vi klerikalec«. »Sem«. »No, pa stopite gor«. »Bravo, očka l Se bova kaj pomenila. Poglejte, kako krasen razgled, kako krasen svet! Tam je Trnovo, Bistrica, Ja-blanica. In ta naša Reka! O kako lep košček naše lepe domovine! In tod da bi gospodarili liberalci? Očka, povejte mi vendar, kako more biti kmet liberalec? Kako more biti pristaš tiste stranke, ki daje vsako leto 12.000 kron za nemško »komedijo?« ki se brati z graščaki in visokorodno nemško gospodo? ki tako sovraži duhovne, same kmečke sinove? Kako more vendar kmet nasprotovati zadrugam in kupovati pri liberalnih trgovcih dražje blago?« Ja, vidite, napenjajo se res strahovito, pa opravili ne bodo ničesa. Oh, ali smo se zadnjič smejali. Neka ženska iz Šembij je kupila pri Brinšku nekaj blaga in ko pride domov, najde v čajni tisti »Rodoljub«. Ženska povezne čajno, da , je rodoljubček lepo cepnil na tla, potem pa skoči po klešče in s kleščami nese rodo-ljubčka na ogenj! »ste vi iz Šembij?« »Da! Zadnjič smo na Cuckovo jezo klerikalno volili in letos, ko če Bog, bomo ^ zopet« »Tako je prav! Sem slišal, da ste Šembijci poštenjaki stare korenine. Le taki ostanite in pokažite, da se Cucka prav čiBto nič ne bojite. Pa Mesarja tudi nič. Z Bogom, oče in hvala za voz!« Na to pa primem svojega jeklenega konjička za ušesa in kreneva proti Trnovem. Ze od daleč se vidijo tiste hiše in zidine, katere je napravil znani gospod. Mogočne stavbe, ki pričajo, da so se Trnovci vendar enkrat rešili iz nežnih liberalnih rok, o katerih pa pravi dr. Tavčar v »Slovenskem Pravniku«, da so »oderuške«. Dr. Tavčar mora že to vedeti, pa to vedo tudi kmetje. Saj se jih je že okrog tisoč vpisalo v konsum, to pa samo zaradi tega, da bo ponižni hlapec napredne misli, ki trdi, da bo katoliška organizacija propadla, ostal na laži. To bi Tavčar vedel, kako se mu trnovski kmetje posmehujejo, bi rajše molčal. Pravim, Tavčarju! Ker trnovski in bistriški liberalci so tako malenkostni, da jih nihče niti ne pogleda. Kako tudi, te reve I Eden pravi sam na javnem shodu, »da ima uSi v glavi«, drugi pride z raztrganimi hlačami z agitacije domov — brez vspeha seveda; tretji kupuje kmetom klobase, pa mora nazadnje bežati, da se še v postelji okrog ozira, če je na varnem; četrti deli »žlindro«, da se mu kmetje za hrbtom muzajo in pravijo : »Ta liberalec je pa res neumen. Misli, da smo taki tepci, kot on.« To so res prave korenine, ti trnovski kmetje, kar vsi iz eele tare. To so neustrašeni Jablanei, Bukovci, zavedni in pogumni duhovnijani Ilarijski, Zarečani, Dobropoljoi, Topolci, Podstenjci, Sembijci. Eh, Božič že ve, kaj so trnovski kmetje. Ali so se mu hlačice tresle, ko je videl pred seboj vse črno kmetov. Boste prišli še po kislo repo? Mislite li, da se bo Arkotu in Ambrožiču kaj boljše godilo? Ko bi tudi cekine sejala po fari, ju ne bi volili. Prav imajo kmetje, ki pravijo: »Liberalec je liberalec. Obrni ga na prednjo ali zadnjo plat, povsod je liberalec. Da nam bo liberalec pomagal ? Da, kadar so volitve, nas poznajo, se okrog nas slinijo, da je že kar ostudno, po volitvah smo pa spet kmetav-zarji« itd. To mi je po glavi hodilo, ko sem hodil v Trnovo. Pri občinski hiši dohitim nekega kmeta, ki se mu je nekam silno mudilo. »OČe, kam tako naglo ?« »Grem fronke plačat?« »bo vam jih duhovni naložili na hrbet, ne ?« »Ali se vam meša ? Kdo pa je še tak bedak, da bo to verjel? Ste pa že kak liberalec?« »Nisem ne. Sem vas hotel samo skušati. Kaj pa z županom ste zadovoljni« »I no! Hlačice se mu tresejo in županski stolček tudi. Pa bo najbrže še ostal, ker smo usmiljeni.« »Kaj pa Arko in Am-brožič?« »Bosta že videla, kako se bosta pisala 12. septembra.« »Kje pa je Brinšek?« »Tam-le.« In stopil sem k Brinšku pa kupil čajno, ker sem hotel poznati moža, ki tako nasprotuje konsumu. Pa ne more revček nič opraviti in če bi tudi klel 48 ur na dan. Iz-prva je mislil, da bo kar zakričal, pa se bo podrl konsum. Pa je izprevidel, da nič ne opravi, in tudi pri volitvah ne, dasi je vse polno kolesarjev pri hiši, pa kolesljev tudi. Tempi pasati! Kaj bo onemogla jeza ? Kupil sem torej tam čajno in ker sem imel in imam »znanje« na Premu, sem se odločil tja. Kolo sem pa pustil v Trnovem, da je med tem popravijo, baj tam znajo vse popraviti, kar je napačnega! Dohitel me je voz, in gospodar me povabi, da prisedem. Ko sem mu povedal, kdo sem, mi začne pripovedovati, kako se »Narod« strašno jezi, da tudi Krek kandidira. »Kaj pa pravi? Zakaj pa je tako hud?« »Pravi, da je Drobnič analfabet.« Pa jaz bi tistega učitelja, ki je Drobniča učil, že nakrcal po prstih, da ga ni niti pisati navadil. To je res čudno, da nas prav ti novodobni učitelji zmerjajo z analfabeti, nas, ki smo iz nove šole. Že tu se vidi, kaki bedaki so ti liberalci. In samo ti liberalci so »delavni«, »značajni«, »pošteni«, »izobraženi«, »sposobni kmetovalci«, samo liberalci poznajo potrebe našega ljudstva, in pa še kako! Le poglejte jih, te Arkote, Ambrožiče, Severje, Klobučarje, Gar-zarolije, Božiče, Kavčiče, Dekleve, Cucke itd. Sami kapitalisti in bogataši I Vse okrog njih pa revno, kot oskubljena kokoš ! Sam »Narod« pravi, da je Notranjska gospodarsko zapuščena. Da, da! Ubogo notranjsko ljudstvo! Toda zora puca, bit če dana! Vidite, ljubi moj, liberalci so vpili, kako je Notranjska zavedna, pa je ni tako beraške pokrajine, kakor je naša. Oderuhi so pri nas tirjali 20, 30, tudi 50 odstotkov! Klasična priča sam dr. Tavčar ia njegov »Slovenski Pravnik«. »Zakaj pa silite v liberalni jarem?