PoStnina
LIST
in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 8. julija 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 78.
Seja izvršilnega odbora Zveze trg. gremijev.
V petek, 4. t. m. se je vršila v prostorih zveznega tajništva seja izvršilnega odbora Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo, ki ji je predsedoval zvezni predsednik g. Josip J. Kavčič.
Po kratkem poročilu g. predsednika
o	izvršitvi sklepov, sprejetih na zveznem občnem zboru, je razpravljala eksekutiva o konferenci, ki se vrši na Sušaku radi zgraditve železniške proge Kočevje - Sušak. V imenu Zveze se udeleži konference, ki jo je sklical za G. t. m. načelnik mesta Sušak, predsednik g. Josip J. Kavčič.
Povodom sestave banskega sveta je sklenila eksekutiva, da pozdravi Zveza člane banskega sveta, ki so trgovci in industrijci, in apelira inanje v svrho čim tesnejšega sodelovanja med njimi in stanovsko strokovno organizacijo.
Na podlagi sklepa zveznega občnega zbora je Zveza odpovedala pogodbo s tiskarno »Merkur« radi »Trgovskega lista«. Predsednik g. J. J. Kavčič je obširno poročal o razgovorih, ki jih je imel s predstavniki nove uprave tiskarne »Merkur« glede podaljšanja pogodbe, nakar se je soglasno skleni-
lo,	tla Zveza podaljša koncem maja t. 1. odpovedano pogodbo z malimi spremembami za dobo enega leta, to je od
1.	julija 1930. do 1. julija 1931. Odbor je sklenil nadalje naprositi po posebni depulaciji g. dr. Ivana Plessa, dosedanjega dolgoletnega urednika »Trgovskega lista , da obdrži uredništvo lista tudi v bodoče.
Po razpravi o sklepu načelstva Srezkega gremija v Celju glede izstopa gremija iz Zveze radi previsoko odmerjene zvezne doklade, se je sklenilo, da se doklada za leto 1980. odmeri pozneje, ko bo točno ugotovljeno število plačujočih članov.
(j. prof. Fr. Sič je predložil Zvezi svojo novo knjigo o knjigovodstvu s ponudbo, naj bi jo Zveza založila. Z ozirom na to, da se Zveza ne more spuščati v kupčijske posle, se je soglasno sklenilo, da knjige Zveza ne more prevzeti v založbo, pač pa bo podpirala avtorja, če dobi založnika, s tem, da bo priporočala knjigo potom včlanjenih gremijev.
Pri »Raznoterostih« se je končno sklenilo, da se bodo vršile seje izvršilnega odbora v bodoče po potrebi.
ITALIJA JE S CARINSKO VOJSKO ŽE PRIČELA.
V odgovor za visoko novo ameriško carino je Italija kot prva evropska država zvišala uvozno carino na ameriške avtomobile za tri- in štirikratni znesek. Efekti italijanske avtomobilne industrije so takoj prvi dan zvišanja v po-borznem prometu poskočili. Ameriški avtomobila! producenti si bodo gotovo pomagali z evropskimi podružnicami oziroma z ustanovitvijo lastnih tovarn v Evropi.
*	* *
NAVODILO GLEDE TOLMAČENJA NEKATERIH DOLOČIL ZAKONA O NELOJALNI KONKURENCI.
Navodilo trgovinskega ministrstva glede tolmačenja § 32 zakona o nelojalni konkurenci, je objavljeno v 12. številki »Službenega lista« Dravske banovine od 7. t. m. skupaj z objavo glede uveljavljenja tega zakona. Naše čitatelje opozarjamo, da najdejo vso to v »Trgovskem listu« z dne 12. junija t. I.
Velika manifestacija za zvezo Slovenije z Jadranom.
Veličastno zborovanje na Sušaku — Soglasnost med gospodarskimi predstavniki iz Dravske in Savske banovine — Z navdušenjem sprejeta resolucija za čimprejšnjo zgraditev ze vzakonjene proge
Na Sušaku se je vršila v nedeljo dopoldne krasna manifestacija za zgraditev železniške zveze Slovenije z morjem. Na zborovanju, ki ga je sklicala mestna občina sušaška, so zastopniki vseh važnejših gospodarskih korporacij in organizacij, kakor tudi državnih in avtonomnih oblasti z navdušenjem in v polni soglasnosti manifestirali za čimprejšnjo zgraditev proge Kočevje - Vrbovško.
Zborovanje se je vršilo v sejni dvorani nove mestne hiše. Župan sušaški g. Ružič, ki je osebno vodil vsa pripravljalna dela za to potrebno in v resnici odlično uspelo manifestacijo, je točno ob 9. uri dopoldne otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom in zahvalo vsem došlim predstavnikom. Imenoma je pozdravil podbana Savske banovine g. Stojanoviča, podbana Dravske banovine g. dr. Pirkmajerja, zastopnika prometnega ministra, zastopnika ministra za šume in rudnike, župana dr. Dinka Puca ter vse ostale odlične predstavnike.
Po pozdravnih besedah je prosil, da se izvoli predsednika zborovanja. Na predlog predsednika ljublj. Zbornice za TOl g. Ivana Jelačina je bil z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika sušaški župan g. Ružič.
Župan Ružič je predvsem pojasnil pomen zborovanja. Pristopiti je k stvarnemu delu za realizacijo načrta /veze Dravske banovine z morjem.
Nato je g. Ružič predlagal, da se posije pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju. Predlog je bil sprejet z glasnimi klici /Živio« kralju in kralj. domu. Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi g. banu inž. Sernecu in g. banu dr. Šiloviču s prošnjo, naj z vsemi močmi podpirata akci jo za realizacijo načrta.
Župan inž. Ružič prosi nato direktorja inž. M. Klodiča, naj poda zboru poročilo o položaju, v katerem se nahaja danes vprašanje te nadvse potrebne železniške zveze.
Referat direktorja 9- inž. M. Klodiča.