« »Ne vem, kako je to? Glejte, ko je senožeški g. župnik prebiral škofovski pastirski list, so se ljudje začeli pomikati iz cerkve. Ali ni to strašna zaslepljenost? Pa prav jim je! Naj le poje liberalni korobač po njihovih plečih!« »Kaj pa pravi „Narod" o Kreku?« »„Narod" ne, ampak „Rodoljub". Pravi, da bo dr. Krek delal na to, da pribori hlapcem in deklam osemurni delavnik. Ali ni to bedarija, katero zapisati je zmožen le človek, ki je po farovžih žlice kradel?« »Da, lum-parija! Pa le pridno agitirajte, odpirajte ljudem oči in bodite kjerkoli! Naprej zastava naša! Vse za vero, dom, cesarja !« Prijateljsko sva si segla v roke in se ločila. Meni pa so stopile solze v oči. Da vendar ljud- stvo ne pozna svojih pijavk, ki so se mu vsesale na zdravo njegovo telo in se rede in maste na njegov račun. Pa še samo se pijavkam nastavlja in pri volitvah liberalno voli . . . Notranjsko ljudstvo! Ali hočeš, da naj pride tista, tebi dobro znana zlata liberalna doba zopet nazaj ? Ne! Pokaži naslednikom grajščakov, da si prosto in svobodno ljudstvo 1 Prišel sem v B i t i n j e, po domače pod Prem. Tam onstran Reke se je kregala dobra ženica nad svojim možem, ki je »Rodoljuba« iz znane gostilne, kjer se ta list za Notranjsko inteligenco deli, prinesel domov. »Ti smrt ti, konjska ! Le še enkrat mi prineBi ta smrad v hišo! Kaj Be če nisi tega dr . . . najedel ?« Ta jo je pa skupil, sem si mislil. Prav v Tavčarjevem žanru. Pa ne vem, če bo porragalo. Ker mož se je jezno okrenil okrog vogla in nekaj mrmral. Jaz pa jo mahnem na Prem. Srečam učitelja z »Narodom« v roki. »No, tebi bi se tudi spodobilo, da bi te enkrat žena v roke vzela. Imaš pač »Narod«, ki se od »Rodoljuba« razlikuje le v tem, da je njegov smrad še večji.« Učitelj krščanske mladine z »Narodom« v roci . . . Mojega »znanja« po nesreči ni bilo doma. Škoda! Pa saj Premci so tako dobri ljudje. Šel bi v braerje, pa tam so sami naši! Dobri Smerjani, le na-klestite jih pri volitvah iznova ! V č e 1 j e ? Naj bo ! Pridem tja. Stopim v krčmo. Gospodinja smuk z »Rodoljubom« pod predpasnik. »A, mati, kaj bote skrivali. Če je reč poštena, je skrivati ni treba, ali ne ? Kaj ne hodite nič v cerkev ? Ali ne veste, da so škof »Rodoljub« prepovedali brati ? Ali ga vaši otroci tudi bero ?« »O, tega pa ne.« »To je slabo berilo !» »O, dober je, dober, je vse res, kar je notri!« »I, zakaj ga pa skrivate pred otroci? Nad dobrim berilom se otroci vendar ne bodo pohujševali. Ali ne ? Vidite, kako ste v zadregi! Poglejte pa »Domoljuba«. Vsak ga sme brati, otrok in odrasli. In kdo vas je učil, kaj je dobro ali slabo, če ne vaša dobra mati in oče, pa duhovnik ? Mati, pokažite mi, prosim, »Rodoljub«. Glejte, tu pravi, da so katoličani rimski hlapci. Tu hvali nekega rimskega liberalca, ki ni hotel sprejeti na zadnjo uro sv. zakramentov. Ali je to lepa smrt? Poglejmo pa v »dnevne novice«. Sami kaplani in župniki so notri. Kako morete venomer to gnoj nico požirati. Poglejte še v »gospodarske stvari«. No ja, tu vas, uči, kako se morajo žagati veje z dreves!! No, to so lepi nauki, mati! Kaj bi vaša zlata mamica rekla, če bi prišla zdaj le nazaj pa bi brala to, kar prebira njena hči ? A ?« In revi se je stožilo, pa je pretrgala »Rodoljub« na kosce in vrgla v peč. Prišel je mož. »Kdo ste?« „Agitator*. „Na katero stran?" „Na klerikalno". „Potem pa z Bogom !" „Saj se ¿e nisva nič pomenila. Včasi so bili Slovenci prijazni in gostoljubni do tujcev. Po vsem svetu je bilo znano njih poštenje in medsebojna ljubezen. Zdaj so pa nekateri tako osorni, da je kaj. Odkod pa to? Ali morda berete ,Rodoljub1 ?" „Berem in ga bom." „Je ,Rodoljub' krščanski list?" Mož je šel ven na klop, jaz seveda za njim. K nama pride še par mož. Mislili so na prvi hip, da sem socijalni demokrat, ker sem nosil ru-dečo kravato. „O, nikarte jo gledati. Jaz sem klerikalec ali katoličan, kakor le hočete." „Mi smo tudi." „Bravo! Ali ste naročeni na .Rodoljub'?" „bmo. Pa tudi mi smo krščeni1" „Cigani so tudi." „Pa tudi Škofa ubogamo v verskih rečeh." „Kdo pa ima odločevati, kaj je verska reč" Neki mož se popraska za ušesi in pravi: „Vrabca vendar, vi ste pa hud. Vse hočete do konca prignati. Razložite nam vendar, zakaj ne smemo brati „Rodoljub". „Zato, ker ometava z blatom našo duhovščino. S čim pa se redi ta list, če ne z duhovni? Na prvi strani kaplan, na drugi strani kaplan, na tretji strani kaplan, na četrti kaplan." „I, če so pa duhovniki taki ?" „Recimo, da imajo vaš g. župnik kako napako. Ali mora potem celi svet vedeti za njihovo slabost ? Duhovniki morajo oznanje-vati besedo božjo in se vojskovati za Boga. Če pa .Rodoljub' venomer vpije, da duhovnikom ni treba ničesa verjeti, čemu bi pa potem še v cerkev hodili ? Pa k spovedi ? In vidite, to je ravno satanski načrt, ki ga je sklepal ,Rodoljub', da udriha po mašnikih, češ: bomo enkrat pripravili duhovnike ob kredit, potem bo pa vse naše. Ali ni res tako ? Ali so vas duhovni še kedaj slabo učili ? Tuintam se res morda kateri spozabi — ker človek je pač človek — ali nobenega pa ne poznam, ki bi slabo učil. Ali ne? Ali