Namen mojega današnjega referata ■e pojasniti, kako stoji danes vpraša nje železniške zveze z morjem, da vidite, da se je glede lega vprašanja delalo popolnoma naravno in logično brez vsakih ozirov na osebne interese. Slovenija je odrezana od morja, pol preko Karlovca je predolga in zalo smo morali mislili na nov spoj z morjem. Ne morem dovolj poudariti, da torej ne gre samo za nekak spoj teko rekoč v zraku viseče kočevske železnice s sušaško progo, za velik promet nesposobne proge tretje vrste, temveč za zvezo cele Dravske banovine z morjem s pomočjo glavne železnice na lastnih tleh.
S tem, da vozimo naše blago iz Slovenije v inozemske luke, izgubimo gotovo 50 milijonov dinarjev na lelo, kar je zelo malo računano, na tarifah, pristaniških pristojbinah, mezdah itd., torej denar, ki ga darujemo tujcem iz našega dela in truda. Naravno je, da moramo istotako poskrbeti za povečanje sušaške luke in izboljšanje pomorskih zvez.
Večkrat se čujejo ugovori, da se ne izplača investirati denar na državni meji. Ako investiramo za luko Sušak recimo 50 milijonov, pomeni to, da prevzamemo šele samo en riziko za to
vsoto. Ker pa doslej nismo ničesar storili za Sušak, ali pa malo, država in gospodarstvo nista samo riskirala v preteklih deselih letih 10-krat 50 milijonov, ravno 500 milijonov dinarjev, temveč sta izgubila v resnici la ogromni denar.
Kaj je z rentabilnostjo nove železnice?
Ako bomo gradili to progo samo kot vicinalni spoj, potem zares ne moremo pričakovati nobene rentabilnosti. Ako pa jo gradimo z višjega vidika, odprave odvisnosti najbolj severnega dela države od inozemstva glede na trgovino, potem se bo investirani kapital gotovo rentiral.
Od nove proge leži večji del na teritoriju Savske banovine.
štiri važne ali manj važne zahteve so rodile idejo nove proge:
1. Zveza Ljubljane s Sušakom.
2. Zveza Maribora s Sušakom, ker sla Ljubljana in Maribor glavni središči Dravske banovine.
3. Lokalni interesi.
Te navajam šele na tretjem meslu, zalo ker ne gradimo vicinalne, leinveč glavno progo v interesu obeh banovin.
4. Na zadnjem mestu prihaja namen zveze dravske banovine z Dalmacijo, čeprav so tarife izenačene, ne bomo izvažali mnogo blaga iz dravske banovine v Dalmacijo. Ni niti v interesu gospodarstva niti železniške uprave, vlačili blago 200 km paralelno ob obali na sprehod, ko imamo morje pred nosom na Sušaku, interesom dalmatinskega tujskega prometa bo projekli-rana proga odgovarjala v zadostni meri.
Kar se tiče prve točke, to je zveze Ljubljane s Sušakom, se mora nova proga pričeti samo v Kočevju.
Južno od Kočevja naletimo na zelo veliko zapreko, na 300 do 400 m globoko dolino Kolpe oziroma Čabranke. To kornplicira in podražuje zgradbo. S lem vprašanjem se je bavil /lasli dunajski inženjer dr. Musil, ki je končno priporočil 124 m visok mosl preko’Kol-pe pri selu Goršeti. Jaz sem na trasi v smeri Vrbovško našel, da bi bila najcenejša rešitev zgraditev 80 do 90 m visokega mosta pri vasi Radenci.
Toda še druge zapreke smo našli v teh krajih,- namreč slab teren, poln spolzke zemlje, zlasti med Čabroin in Vrbovškim. Oficijelno strokovno mnenje geologa Kocha in Lukovica o tem terenu je nepovoljno. Imamo zelo slabe izkušnje na obstoječi progi Brod-Moravice — Delnice.
Varijante Kočevje-sušaška proga delimo lahko v tri skupine. Prva skupina je Kočevje—Brod Moravice, druga Kočevje—Vrbovško oziroma Srbske Moravice, tretja pa Kočevje ali Ribnica — Delnice.
S proučevanjem tras je pričel neki dunajski inženjer I. 1c)20. Izdelal je traso Kočevje—Brod na Kulpi—Brod Moravice.
V	drugi skupini vzbuja najprej pozornost zveza Kočevje—Srbske Moravice. Toda most preko Kolpe bi bil visok 120 metrov, tunel med Kolpo in dolino Dobre pa bi meril 7 km. Te varijante bi bile predrage.
Glavni projekt trase Kočevje—Vrbovško določa 80 m visok most pri vasi Radenci in 5 km dolg tunel pod hribom Lovnik pri Vrbovškem.
Boj za posamezne trase je postajal
tekom let zelo hud. Meseca decembra 1926 se je seslala velika državna konferenca za novo železniško omrežje v Beogradu. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se odobri načrt železniške zveze Kočevje s sušaško progo s priključkom med Brodom Moravice in Vrbovškim. To je bilo že dovolj jasno, da so namreč prišle v poštev samo vzhodne varijante. Ministrstvo za promet je poslalo na leren komisijo, da izbere definitivno Iraso. Večina inženjer-jev komisije se ni izjavila za nobeno Iraso, lemveč je priporočila, naj se vprašanje proučuje dalje. Samo član univ. prof. inž. Alačevič iz Zagreba se je odločno izjavil za zvezo na Vrbovško.
Tako je morala odločili direkcija sama. Nadaljevala je proučevanje problema v zmislu sklepa komisije. Direktor inž. Kuzmanovič je osebno pregledal teren ter prišel do sklepa, da med ča-brom in Vrbovškim ni mogoča proga zaradi ležkega obvladanja globokih dolin čabranke ter Kolpe in zaradi opasnega terena, kar bi vse imelo za (Kisledieo velike stroške za zgraditev in drago vzdrževanje. On sam je na-glašal zadnjo posledico ter položil novo Iraso Ribnica —Delnice povsem izven doline Čabranke v zdravem terenu.
Direkcija je došla končno do prepričanje), da preostaja samo še izbira med trasama Ribnica—Delnice in Kočevje— Vrbovško, pri zadnji z izpremembo, da se zavrže visoki mosl pri Radencih ter skrajša tunel pri Vrbovškem od 5 km na 275 /uradi sledenja pri gradbenem kapitalu. S tem je la trasa podaljšana od 45 na 48 km. Dne 8. novembra 1927 se je
prometno ministrstvo definitivno odločilo za traso Kočevje —Vrbovško.