veste, koliko je na svetu duhovnikov ? Na tisoče jih je! In nemški poslanec Wolf je stikal po celem svetu za slabimi mašniki in veste, koliko jih je dobil? Nekaj čez 60! V .Rodoljubu' so pa vsi in še naš škof povrhu. Ali ni sramota za katoličane, da bero list, ki poliva z gnojnico duhovne, vaše sinove ? Možje, bodite pogumni in odločni in vrzite .Rodoljub' ali,Narod' tja, kamor spada, na gnojišče ! Z Bogom!" Cez nekaj dnij mi je pa poslal prav ta mož izrezek iz ,Rodoljuba' in jaz sem bral: Listnica uredništva. „Nismo mislili, da s o nekateri čeljani taki farovški podrepniki, da bo nam .Rodoljub' vrnili nazaj. Sicer je pa njihova stvar, če pljuvajo v svojo laBtno skledo!", O ne, grdi .Rodoljub'! Pljunili so v tvojo grdo skledo in prav so storili. Za konec še kratko dogodbo. Neki nedeljski lovec je rad streljal divje race, če jih je dobil. Nekoč pride do nekega mlina. Po jezu so se igrale race in neki kmet jih je ogledoval. Lovec pristopi h kmetu in ga vpraša: Koliko vam dam, da smem enkrat ustreliti nad race ? 10 goldinarjev. Tu imate! Pümf! In kmet? Gospod, zdaj pa le .pejva'. Tako bodo tudi liberalci dne 12. septembra streljali na nas, pa bodo morali tudi bežati. Fiat, fiat I —ip. Kandidatom za Kočevje je določen, kakor javljajo nemški liberalni listi, tukajšnji odvetnik dr. Ant. S c h ö p p 1, ki je kandidaturo tudi sprejel. Politični pregled. V Ljubljani, 2. septembra. O razpustu češkega deželnega zbora piše praška „Politik* v eni zadnjih številk mej drugim sledeče: O razpustu češkega dež. zbora bo se vršile pred nekaj časom daljše razprave mej Čehi in konservativnim veleposestvom. Sedanji razpust se je izvršil kot zatrjujejo v vladnih krogih, z dovolitvijo čeških poslancev ter konservativnih veleposestnikov, s katerih voditelji se je kabinetni načelnik zelo obširno in dolgotrajno razgo-varjal. Seveda vlada ni potegnila z radikalnimi elementi v mladočeški stranki, ki, kakor znano, niso bili za takojšnji razpust. Zavod sv. Jeronima. V zadnji številki smo poročali o neču-venem napadu laških Dalmatincev na hrvaški zavod sv. Jeronima, katerega so se vkljub ugovoru avstro-ogerskega poslanika šiloma polastili. Sedaj poročajo rimski listi, da je z začasno upravo tega zavoda poverjen menda s kraljevim ali pa ministerskim odlokom sekcijski načelnik v justičnem ministerstvu Susca, po drugih virih odvetnik Ciuffa. Razprava o obtožbi, ki jo je vložil ravnatelj Pazman radi motenja hišnega miru, Be vrši 4. t. m. Kanonika Viticha, ki je bil v družbi onih Dalmatincev, je barski škof suspendiral in ga pozval na takojšnjo vrnitev. Krvave volitve v Galiciji. Z običajnimi umori pri volitvah v Galiciji so že pričeli. Žrtev svojih nasprotnikov je glasom poročila „Gazete Narodove" ru-sinski volivec kmet Gamula, ki pri prvotni volitvi ni volil tako, kot sta hotela kmeta Kendraczyk in Patyk, oba strastna agitatorja. List pravi, da je umor posledica velikega nasprotstva mej obema rusinskima strujama. Pretilo se je že povodom zadnjih volitev z morilnim orožjem, a v dejanju se do letos niso izvrševale te grožnje. Kajpade ta umor ne ostane osamljen. Grof Lambsdorf pride na Dunaj. V diplomatiških krogih se zagotavlja, da se vrne ruski zunanji minister grof Lambsdorf iz Francije v domovino preko Dunaja, kjer ostane nekaj dnij. Ako se ta vest uresniči, bo imel grof Goluhovski dovolj prilike, da se pogovori b svojim ruskim tovarišem o zunanji politiki, posebno pa o perečem balkanskem vprašanju. Pravijo, da sedanje razmere na Balkanu sedaj nujno zahtevajo takega sestanka obeh državnikov. Ruska balkanska politika. Zadnjič smo omenili sodbo nekega mažar-skega lista v zadevi najnovejših dogodkov na Balkanu, v kateri se je mej drugim na-glašalo, da se iz postopanja ruske diploma- cije v tem vprašanja jasno vidi, da ni več v veljavi znani avstro-ruski dogovor iz leta 1897. Temu sedaj odločno oporeka mažarski hiperoficiozus „Magyar Nemzet". Ta list pravi, da omenjeni dogovor ni imel namena spraviti s sveta nasprotstva v interesih Avstro-Ogerske in Rusije, marveč ustvariti le nekak modus vivendi, da bi obstoječe nasprotstvo ne vplivalo neugodno na prijateljsko razmerje obeh držav. Dosedaj Rusija te meje nikakor ni prekoračila, ko bi se pa to vkljub temu zgodilo prej ali slej, grof Goluhovski gotovo ne bo držal križema svojih rok ter storil gotovo vse potrebne korake, da odvrne pretečo nevarnost. Danes pa o kakem nasprotstvu še ne more biti govora in je še torej v polnem obsegu v veljavi zgoraj omenjeni dogovor. Nameravan napad? Iz Petrograda poročajo o veliki nesreči za ruski dvorni vlak v petek zjutraj okolu osme ure. Kakih 410 vrst od Petrograda je namreč skočil s tira posebni vlak, v katerem sta se nahajala general Hesse, poveljnik carjeve palače, in Kulomsin, višji uradnik v ministerskem zboru. Oba sta ostala nepoškodovana, ubit pa je kurjač. Eden voz se je razbil. O prihodu tega vlaka baje nihče ni bil obveščen. Nesreča se je pripetila neki na ta način, da so delavci pri popravljanju pozabili namestiti eno šino. Iz Petrograda sta se podala na kraj nesreče glavni železniški nadzornik in prokurator sodnega dvora. V nekaterih krogih se trdi, da so imeli pri tej nesreči svojo roko vmes anarhisti, ki so slutili, da se po tej progi pripelje ruski zunanji minister grof Lambsdorf, kateremu bi veljal napad. Turčija se udaja. Tako resnega postopanja sultanova vlada v znanem spornem vprašanju vendarle ni pričakovala od strani Francije, kakor je je ta izvedla minuli teden. Sedaj se že poroča iz Carigrada, da je turški zunanji minister Tewfik paša izročil francoskemu poslani-škemu svetniku prepis note na turško poslaništvo v Parizu, v kateri se prosi francoska vlada, naj se obnove diplomatiške razmere, ter zagotavlja, da se bo povoljno rešilo sporno vprašanje. Od obljub do dejanj je pa seveda v Turčiji zelo daleč in bodo torej Francozje znali ceniti važnost take izjave sultanove vlade. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. septembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je danes zjutraj peljal skozi Ljubljano na Notranjsko. Izstopil ni. Pri zajutreku mu je stregel g. restavrater. Shod v Vipavi. Včeraj se je vršil javen shod »Katoliškega političnega društva za vipavsko dolino« v Vipavi. Shod se je vršil ob ogromni udeležbi volivcev iz vse vipavske doline. Govorili so drž. poslanec dr. Žitnik, župnik Kromar in Ivan Lavrenčič, posestnik na Vrhpolju, Ob koncu shoda so pevci zapeli mnogo navdušenih pesmij. Navdušenje je bilo veliko. Obširnejše poročilo se priobčimo. Pesnik Simon Gregorčič hudo obolel. Z Gradišča nam prihaja žalostna vest, da je tam na svojem posestvu hudo obolel pesnik Simon Gregorčič. 29. avgusta se je podal k njemu njegov prijatelj zdravnik g. dr. Ferdinand Rojic. SOletnlca — dr. Tavčarja. Včeraj je dr. Tavčar v krogu svojih liberalnih prijateljev praznoval 501etnico svojega rojstva težkih kostij. Potrjena obsodba. Kakor čujemo, je najvišji sodni in kasacijski dvor potrdil razsodbo deželnega kot kazenskega sodišča v Trstu, s katero je bil lastnik »Soče« Andrej Gabršček obsojen na dva meseca ječe. Shod pri Koslerju. Za včeraj dopo-ludne je sklicala socijalnodemokr. stranka shod na vrtu pri Koslerju. Dnevni red je bil: „Kaj je z zavarovanjem za starost in onemoglost". Liberalni stranki, ki v svojem novem programu govori tudi o ljubezni do delavstva, se ni vredno zdelo, poslati na ta shod kakega zastopnika. Zastopani ste bili katoliško-narodna stranka in krščansko so-cijalno delavstvo- Sodrug Kristan je hi-navščino liberalcev in njihovega programa slikal v jako živih bojah. Okrcal je liberalce popolnoma po njihovi zaslugi. Zavedno delavstvo naj bi nikdar ne podpiralo teh so -vražnikov ljudstva. Ko se je sprejela primerna resolucija, zaključil se je «hod. Nov slovenski svetnik. Neki slovenski pesnik je pred več leti tožil, da je slovenski narod tako reven, da iz njegovega rodu še celo nobenega svetnika v nebesih ni. Potolaži se, ubogi narod. Ako nimaš nobenega svetnika v nebesih, pa hodi med teboj nov svetnik, ki ti prerokuje boljšo bodočnost. Zadnje dni je hodil po Gorenjskem in razodel se je najpred v najlepšem kraji v Vintgarju. Bržkone ga je iz njegove ponižnosti dvignila ta čudežna priroda, ali pa Žumrova klet. V Vintgarski restavraciji v spominski knjigi je podpisan, imenuje se: „Dr. Ivan Tavčar, bodoči slovenski svetnik." V znamenju „napredka " Občno pozornost vzbudil je izlet celjskega Sokola v Lubečno. „Slov. Gospodar" vprašuje opravičeno „zakaj k nemčurju?" in ima „Sokol* pač malo povoda, hvaliti ta bodisi glede vde-ležbe kakor tudi telovadbe sijajno izjalovljen izlet tako vsiljivo, kakor n. pr. v predzadnjem „Narodu". Mi bi te zadeve ne notirali, vendar nas sili k temu surov ton „Narodovega" poročevalca, ki vporablja tudi to priliko, da kida svojo surovost na štajersko duhovščino. — Izlet k nemčurju, napad na duhovščino — prav tako, kakor da bi komandiral tudi „Celjskega" Sokola" naš Tavčar! Vtopljenca, ki je 15. avg. s kolesom vred padel s črnuškega mostu, so našli in ga agnoscirali za Jan. Planinca iz Motnika. Ponesrečil se je v petek proti večeru na Begunjšici pri spravljanju sena posestnik Janez Resman iz Begunj na Gorenjskem ter v malo trenutkih izdihnil dušo. Pokopali so ga včeraj popoludne. Ponesrečeni, ki je bil bratranec presvetlega knezoškofa ljubljanskega, zapušča vdovo z devetimi otroci. Strašna nesreča. Ko je v četrtek besnela nevihta, je sedela v neki hiši v Sv. Križu na ognjišču neka 15-letna Karmela Ceket iz Trsta, hči kurilca Andreja Ceketa, stanujočega v ulici Fornace 20, katera je je bila tamkaj pri svojih sorodnikih. Ko je tako sama sedela pri ognju, švignila je strela skozi dimnik na ognjišče in razmetala na okoli goreče treske. Jedna teh je mladenki zažgala obleko in v par hipih je bila ista že vsa v plamenu. Na njeno upitje so prihiteli hišniki in pogasili gorečo obleko. Dekle so pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer je umrlo vsled groznih opeklin. Pred ljubljanskimi porotniki je stala danes Cecilija Mazovič, posestnika žena iz Kašlja, tožena radi poskušenega zavrat-nega umora svoje tašče. Ker je današnja razprava podala vse drugo gradivo nego preiskava in so se tudi sorodne priče odpovedale izpovedbi, umaknil je drž. pravdnik obtožbo in obtožena je bila oproščena. Iz Grabitanja se nam piše: S a-m o m o r. Danes 30. avgusta se je tukaj ustrelil mladi učitelj P i k e 1, rojen iz Him-melberga. Vzel je samokres in ustrelil se v usta, tako da mu je kroglja v glavi obtičala. Strel ni bil do smrti; zdaj so poklicali dekana, naj ga spove; ko je gospod prigovarjal učitelju, naj obžaluje svoj zločin, mu je le ta odgovoril: „Hvala za vašo uljud-nost, toda obžalujem, da se nisem bolje zadel". Kako globoko se je brezverstvo ujedlo v nesrečno mladino, da se upa vpričo smrti tako govoriti! Bolnika so odpeljali v celovško bolnišnico. Ljubljanskenovioo. Prodaja Au-rovega posestva. G. Aurovi dediči nam pišejo: „Mi nismo sploh nikogar pooblastili, da bi se pogajal z gostilniško zadrugo, zlasti pa nam niti na um ne pride, da bi se pogajali s kom na podlagi smešno nizke cene 240.000 kron. Z odličnim spoštovanjem G. Auerjevi dediči, pivovarna v Ljubljani." Sestanek, katerega je v ta namen sklicala gostilniška zadruga, je torej ostal brezvspešen. Na prodaj je bila pivovarna za 240.000 gld. — Jakob Alešo-vec nevarno bolan. Jak. Alešovcu se je bolezen jako poslabšala. Privezati so ga morali v bolnici na posteljo, ker se mu silno blede. Blede se mu o hoji po raznih ulicah. Včeraj ga je obiskala žena, katere ni spoznal. — Glavni komisijo-nelni ogled na elektriški železnici se je vršil danes. Uslužbenci so že dobili uniformo v — pruskih krojih in imajo danes glavno skušnjo. Trdi se, da se elektriška železnica otvori prihodnji petek. —■ Elektrika splašila je konja posestniku Janezu Pangercu iz Ilovice. Konja so ustavili na dvorišču Češnovarjeve gostilne. — U m r 1 je gospod Jožef Polon-š e k , železniški sprevodnik v Šiški. V Kolodvorskih ulicah št. 26 je umrl gosp. Ciril Zaje. — Banket. Danes so imeli ude-ženci glavnega komisijonelnega ogleda banket v hotelu pri Maliču. — Par čevlje v u k r a 1 je danes opoldno neki kosec brez posla ter zato moral v družbi policaja in lastnika čevljev na rotovž. Pokopali so v soboto v Mariboru g. Karola Radeyja, c. kr. sodnega adjunkta v pokoju, ki je umrl v Gradcu. Umrli je bil sin g. notarja Radeyja. Bartolich kandidat. V Istri se govori, da bodo laški krogi v koperskih kmečkih občinah o bodočih deželnozborskih volitvah kandidirali glasovitega župana Po-mjanskega Bartolich a. Brzojavna služba dne 12 sept. Povodom dne 12. septembra t. 1. v kmetskih občinah na Kranjskem vršečih se volitev v deželni zbor, imeli bodo vsi brzojavni uradi omenjene dežele istega dnč polno dnevno službo. Stavka v Nabrežini je napravila škode 150.000 K. Mrzlek v Gorici. Odsek mestnega starašinstva goriškega, ki se peča z vprašanjem, kje in kako dobiti pitne vode za goriško, je sklenil predlagati mestnemu stara-šinstvu, da dovoli novih 4000 K za nadaljnje preiskovanje, ali bi se dala voda iz Mrzleka dovesti v Gorico. Nesreča ob črnuškem mostu. Včeraj se je ob črnuškem mostu razbil čoln, v katerem je bilo več ljudij. Ljudi so rešili. Gočanska afera pred sodiščem. (Dalje.) Scer pa, kdo paje vsled kura-tovih prepove d lj mogel biti razburjen? Klerikalci gotovo ne. ker se jim je še prav dobro moralo zdeti, ko jih je g. kurat hvalil kakor svoje dobre, pridne otroke, in je grajal le nasprotnike. Razburjeni so mogli biti k večjemu liberalci sami, ker jih je, kakor pravijo sami, g. kurat vedno zaničeval in grdil — tedaj pa je tudi samo na njihovi strani bila razpoioženost za razsa-janje, a naredili so izgrede baje — klerikalci! To je logično in psihično nemogoče. Za hudodelstvo po § 87 k. z. pa razun objektivnih kriterij treba kakor za vsako drugo hudodelstvo tudi hudobnega namena, in sicer hudobnega namena, ki pre šinja vsa posamezna dejanja, koje v svoji celoti vstvarja to hudodelstvo. Da bi se g. kuratu zamoglo podtikati ta hudobni namen, moralo bi se mu dokazati, da je on od prvega dne svojega bivanja na Gočah pa do 28. okt. imel pred očmi dosledno ta namen, da bi ljudi med seboj hujskal in jih tako počasi korak za korakom nalašč in vede pripravljal in vsposabljal za tolovajski napad na njihove politične nasprotnike! Takega podlega namena brez tehtnih dokazov ne smemo presumirati pri nobenem človeku, najmanj pa pri kat. duhovniku, ki je od svojih predstojnikov tako izvrstno popisan kakor obtoženi g. kurat. Mi nimamo nobenega povoda misliti, da bi ti predstojniki lagali, mi moramo tem spričalom verjeti. Po teh svedočbah pa je dokazano, da je kurat Ferjančič nad 13 let opravljal zvesto in vneto apostolski posel misijonarja med divjaki, kjer ni bilo liberalcev, in da je želel prestopiti v še ostreji red, da bi se še bolj izpopolnil. Ali se komu zdi verjetno, da bi ta mož, ko pride čez toliko časa med svoje rojake na Goče, sploh koncipirati zamogel tako hudobno misel, kakoršno se mu zdaj brez vsakih dokazov podtika! ali je mogoče misliti, da bi versko tako nenavadno vnet duhovnik si upal svoja cerkvena opravila zlorabljati v tak naravnost bogoskrunBki namen ?! Zato moram pa tudi prav odločno 'ugovarjati nazorom gosp. drž. pravdnika o značaju gospoda Ferjančiča; razprava ni dognala ničesar, kar bi opravičevalo sklep, da spada g. kurat de facto med tiste, ki jim je edino ravnilo pri njihovem delovanju macchiavelistično načelo, da je namen vse, a sredstvo postranska reč. Ali je g. kurat Ferjančič pa venderle ravnal v hudobnem namenu? On se zagovarja: kar sem storil, storil sem v polnem prepričanji, da izpolnjujem samo svojo dušno pastirsko dolžnost in da delam le to, kar veleva katoliška vera in nauki katoliške cerkve. 