Mislim, da ne bomo mogli iako lahko najti primera, da bi se vprašanje kake železniške /ve/e proučila lako temeljilo, kakor v našem primeru. Dovolite še nekoliko besed
o	zvezi Maribor—Sušak.
Tu potrebujemo samo še spoje Sevnica—Sl. Janž (13 km) in Črnomelj na Jadrč 126 km), poslajo projektirane proge Kočevje—Vrbovško. Na la način dobimo samo nekoliko daljšo zvezo Maribor—Sušak (318 km) nego je pot Maribor—Trst (300 km). Proga Sevnica
—	št. Janž se še ni nikdar zanikavala. Kar se tiče zveze iz Črnomlja na sušaško progo, je naslal protiprojekt zveze Straža—Kočevje in Črnomelj—Oguliti. Na la način sta nastala
dva sistema zvez Slovenije z morjem, namreč
I. Proga Kočevje—Jadrč—Vrbovško, Črnomelj—Vinica—Jadrč in Sevnica — Št. Janž skupno dolge 96 km z gradbenimi stroški 370 milijonov dinarjev in
II. proge Ribnica—Delnice, Straža— Kočevje, Črnomelj—Ogulin, Sevnica— Št. Janž, skupno dolge do 70 km z gradbenimi stroški 630 milijonov dinarjev. Ko bo sistem prog pod 1. izgrajen, bo polegnil promet vse Dravske banovine in tudi tranzit na Sušak ter bodo dohodki zaradi tega taki, da se bo investirani kapital z železnico gotovo rentiral.
Danes nas interesira samo
zveza Kočevje—Vrbovško.
Dolga je 58 in pol km, priključek na sušaško progo se nahaja 3 km severno
Cena posamezni številki Din 1*50.
plafana v gotovini.	1	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.
___i . f--------------------------------------------  —	-------------------------------------------------------------------------------------------          _	..	.	.	_
Časopis za trgovino, industrijo
od Vrbovškega. Priključna postaja bo obstoječa velika postaja Srbske Mora-vice. Na progi se nahajajo postaje Mo-zelj, Reindol, Knežja lipa, Čeplje (že na ozemlju Savske banovine). Stari trg, Radenci, Speharija, Močile, Jadrč in Nadvučnik. Tunelov je 13, najdaljši meri 2790 m, drugi 1350m, ostali pa so kratki tuneli. Večjih mostov in viaduk-lov je deset. Najmanjši polumer je 250 metrov. Gradbeni stroški znašajo 250 milijonov dinarjev. Dovoljena brzina vlakov bo 50 km na uro,
vozni čas Ljubljana—Sušak bo znašal samo 6 ur,
dočim potujemo danes preko Karlovca nad 11 ur.
Projekt za progo Kočevje—Vrbovško una pravno podlago v zakonu o Blairovem posojilu iz I. 1922 in v finančnem zakonu iz leta 1927. Prvi pravi, da se ima za to progo iz omenjenega posojila porabiti 2 milijona dolarjev, kar pomeni danes okroglo 110 milijonov dinarjev ali 44 odst. gradbene vsote. Zakon iz I. 1927 določa, da se ima proga Kočevje—Vrbovško zgraditi iz že sklenjenih ali iz novih posojil, ki se imajo še skleniti za splošno državno polrebo.
Direkcija za zgradbo novih železnic je izročila potom licitacije delo za izdelavo podrobnega projekta zasebni tvrdki inž. Dukič v Ljubljani I. 1928., ki je izvršila ta posel I. 1929.
'lako stoji danes ta stvar. S lem končam svoj referat.
Izjave predstavnikov.
Po referatu se je prvi oglasil predsednik zagrebške zbornice TOI gosp. dr. M. Vrbanič. V svojem govoru je poudaril, da je potrebno začeti najin-tenzivnejše delo za to, da pridemo do zgraditve toliko potrebne proge. Paralelno z zgraditvijo proge Kočevje —Vrbovško je zgraditi tudi zvezo Sušak — Martinščica in dograditi progo na 5a-kar, zgraditi zvezo Št. Janž—Sevnica in Črnomelj —Jadrč.
V imenu ljubljanske zbornice za TOI je predsednik g. Ivan Jelačin z navdušenjem pozdravil zbor, podčrlajoč v svojih lepih besedah, da je bilo čakanja dovolj in da je treba nujno apelirati na vlado, da začne z delom čim-prej. Zborovalci so navdušeni govor g. Jelačina večkrat pretrgali z aplavzi. Priobčili go bodemo v prihodnji številki.
Za predsednikom Jelačinom je govoril in povdaril nujnost vprašanja gosp. Ogrin kot načelnik obrtniškega odseka Zbornice TOI.
V imenu Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo je pozdravil zbor predsednik g. Jos. J. Kavčič. Zveza Irgovskili gremijev za Slovenijo je v svojih akcijah ponovno podčrtala potrebo zveze Slovenije z morjem. O tem vprašanju je ponovno razpravljala na letošnjem občnem zboru, ki se je vršil 21. maja v Kočevju. Predsednik g. Kavčič prečila zborovalcem resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta na zvfeznem občnem zboru, kar je sprejel zbor z velikim navdušenjem.
Za g. Kavčičem je govoril predsednik Zveze industrijcev iz Ljubljane g. Drag Hribar, a za njim v imenu Zveze obrtnih zadrug iz Ljubljane in Maribora g. Josip Rebek; nadalje so še govorili gg. tajnik Saveza šumske industrije dr. Bragelič, župan Kočevja Kostanjevec, župan ljubljanski dr. Dinko Puc, tajnik Zveze trgovcev in industrijcev šumskih proizvodov M a u t n e r, predsednik Zveze slovenskih zadrug inž. Zupančič, tajnik Zveze industrijcev iz Zagreba gosp. dr. Pandekovič, za Kmetijsko družbo g. Janko Bukovec, v imenu osrednjega odbora Narodne Odbrane novinar Ivan M a I i n a r, načelnik Bakra C a n j u g a ter končno še direktor zagrebške železniške direkcije g. S e -n j a n o v i č , ki je na zboru zastopal g. prometnega ministra.
Soglasno in z velikim navdušenjem so bile nato sprejete
resolucije,
ki jih je predlagal župan g. R u ž i č.
Resolucije glasijo:
Gospodarji Savske in Dravske banovine, zbrani na konferenci 6. julija na Sušaku, ugotavljajo naslednje:
1.	Današnje zveze dravske banovine s primorsko obalo so take, da nikakor ne morejo pritegniti izmenjave dobrin
te industrijsko in gospodarsko napred- i ne banovine v naše luke, zaradi česar se promet usmerja po krajših potiti v tuje luke in se odvaja pod tuje vplive.
2. To slanje povzroča veliko nacionalno in gospodarsko škodo ter je ne-vzdržljivo za interese našega skupnega gospodarstva in za prestriž države, da moramo neodvisni od tujih luk nuditi zaslužka tujim delavcem, dočim je v primorskih sicer pasivnih krajih narodnih luk in nezaposlenih delovnih moči v izobilju.
3. Promet, ki nam zaradi pomanjkanja direktne zveze Slovenije z našim Kvarneroin odhaja preko tujine, znaša na leto 400.000 ton. če računamo, da izgubi s tem naša država in naš kapital pri toni 200 dinarjev, kar je minimum, tedaj propade našemu narodnemu gospodarstvu in naši državi najmanj 88 milijonov dinarjev na leto.
4. V takih okoliščinah ne morejo naše luke pritegniti niti tranzita srednjeevropskega zaledja. V interesu našega narodnega gospodarstva je, da ta tranzit, posebno iz držav, s katerimi stojimo v ožjili gospodarskih zvezah, čimbolj usmerimo na našo luko.
5. Tudi promet tujcev iz Srednje Ev-rope, namenjen naši obali, je usmerjen v veliki večini na tuje luke in železnice na Gornjem Jadranu, s čemer so oškodovani interesi naših železnic, našega parobrodarstva in vseli ostalih komponent gospodarstva.
Na podlagi teli ugotovitev konferenca Savske in Dravske banovine:
1. Apelira na kraljevsko vlado, naj čiinprej osvobodi blagovni in osebni promet in sploh vse gospodarsko življenje zapadne Jugoslavije, kar se bo zgodilo v onem času, ko se bo izvedla uzakonjena zveza, ki bo direktno vezala Dravsko banovino s sušaško.
2. Znesek 2 milijonov dolarjev, ki je bil v to svrlio zagotovljen iz Blairovega posojila in ni bil uporabljen, naj se likvidira in naj se z grajenjem brez odlašanja prične.
3. Da bi sušaški luški sistem mogel zadovoljiti potrebam prometa, namenjenega nam, naj se že letos dogotovi proga Bakar—Bakar luka in izvede zveza z Martinščico .
Na vse merodajne činilelje se naslav-
FRANKIRALNI STROJI.
Ministrstvo je izdalo z odlokom štev. ,26-175 od 20. maja 11)29 navodila /a uporabo strojev za Irankiranje poštnih pošiljk v notranjem in mednarodnem pro-( metu. lJo točki 5 teh navodil se s iran-kiralnimi stroji lahko Iraukirajo navadne in priporočene pisemske pošiljke in vrednostna pisma, a po kesnejši odredbi ministrstva štev. 126.902 od 20. decembra 1929 tudi spremnice paketov. Kljub temu se dogaja, da posamezne pošte portirajo pošiljke, ki so Iranki ra n e s franikiralninii stroji, in da izterjujejo portovne pristojbine od naslovnikov. Prav tako poslujejo tudi pri paketih, ko-jili spremnice so pravilno .frankirane, s frankiralnimi stroji. Od naslovnikov paketov zahtevajo namreč še enkrat paketne pristojbine, kar je popolnoma napačno in v nasprotju s točko V., člena 24 pravilnika za notranjo poštno službo,
III.	del. Ta točka namreč jasno določa, da se pri paketih z manjkajočo pristojbino napravi na predpisanem obrazcu odjava o franikovn. primanjkljaju in pošlje sprejemni pošti, pošiljka pa izroči naslovniku, ne da bi se od njega izterjale kake pristojbine. Ministrstvo je zato naročilo direkciji, da mora opozoriti svoje pošte na zgoraj* omenjene odredbe in da mora one pošte, ki bi jih ne izpolnjevale, kaznovati.
*	* *
PADANJE KONKURZOV V JUGOSLAVIJI.
Jugoslovanska zveza za zaščito upnikov je zaznamovala v preteklem mesecu juniju 37 konkurzov; v lanskem juniju jih je bilo 105. V Srbiji in Črni gori jih je bilo 24, lani 79, v Sloveniji in Dalmaoiji 7 (8). V prvem letošnjem polletju so zaznamovali 405 konkurzov, lani pa 610; Srbija in Črna gora 262 (496), Hrvaška in Slavonija 38 (44), Slovenija in Dalmacija 58 (31), Bosna in Hercegovina 10 (5), Vojvodina 37, (34).
V	juniju je bilo razglašenih tudi še 19 prisilnih poravnav.
Ija ta resolucija s prošnjo, naj ji posve-ie največjo pozornost, ker bi rešitev v njej poudarjenih vprašanj zadovoljila nujne in splošne nacionalne, državne in gospodarske potrebe.
Po kralkem posvetovanju je bil izvoljen akcijski odbor. Odbor ima nalogo, da permanentno dela na tem, da pnde čimprej do uresničitve v resolucijah slavljenih zahtev.
V	akejski odbor so bili izvoljeni: Predsednik sušaški župan dr. Ružič, podpredsednika dr. Milan Vrbanič, predsednik zagrebške zbornice za TOI, Ivan Jelačin, predsednik ljubljanske zbornice za TOI, kol člani pa Josip Preinru, predsednik saveza sušaških lesnih trgovcev, S. D. Aleksander, predsednik zagrebškega saveza industrijcev. Dragotin Hribar, predsednik zveze industrijcev v Ljubljani, Anion Lovšin, borzni senzal v Ljubljani, za namestnike pa: dr. čuvaj, generalni laj-nik zagrebške zbornice za TOI, Ivan Mohorič, lajnik ljubljanske zbornice TOI, Maks Bauer, generalni tajnik zagrebškega saveza ndustrjcev, Ivan Bra-detič, tajnik saveza šumske industrije Savske in Dravske banovine, inž. Zupančič, predsednik zveze slovenskih zadrug, inž. Milan šuklje, tajnik zveze industrijcev v Ljubljani, in Viktor čerič, lajnik saveza industrjcev in trgovcev lesne stroke na Sušaku.