1 Da se presodi namen kuratovih propo- vedij o liberalizmu in liberalcih, treba povda-riti dvoje: 1. Ali so se te propovedi dejansko gibale v smeri naukov in predpisov katoliške cerkve z ozirom na liberalizem, in 2. Ali je bil g. kurat kot avstrijski državljan opravičen propovedovati po naukih katol. cerkve? Pri tem lahko odgovarjam g. državnemu pravdniku, kateri je vprašal: Kaj je liberalizem? Kaj je liberalizem z verskega stališča — in samo to nas danes briga — je edino le cerkev sama kompetentna izjaviti. Ta pa je svoje določno in neovržno mnenje izrekla po svojem vidnem glavarju papežu, ki je v svoji okrožnici „o človeški svobodi" in drugih jasno označil tozadevno stališče kat. cerkve. Z dovoljenjem g. predsednika si dovoljujem prečitati par najmar-kantnejših odstavkov iz navedene okrožnice. (Cita; v liber. avditoriju šum in mrmranje; predsednik opominja poslušalce in grozi, da bo dal galerijo izprazniti, ie ne bo miru.) To je mnenje papeževo in njegova definicija o liberalizmu. (Dr. Tavčar: pa ni prava!) Na podlagi papeževih okrožnic so izdali škofje svoje pastirske liste in dolžnost duhovnikov je, se jim pokoriti. Vse te enuncijacije najvišjih kompetentnih cerkvenih dostojanstvo nikov imajo ta smisel, da je liberalizem brezversk, cerkvi sovražen in grešen. (Dr. Tavčar: To je politično ! Bom pa še jaz tako govoril!) Duhovniki so torej zavezani v svoji vesti, bojevati se zoper liberalizem in zoper tiste, ki ga zastopajo in zagovarjajo njega grešna načela. Ce je boj zoper liberalizem kazniv v smislu kaz. zakona, moralo bi drž. pravd-ništvo dosledno zapreti vse kat. duhovnike od papeža in škofov doli do zadnjega kaplana, ker se ta boj propoveduje po celi kat. cerkvi in ne samo na Gočah. Kurat Ferjančič kot vesten kat. duhovnik torej ni mogel in ni smel molčati, on je moral o pogubnosti liberalizma govoriti. Bil je opravičen razkrinkavati liberalce kot brezverce in njihovo liste kot umazane in lažnjive, on je bil dolžan svoji vesti, svariti stariše, da naj pazijo, da ne bi njihova deca vsled občevanja z liberalci škode trpela. To treba poudarjati, to treba vedeti, da se spozna pravi namen in pomen kuratovih nagovorov; g. kurat je govoril zoper liberalizem, ker ga cerkev sama obsoja in prepoveduje, (Dr. Tavčar: Šmarn!) ker bi bil on izdajica svojega poklica, če bi drugače govoril. Pa tudi stališče državnih zakonov sa takim propovedim ne da ugovarjati. Katoliška cerkev je vAvstriji še vedno pripoznana verska družba; država priznava kat. duhovnike kot dušne pastirje, vporablja jih v gotovih ozirih celo kot svoje uradnike in jih radi tega tudi v njihovih funkcijah ščiti na isti posebni način, kakor druge državne ali deželne uradnike. Država priznava samostojno notranjo uredbo kat. cerkve ter ji po načelu verske slobodo ne brani — kakor drugim verskim družbam ne — versko svojo misijo med državljani opravljati in izvrševati po svojih verskih naukih in predpisih. Iz tega pa sledi . . . Predsednik: To gre predaleč! Dr Brejc: Jaz moram to pojasniti, ker sicer ni mogoče prevdariti, je-li g. Ferjančič res ravnal v hudobnem namenu, (Galerija jo vedno bolj nervozna, predsednik jo opominja zadnjič k miru, dr. Tavčar pa se se bolj jezi) sicer pa sem s tem potrebnim razmotrivanjem že pri kraju, ker mislim, da sem jasno dokazal, da je g. kurat v svojih propovedih zoper liberalizem izvrševal le svojo dušno pastirsko dolžnost. Da ni imel hudobnega namena, sledi pa tudi iz nadaljnega dejstva, da se mu ne more očitati, kar bi bil izven cerkve kaznjivega storil. G. kurat je imel 24 ur časa na dan in 7 dni na teden kakor vsak drugi človek. Zakaj bi torej samo cerkev, javen prostor uporabljal za hujska-joče namene? Zakaj bi ne bil povabil svojih ljudi k sebi na intimen pogovor če jih je hotel res naščuvati, da naj planejo po liberalcih in jih pobijejo? Glede njegovega obnašanja zunaj cerkve pa niti obtožnica nič slabega ne ve! To je značilno. Opozarjati mi je dalje na dejstvo, da se vkljub najintenzivnejši preiskavi ni moglo razkriti ni kakih priprav za napad. Ako je bil res napad že zdavna z dolge roke nameravan, je venderle čudna prikazen to, da se prav nobenim pripravam ni moglo priti na sled. Pač! Iz volivnega shoda vMančahseje danes poskušalo kovati kapital. Toda ravno prireditev tega shoda kaže previden in pameten značaj kuratovega postopanja. Dobro vedoč, da bi ravno na „Tri-glavovem" plesu, če bi se ga udeležili tudi njegovi pristaši, ko bi se duhovi vsled zav-žite pijače razvneli, znalo priti do kakih ribarij ali celo pretepov, zvabil je g. kurat svoje ljudi za ta dan z Goč proč v Manče, dabi tako preprečil vsako priložnost za kake prepire. Iz tega, da se o govorih na shodu v Mančah ni moglo poizvedeti nič, kar bi zoper g. kurata govorilo, pa vender ni opravičen sklep, da se je tam kaj hudobnega govorilo. Tisti liberalec, ki je bil na tem shodu, kakor sam kot priča pripoveduje, bi gotovo ničesar ne zamolčal, kar bi moglo g. kurata potlačiti. Pa ni vedel ničesar obremenjevalnega povedati. S shoda v Mančah peljal je g. kurat svoje ljudi domu, med potjo so še vsi skupaj na glas molili „ A v e Maria" in domu prišedši opravili v cerkvi skupno večerno molitev. Tako se ne pripravljajo razbojniki na svoja nameravana tolovajska dela! Jasno je torej, da izgredi niso bili pripravljeni in dogovorjeni, da so temveč nastali spontanno in čisto slučajno. Nato kaže tudi dognano dejstvo, da nobeden izgrednikov, kolikor jih je prišlo v Žgurjevo vežo, ni imel nobenega orožja. To je vender čudno, da je vsak „napadalec" v liberalni brlog prišel praznih rok! Samo eden je prinesel seboj neko „lajšto" od Žgurjevih vrat, ki se je bila odtrgala, ko so ga drugi notri potegnili; pa tudi ta mož z „lajšto" ni nikomur nič hudega storil, pač pa je bil sam od liberalcev tepen! Pa tudi reflektiranje iz tega, kar se je tisti večer res dogodilo, opravičuje trditev, da izgredi niso bili že prej nameravani. Kaj pa se je vse zgodilo ? Tri, štiri lahke poškodbe in nekaj pobitih šip, to je vse, kar se je dognalo. Ali menite, da bi se res ne bilo nič hujega zgodilo, če bi se bilo 100, 200 ljudi na napad dogovorilo in ga poprej skrbno pripravilo? Vender pa se moramo prašati po p r a-vem vzroku izgredov. V tem pogledu opozarjam na dejstvo, da so bile razmere na Gočah že več let napete, da se je že mnogo časa nasprotje med liberalci in klerikalci utaborilo v obeh društvih „Nanos" in „Triglav", kojih privrženci so se mnogo časa trdovratno pravdali za nek društven prapor. Ta pravda ljudi gotovo ni sprijaz-njevala! Direkten povod pa je dal konflikt med Stembergerjem in Debevcem. Ta dva sta slučajno skupaj trčila tisti večer, vsak pravi, da ga je nasprotnik izzval, pa to je vse eno, gotovo pa je to, da je eden udaril drugemu po luči, ta pa ga je zato vrgel v lužo. Vsled tega seveda veliko vpitja, ljudje so začeli skupaj vreti — v nedeljah večer je itak vse po koncu po vaseh — in začel se je med njimi prepir, ki se je razvijal, kakor se vsak tak prepir navadno naprej razvija. V tem prišla je k Jamšku, kjer so nekateri^ „klerikalci" pili in bili veseli, vest, da je Stemberger pred župniščem župnika in-sultiral, in nekaj ljudi je steklo tja pogledat, kaj je. Koj na to pride druga vest, da pri Žgurju „klerikalce" t e p o — in ta vest je bila opravičena, saj so jih res tepli in ven metali —; naravno je, da so šli nekateri iz radovednosti pogledat, drugi pa da bi svojcem pomagali, če treba. V poštev prihaja tu namreč znano dejstvo, da so si na Gočah ljudje vsevprek v sorodu, tako daje vsak, ki je bil pri Žgurju tepen, imel gotovo svoje sorodnike med Jamškovimi gosti. Ni se čuditi, da so ti svojim sorodnikom hiteli na pomoč; kdo jim bo to zameril? Vse kar se je pa dalje iz tega izcimilo, je pa v danih razmerah bilo zopet čisto naravno. Za to ni trebalo nikakega dogovarjanja ali komplo-tiranja. Vzlasti pa s temi dogodki nima nikake zveze g. kurat, kojega oseba se je sploh samo po naključju zamotala v te izgrede. Ko bi bil g. kurat tisti večer lepo dalje spal, ko se je začel prepir pod župniščem, ko bi ne bil svojega okna odprl in ljudi miril, bi nikomur ne bilo prišlo na um, vse kar se je pozneje zgodilo, podtakniti njemu na rovaš in tudi za njegove propovedi bi se nihče ne bil zmenil. Bil je torej v to pravdo vpleten zgolj po nesrečnem slučaju. S tem prihajam k drugemu faktu, glede katerega bom kolikor mogoče kratek. Jaz hočem konstatirati pred vsem to, da je po celi vrsti prič dokazano, da je g kurat svoje okno odprl potem, ko je spodaj nastala rabuka, ko sta se spodaj sprijela dva „klerikalca" in dva liberalca. Cela vrsta prič je potrdila, da je gospod kurat zaklical nemirnežem, ki jih niti poznal ni: d a j t e mir in pojdite spat, če ne bom streljal! To, da jih je k miru pozival, je najboljši dokaz, da se mu o kakem napadu na liberalce, ki v naj bi se ta večer vršil, niti sanjalo ni. Če bi bil on vedel: nocoj bo moja stranka napadla liberalce, tedaj bi gotovo ne miril, vzlasti ne, ko ni niti vedel, kdo je pod njegovim oknom. Kajti če bi stali njegovi ljudje pod oknom in bi jih on klical k miru in jih spravljal spat, izjaloviti bi se mu moral njegov naklep za napad! To bi bilo nesmiselno. Telefonska in brzojavna poročil». Dunaj, 2. sept. Bankir Moric Freind se je ustrelil. Praga, 2. sept. V bolnici je zdravnik Sorey pri zdravljenju škrlatioe nalezel si bolezen in umrl. Lvov, 2. septembra. V neki tukajšnji kavarni je nastal prepir mej so-cijalistiškim vodjem Mokulovskim in poslancem Breiterjem. Breiter je bil oklo-futan. Berolin, 2. septembra. Vsenemška zveza je vsprejela resolucijo, ki odobrava delovanje Vsenemcev v Avstriji, ki govori za ožjo organizacijo dežel, ki so se časih prištevale k nemškemu bundu, in zahteva samoupravo za Galicijo, Dalmacijo in Bosno, ter odobrava nemški linški program in zahteva še ožje zveze z Nemčijo. Rim, 2. septembra. Kardinal Ram-pola je imel posvetovanje s svetim očetom glede zavoda sv. Jeronima. Sklical je svet kardinalov, ki se o tej stvari posvetujejo. Kraljevi sodni komisar je zapečatil stvari v zavodu in pričel z inventuro. Rektor Pazmann je v ime svete stolice in v ime Avstrije protestiral proti tej sili napram zavodu. Rim, 2. sept. Kraljevi komisar je prepovedal vhod v zavod sv. Jeronima obema strankama, dokler se reši za- , devno vprašanje. Policija straži vhod. Zofija, 2. septembra. Knez Ferdinand bode koncem meseca septembra za več dni prišel na Dunaj. Garaoas, 2. sept. Vsem kolumbijskim konzulom je odtegnjen ekse-kvatur. Do 8500 na meji zbranih Ve-nezuelcev je pripravljenih, da udro v Kolumbijo in podpirajo revolucijo. Novijork, 2. sept. V Kalispelu sta trčila dva vlaka. Ubitih je 3b oseb. London, 2. sept. Kitchener javlja iz Pretorije 31. m. m.: Mej Watervalom in Hamanskralom je 250 Burov napadlo vlak in ga razpršilo v zrak. Podpolkovnik Vandeleur je ubit. Nadaljne izgube niso znane. ffleteorologidno porodilo. tišin» nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-Omm « 3 Cm opa- zOTania Gianje baro. metra r tum. Tempe-ratnrn ! p0 Vatro* oixiju ; Nebo a i ►n _ •S« • r) •« ► a* » 3l| 9 zve». 