Ob 'A' 13 je župan Ružič, zahvaljujoč se vsem udeležencem najtopleje za sodelovanje, zaključil skupščino.
—o—
Popoldne ob 13. uri je bil v hotelu »Jadran skupen obed, ki ga je priredila gostom v čast mestna občina Sušak. Izrečena je bila cela vrsta prisrčnih in palriotičnih zdravic. Domačin g. R už ič je napil predvsem Nj. Vel. kralju; nato •so govorili gg. podban dr. Stojanovič, pod ban dr. Pirkmajer, zbornični predsednik Jelačin, minister n. t. Ivan Pucelj, dr. Čuvaj, Ivan M a 1 i u a r i. dr. Z velikim navdušenjem so bile sprejete zlasti iskrene besede predsednika Jelačina, s katerimi je apeli rnl na solidarnost, na skupno konstruktivno delo, na dobro voljo vsoh. Le to mora končno voditi do zabeljenih uspehov. Njegovim bodrilnim besedam so vsi navdušeno pritrjevali.
OTVORITEV TELEFONSKE RELACIJE LJUTOMER—TRST.
Po odloku ministrstva štev. 33.672 od 13. junija t. 1. je od 20. junija t. 1. naprej otvorjen telefonski promet med centralama Ljutomer in Trst, in sicer po telefonskem vodu Ljubljana—Trst. Pristojbina za navadno govorilno enoto je
2-25 zl. fr. ali 24:75 Din.
*	* *
RAZPIS NATEČAJA.
Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Mirna peč (11/1). Jain-čevina: 1000 Din. Letni prejemki: redna plača 9000 Din, doklada (50% redne plače) 4500 Din, za telefon 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, nagrada za prenašanje pošle 2400 Din, za selsko dostavo 4836 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko direkcijo pošle in telegrafa v Ljubljani do 20. julija 1930. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah.
bona
Tečaj 7. julija 1930.	“fitanfe Din	Oi>-
SBVIZfl;		
AmaUffdam 1 b. foid. , .	. _ •		2271
Berlin 1 M		 ,	13-4475	13-4775
aru*alji 1 be%a		—•		7-8904
Budimpešta 1 pene 8 , .	—•—	9-8874
8wih 100 ir		1094-40	1097-40
Dunaj 1 fclUng		7-9604	7-9ro4
London 1 funt		274-24	275 04
Wewyork 1 dolar		56-245	56-445
Panda 100 Ir		—•—	222-03
Praga 100 kron		167-11	167 91
Twt 100 lir			295-68
$>^vdu
■	 sbsssbbsbbbbm
Za Fordovo tovarno v Baru so se ze-
lo	začeli zanimati merodajni krogi v Beogradu. Država se hoče udeležiti zgradbe in si hoče zavarovati delniško večino. V bodoče bi krila država svojo avtomobilno potrebo v tej tovarni.
»Krivaja«, gozdnoindustrijska d. d. v Sarajevu, je zvišala delniško glavnico od 90 na 180 milj. Din. Na občnem zboru je bila angleška skupina polno zastopana.
V Stari ltegi (Vojvodina) se vršijo sedaj trebilna dela; na plitvih mestih doslej ta reka ni bila plovna.
Dve večji insolvenoi zaznamujejo v Sarajevu; tvrdka usnja (veletrgovina in mala trgovina) brata Demiidžic je zašia v plačilne tezkoče s pasi\i ca. o milj. Din, tvrdka žganja Aleks. Opeiman pa pasivi 6 do 6 in pol milj. Din.
Splitska ladjcdelniška družba, bo dvignila glavnico z izdajo 1309 kosov novih delnic. Doslej je obstojala glavnica iz 170 kosov a 1250 Din/
Ronkurz bukareške nauke Franco Romana se ne da več ustaviti; od jeseni preteklega leta trajajoča prizadevanja za sanacijo so se izjalovila.
Novo Fordovo družbo z glavnico 481) milj. frankov so ustanoviti v Luksemburgu; financirala bo evropske Fordove ustanovitve in udeležbe.
Od vse v Nemčijo importirane klavne živine v prvih štirih letošnjih mesecih je prišlo iz male Danske fc>0%! (lani 84%), surovega masla 38% (37%), jajec 3% (7%).
V gornjem liarcu na Nemškem so zaprli zadnji rudnik, obstoječ že več sto let. To je konec rudarstva v kraju, ki je svoj čas zalagal vso iivropo -z rudarji.
Peseta še nikdar od leta 1898 dalje ni bila lako nizka kot je sedaj; takrat je zgubila Španija zadnji ostanek svojih kolonij, listi pripisujejo baisse pe-sete inozemski špekulaciji, ki izkorišča sedanji anonnulni politični položaj Španije.
Donavska komisija je najela posojilo v znesku 8,500.000 švicarskih frankov. Med poroki je tudi francoska vlada.
S sladkorno peso obdelani prostor v Evropi razeu Rusije ceni Liclit na 1 milijon 900.00 ha, prostor v liusiji na ca.
1	milijon, skupaj 2,900.000 ha.
Nemčija je izjavila, da se od 1. julija dalje ne drži več žeuevske konvencije o izvoznih iu uvoznih prepovedih. Vzrok je, kakor vemo, nepodpis Poljske.
V gornjesleškem premogovnem revirju so odpusti delavcev na dnevnem redu, v Poruhrju tudi itd. Povsod kriza.
Iberia Electrie se imenuje nova z glavnico 34 milijonov dolarjev ustanovljena družba, ki je prevzela zlasti v Španiji in Portugalski velike udeležbe
v	električni industriji.