736 9 15 8 1 si. jug jasno 00 1 7. zjutr. 2. popol. 135 3 734-1 12 4 235 si. svzh. p m.jzah. del. oblač. sk. jasno 1 1 9. z več. 733 61 17 6 1 si. jzah | det. jasno 00 o |7. zjutr. |2. popo!.j 734-5 733-1 15 2 231 si sever, si. jug. dež sk. oblač. Žitne cene dn<5 31. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 60 kilogramov. Pšenica za Jesen......K 8 68 do 8 69 „ „ pomlad 1902 . . . . „ 8-52 „ 8 53 Rž za jesen.........7-04 „ 7-05 „ „ pomlad 1902 ...... 7-36 „ 7'36 Koruza za avgust......, 6 38 „ 6 39 „ „ september-oktober . . „ 6-40 . 7-41 , maj-junij 1902 . . . „ 639 „ 540 Oves za jesen........ 6 68 . 6 70 , » pomlad 1902 . . . „ 7-04 , 7 05 Na budimpeitanski borzi: PSenica za oktober......K 8 00 do 8'01 » „ pomlad 1902 . . . . „ 8 42 „ 8-43 Rž za oktober........ 6 72 „ 6-73 Oves za oktober....... 6 38 „ 6-39 Koruza za september.....„ 5-12 „ 6-13 „ maj 1902 ...... 512 „ 5-13 (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-85 do 8'40 južne žel........ 810 , 8-40 Rž „ ......., 7-65 „ 725 Ječmen ......... 700 „ 8-50 „ ob Tisi........ 6-76 „ 8-00 Koruza ogerska........ 6-45 „ 6-60 Cinkvant , .......„ 675 „ 7-10 Oves srednji........„ 6-71 , 6 85 Fižol............ 1000 „ 11-50 841 1-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naS ljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat in zet, blago-rodni gospod Kari Detela trgovec in posestnik v Dobu, načelnik dobške požarne brambe itd. danes ob dveh zjutraj po kratki, hudi bolezni v 41. letu svoje dobe, previden s svetimi za kramenti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se bo v torek, dne 3. t. m., ob eni popoldne v ljubljanski bolnici blagoslovilo in prepeljalo potem na pokopališče v Dob, kjer se ob Štirih popoldue položi k večnemu počitku. Svete maše se bodo brale v več cerkvah. V Dobu, dnd 1. septembra 1901. Adcla Detela, soproga. — Margareta Detela .mati. — Kari, Stanko , Ivo, Vladimir. Bogdan, sinovi. — Ignacij, Franc, Ivan, bratje. — Marija, Terezija, sestri. - Barbara Iglič, tašča. Monfanski Lugue in C Malaga priporoča 837 l-i Franc Htiipio» v Ljubljani, Marije Terezije cesta. Samski, vrtnar, priden in zvest vešč kulture rož in zelenjad, se išče za večji vrt v Ljubljani. Ponudbe prevzame upravnižtvo »Slovenca pod naslovim: „Vrtnar'- 839 6-1 JSpreteii trgovski pomočnik nad 24 let star, sprejme se takoj pri tvrdki J. Perdan v Ljubljani. 840 3-1 Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela SSt^S iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske uliee. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez koukureoce 13 11-2 Srednja temperatura nedelje 17 8", normale: 16-9°. Zaloga šivalnih strojev JAN. JA}( v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. „Diirkopp"- in „Waffenrad"-koles. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (flledijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanja cerfiveniR paramentov. Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajllne burze, atole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor sc glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi na očila na bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporahlja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 704 12—7 m i > h h a j w k a borz a.. Dn6 2. septembra. Bkvpai državni aolg v notah ... £8 60 ¿{kupni državni dolg v »rebru . . . ! južne železnice 3°/0 343 50 > > južne železnice 6°/„ 120 60 > > dolenjskih železnici0/, . — • — Kreditne srečke, 100 gld....... 397-50 4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 510 -Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 eid- . 48 — Ogerskega > , » 6 » — Rudolfove «rečke. 10 gld. ... 68-~ Sa'rnove srečke, 40 gld. ...... 234 — St Genois srečke, 40 gld........267 — Waldste'nove sraeica, 20 gid....... 396 25 LjubljansKe srečke . . ...... 60'— Akcije anglo-avstrijske banie, 200 gld. . . 268 — Akci|e Ferdinandovo sev. teiez., 1000 gi. «t- v- . 5680 — Akcije triaikfga Woyda 500 gld..... 868 - Akcije južne ieieanice, 200 gid. sr. . • • 89 50 Splošna avstriiska. itavbinaka družba . . . 144 — Moiitauska družba avstr. pinn......410 50 Trboveljska premogarsla druiba, 70 gld. 437 — Paniniih rubljev 100 ......... 253'12 I jgL* Nakup In prodaja S raakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri trebanjlh, pri izžreban ju i najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. 1 K u i a u I n e i * v r * i t e v narodi! na borzi. Menjarnicna delniška «irumia „M E m C U il" 1., Wollzails 10 in 13, Dunaj, 1., Strobeigasse 2. 1 ^ liWilffBH(liiiWflll 111 _ AdT & ¿¿Ji*L.HA«, v vseh gospodarskih in Onnnfinih livaro», i potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkiii vre4iwttalb § papirjev in vestni ->vfeti za dosego kolikor je mogoče viaocof» i obrestovanja pri popolni varnosti 1 iKT naloženih ^ t !i r n i c. '¡IM |