Indijski bojkot proti angleškemu bombaževemu blagu se je v zadnjili dneh ponovno poostril. Zveza indijskih bombaževih senzalov je sprejela resolucijo, ki poziva vse indijske trgovce, naj vzamejo svoje depozite iz indijskih bank in naj pretrgajo vse poslovne zveze z njimi.
Italija se povrača k zlati valuti; kabinet je bil pooblaščen, da sme kovati zlati novce po 100 in 50 lir.
Letina na Grškem je vsled nalivov itd. veliko trpela. Škodo cenijo na več 100 milijonov drahem.
Vatikan je dobil 5. t. m. telefonsko zvezo z Zedinjenimi državami.
»Banqve de France« izplačuje za prvo letošnjo polovico dividendo 335 frankov; v drugi polovici 285 frankov, skupaj 520.
Konkurzi v Nemčiji so v juniju padli za 204 na 839 in so dosegli s tem najnižjo točko v tekočem letu. Poravnalna postopanja pa odstotno niso toliko padla in so dosegla s številko 647 skoraj 75% konkurzov, kar je tipičen nepre-sijski pojav.
Dunajska >KomipaBliank« bo ustanovila podružnico v Jugoslaviji, ki se bo pečala s kreditnim zavarovanjem. To je bilo sklenjeno na občnem zboru 30. junija.
Kriza našega izvoza lesa v Grčijo.
One 17. junija t. 1. smo priobčili najmarkantnejše podatke iz poročila zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča o direktni tarifi za železniški promet med postajami kraljevine Jugoslavije in Grčije. V poročilu so nanizani razni razlogi za nujno potrebo, da se tarifa dopolni in zopet vpostavi porušeno ravnotežje za konkurenčnost naše industrije v prometu z Grčijo. Te dni je o tem vprašanju pod gornjim naslovom priobčil Trgovski glasnik v Beogradu sledeči članek:
Takoj po končani vojni se je pričela razvijati naša lesna industrija, ki je imela krepko oporo v notranjem konzumu, najprej za obnovo opusto-šenih krajev, pozneje pa v grajenju poslopij. Kolikor se je notranji kon-zum pojačeval, toliko krepkejše se je razvijala tudi lesna industrija. Izvoz je bil jako majhen. Toda ko je Grčija po nesrečnih operacijah v Mali Aziji bila prisiljena, da odvede s seboj množico beguncev in ko je morala te begunce nastaniti, je bil konzum tehničnega in stavbenega lesa jako velik. Jugoslavija je bila prva, ki se jo pojavila s stavbenim lesom na solunskem trgu. Kvantumi so biti veliki in plačevalo se je sproti, odnosno se je plačilo zavarovalo v prvorazrednih domačih ali tujih bankah.
Takoj za Jugoslavijo se je pojavila na grških tržiščih tudi Romunija. Tako je nastala konkurenca, ki je pa bila zbog bližine vzdržna, ker so bili vsled bližnje oddaljenosti tudi prevozni stroški cenejši.
Tak je bil položaj do lanskega leta, ko se je na levantskih in grških tržiščih pojavil ruski les, ki je bil po kvaliteti enak romunskemu lesu, toda je bil neprimerno cenejši.
Ruski les je bil močan konkurent tudi za našo produkte. Toda nekaj prejšnje zveze, nekaj povoljna tarifa, so omogočali našim izvoznikom, da so vzdržali to konkurenco.
Solunsko pristanišče je izredne vrednosti za našo zunanjo trgovino, posebno za naše banovine na jugu. Vendar pa ni zadosti, da je Solun po svoji geografski legi ugoden za izvoz naših produktov. Mnogo večje važnosti je, da se do lega našega južnega izhoda prevaža blago z malimi stroški. Z drugimi besedami je neobhodno potrebna ugodna prevozna tarifa, ker le v tem primeru more izvoženo blago vzdržati tujo konkurenco.
Merodajni faktorji, upoštevaje lo važno činjcnico za naš izvoz, so olajšali in osposobili produkte naše lesne industrije za konkurenco z odlokom M. S. br. 33905-26, ker se je blago db Gjevgjelije prevažalo po tab. I. prevoznih pristaniških tarif. Toda to ni Irajalo dolgo. Z uveljavljenjem nove pristaniške tarife dno 1. marca 1929. je bila ukinjena navedena ugodnost za vse postaje severno od Ristovca. S tem se jako otežila naša izvozna trgovina preko Gjevgjelije.
Ob izdelovanju nove železniške direktne tarife z Grčijo se je opustilo sprejeti v spisek ugodnostnih postaj ravno one postaje, ki so najvažnejša središča naše domače gozdarske industrije, dočim so v spisku gotove postaje brez pomena. S tem je oškodovana naša domača gozdarska industrija v dolini Drine, okoli Šabca, Obre-novca, Beograda, Leskovca in Skop-lja ter naša lesna industrija v dolini zapadne Morave.
Znano je, da je najvažnejši predmet v celotnem našem izvozu les in njego-
vi	produkti in isto velja tudi za naš izvoz na jugu preko Gjevgjelije.
Danes naš izvoz mnogo trpi, ker mu ni mogoče vzdržati tuje konkurence na grških tržiščih. Danes se mnogo več plačuje po lokalni tarifi nego se je plačevalo pred uveljavljenjem direktne tarife. Preje se je plačevalo za vagon 15 ton od Gjevgjelije do Soluna 1300 drahem, sedaj pa ‘2400 drahem. Razumljivo je, da pri taki režiji ne moremo vzdržati konkurence z ruskim ‘n romunskim lesom.
In dočim so naši izvozniki lesa v tako neugodnem položaju pri izvozu v Grčijo, je generalna direkcija romunskih železnic ravno te dni na
predstavko gospodarskih krogov, da bi olajšale romunskemu blagu konkurenco, znižala prevozne tarife po oddaljenosti za 15, 20 in 25 odstotkov za razdalje preko 200 km v notranjem prometu, za izvoz pa je prevozno tarifo znižala za vse razdalje za 15 odstotkov.
S tem so romunski izvozniki lesa konkurenčni z jugoslovanskim lesom in to tem bolj, ker so cene za prevoz po ladjah zbog nezaposlenosti jako nizke.
Dolžnost naših merodajnih faktorjev je, da prouče vse te okolnosti in
AVSTRIJSKO POSOJILO PERFEKTNO.
Pogajanja, ki jih je vodil avstrijski finančni minister v Londonu glede najetja posojila 100 milijonov dolarjev, so bila zaključena z uspehom. Posojilo bo izdano v dveh polovicah in sicer po 6-5 odstotkov. Prva, nekoliko večja polovica, bo podpisana v emisijskih državah posojila Zveze narodov iz leta 1922. Desetino podpiše Avstrija sama, z 88-od-stotnim emisijskim tečajem.
*	*
SlPLOŠNA CARINSKA REVIZIJA
V	AVSTRIJI.
»Neue Freie Presse« poroča o nameri avstrijske vlade, da izvede splošno revizijo carinskih tarif. Revizija naj se izvrši na temelju predlogov gospodarskih in industrijskih krogov. Generalna revizi-ju carinskih tarif naj prinese tudi znižanja nekaterih carin. Kakor vemo, ni prišlo do sklepa nove trgovske pogodbe z Jugoslavijo.
KONKUKZI.
Društvo imlustrijcov iu veletrgovcev v Ljubljani objavlja naslednjo okrožni*)
0 otvorjenih in odpravljenih konkurzih, predkonkurzih in prisilnih poravnavah izven komkurza za čas od 21. do 80. junija 1930.‘)
A) or VOH.! ENI KUN KURZI: Dravska banovina: Drugar Bogomir, Velenje, Perhaj Franc, Kočevje.
Drinska banovina: šašič Živko, fšabae. Vukovič Vojislav, Koceljevo.
Donavska banovina: Stanojevič M. Života, Smederevo, Stevanovič Itadojica, M. Požarevac, Šovljanski Stevan, Srem. Karlovci.
Moravska banovina: Stefanovič Punta, Batocina.
Beograd, Zemun, Pančevo: Frank M.
1 Ko., Beograd, Narodno kino pozorište, Beograd, Milosavljevič i Bauman, Beograd, Milosavljevič Dimitrij, tvrdka Milosavljevič i Bauman, Beograd.
B) RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Grili Jakob, nasl. Juraj Leikauff, Sl. Požega, Vujič Miša, Daru var.
Drinska banovina:	Bizumič	Lazar,
Srem. Mitroviča.
C) ODPRAVLJENI KONKURZI;-) Dravska banovina: »Organizator« d. z
o.	z., Ljubljana, Vrečko Franc ing., Ljubljana, Rutarjeva ulica 7.
Savska banovina: Čaki Josip, Osijek, Mandič i drug, Grubišno polje, Mikšič M., Zagreb, Iliča 68, Pisk Jakov, Zagreb, Vlaška ulica 19, Žakman Vinko, Zagreb.
Primorska banovina: Narodna potrošila i zajmovna zadruga s. o. j., Komiža.
Drinska banovina: Jančič Sreten, Valjevo, Nikolič Mihail, Užice, Stojnič Dj. Milorad, Valjevo, Vitelovič Djordje, M krnice.
Dunavska banovina:	Hacič	Jovan,
Požarevac.
Moravska banovina: Milosavljevič Sta-nimir, Negotin, Petrovič Jovan, Negotin, Vojinovič Čedomir, Kraljevo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Albahari Jakoh, Beograd.
D) ODPRAVLJENI PREDKONKURZIH) Savska banovina:	Lipnik	Josip, Za-
greb, Schwartz Jakob i sin, Osijek.
l) Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
-') Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
da vse ukrenejo, da se naši domači gozdarski industriji omogoči konkurenca na grških tržiščih in upoštevajo pri tem, da je izvoz lesa glavni predmet našega narodnega gospodarstva.«
Slovenski gospodarski krogi z veseljem jemljejo na znanje, da v borbi za pravilno ureditev direktne tarife z Grčijo niso osamljeni. Stališče uvaže-vanega beograjskega gospodarskega glasila nam daje upanje, da se bo to za izvoz našega lesa jako važno vprašanje čim preje uredilo na način, ki ustreza našim gospodarskim potrebam.
Zračni promet Praga—Zagreb—Sušak je bil otvorjen 1. t. m. V Zagreb došii češkoslovaški aeroplan je iz duralumi-nija; inča tri motorje po 460 K8, telita 3200 kg in 'ima prostora za 14 oseb plus 3 spremljevalne osebe.
Zveza eksporterjev v Beogradu se je
obrnila na upravo Narodne banke s prošnjo, da naj pri dodelitvi sezijskih kreditov člane zveze posebno upošteva.
ffimdbe^pouDiakmiMJ
Uvoz arnikovega cvetja in encijanovih korenin v Avstrijo. Tvrdka Erste Ti-roler Latschenol-Brennerei B rud er Un-tervveger, Thal-Assling, Tirol, se zanima za uvoz arnikovega cvetja in encijanovih 'korenin 1/. Jugoslavije, interesentom se je obrniti direktno na prej imenovano tvrdko.
DokKade za gospodarske zbornice.
N j. Vel. kralj je 3. I. m. na predlog ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika min. sveta podpisal in proglasil zakon o razdelitvi in vplačevanju doklad na neposredne davke za trgovske, industrijske in obrtne zbornice. O zakonu je bil izdan naslednji komunike:
Po obstoječih zakonih o organizaciji trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic je njihov izdatek tolik, da ga ni moči pokriti z lastnim imetjem in podjetji zbornice in taksami ter morajo dobiti gotov del državnih davkov raznih vrst za svoje potrebe. 'L današnjim zakonom o neposrednih davkih so izmenjani davki, na katere se plačujejo le doklade; Zato je bilo potrebno, da se razdelitev in plačevanje teh davkov uredi z novim zakonom. Bazen tega je potrebno sprejeti odredbo v interesu pravične razdelitve bremen za vzdrževanje zbornic, zlasti v praven, da vsakdo, ki kot pripadnik zbornice uživa gotove pravice, mora zbornici dati svoje doprinose. Zakon je imel v mislih i to i ono. Pravice zbornice na plačevanje doklad po novem zakonu in krog obveznikov plačevanja doklad se giblje v mejah dosedanjih zakonov. Doklade se plačujejo samo na podlagi davkov na dohodke od delavnic in podjetij, na podlagi davka na dobiček, pri podjetjih, ki so obvezana javno polagati račune. Posebno je naglašeno, da se doklade plačujejo na 1*2 promila davka po čl. 86., odst. 2. zakona o neposrednih davkih, zato ker je la oblika davkov bila prej neznana (§ 1., odst. 1. in 3.). Zakon predvideva možnost raznih stopenj doklad za različne oblike davkov, da bo moči voditi račun ,o neenakosti obremeujenjai podjetij z raznimi oblikami davkov. Doklade so dolžne plačevati tudi podružnice delavnic po analognih odredbah zakona
o	neposrednih davkih. Podjetja, ki ne plačujejo državnih davkov ali za katera bi zbornične doklade znašale manj od 250 Din, ter podjetja, ki bi bila iz kakršnihkoli razlogov oproščena plačevanja državnih davkov, plačajo doprinos po lestvici, ki jo bo po predlogu zbornice odredil ban. Te doklade ne morejo biti nižje od enega promila, niti ne večje od 50.000 (§ 3.). Predvidene so nekatere oprostitve plačevanja tega doprinosa (§ 4.). Državna podjetja plačujejo doklade na davke, ki se razpišejo na dobiček in poslovanje s privatnimi osebami (§ 5.). Doklada za zbornico se plačuje državni davčni oblasti obenem z davkom.
Nemški trust bombaževe industrije. V
Nemčiji sta obstojala doslej dva velika koncerna bombaževe industrije, Dierig A. G. in Hammersen A. G., ki sta vo-jevala več let hud konkurenčni boj med seboj. Rastoče slabšanje v razvoju bombaževe industrije je napotil slednjič obe podjetji, da sta se pričeli pogajati o fuziji; po večmesečni dobi so pogajanja zaključena. Fuzija, ki je nekakšna ustanovitev velikanskega trusta bombaževe industrije, predstavlja novo obliko spojitve, ker bosta obe družbi kljub fuziji obdržali svojo samostojnost. — Primerjaj Hapag-Lloyd. — Vrhovna družba bo pač pod enotnim vodstvom, a na dosedanji produkciji in prodajni organizaciji obeh podjetij se vsaj zaenkrat ne bo nič spremenilo. Glede na glavnico bo imela vodstvo Dieringova skupina z udeležbo skoraj 65 odstotkov, a napravljene so varnostne odredbe, ki naj preprečijo polno fuzijo in priklopitev družbe Hammersen v bodočih desetih letih.
Svetovna kriza v industriji džute. Vse
industrije sveta preživljajo vsled prodajnih težkoč težko krizo. Evropske tovarne so morale izvesti njamanj 50-od-stotno omejitev svoje kapacitete in tudi prekomorska industrija je morala v zadnjem času svoje obratovanje močno omejiti. Tovarna džute v Kalkuti (Indija) na primer, ki sama dobavlja skoraj polovice svetovne produkcije, je s 1. julijem uvedla delovni teden 54 ur namesto dosedanjih 60 ur. S tein se je potreba surove džute znižala za ca. .100 odstotkov, kar je imelo za posledico padec cen v surovi džuti. Nemške tovarne džute, ki so bile doslej s ca. 65 odstotki svoje kapacitete združene v sindikatu, so potom dogovorov z izven - stoječimi sindikati tako razširile, da so sedaj v sindikatu združene vse nemške tovarne razen dveh.
NViirzel umi .Soline, Dunaj, ena najbogatejših avstrijskih tvrdk usnjenega blaga, ki je prodajala le najboljše kvalitete, je v poravnalnem postopanju. Pasivom v znesku 1,417.000 šil. stojijo nasproti aktiva v znesku 980.000 šil. Tvrdka ponuja 50 odstotkov v 20 mesečnih obrokih.
Nazadovanje holandskega eksperta žarnic. Bo ugotovitvah holandskega Centralnega statističnega urada je znašal holandski eksport kovinskožičnih žarnic v prvih petih mesecih tekočega leta ca. 18 milijonov kosov v vrednosti
8,180.000	liolanskih goldinarjev napram 27,700.000^ kosov v vrednosti 12,800.000 goldinarjev v istih mesecih preteklega leta. Kakor vidimo, je bilo nazadovanja izredno veliko, glede števila žarnic za dobro tretjino, glede vrednosti pa tudi za dobro trejino. Tudi izvoz radijskih aparatov itd. iz Holandije je padel; od lanskega junija do inklusive letošnjega maja je izkazan s 27,600.000 goldinarji proti 31,600.000 goldinarjem v istih mesecih prejšnjega leta. Ker prihaja holandski eksport v teh fabrikatih skoraj izključno iz Philippsovih tovarn v Eidhofenu, vidimo, da je padla inozemska prodaja tega koncerna v žarnicah za ca. 35 odstotkov, v radioaparatih pa za ca. 10 odstotkov.
Nadprodukcija v umetni svili. Angleška družba Atlas Artificial Silk (artifi-cial — umeten, silk = svila), ustanovljena v preteklem letu z glavnico 1 milijona funtov za produkcijo umetne svile, je ustavila obrat vsled nakopičenja zalog. Z delom bodo zopet pričeli, ko bodo zaloge prodane. Svoj čas je družba naznanila, da so njeni produkcijski stroški vsled njenega posebnega produkcijskega načina izredno nizki in da je zato uspeh brezpogojno zajamčen. —
V	teku meseca maja se je število delavcev v angleški nidustriji umetne svile znižalo za 4600, čeprav je produkcija narasla od 3,200.000 na 4,100.000 funtov. Pri tem je bila pa produkcija še zmeraj za 300.000 funtov manjša kot v lanskem maju. V prvih petih letošnjih mesecih je znašala produkcija 20,100.000 funtov proti 21,210.000 funtom v isti dobi preteklega leta.
RASTOČA SVETOVNA TUGO VINA S SLADKORJEM.
Po računih znanega sladkornega statistika dr. Mikuscha se je svetovna trgovina s sladkorjem pomnožila. Uvoz je v kampanji 1928-29 narasel na 12,600.000 met. ton napram 11,400.000 tonam v kampanji 1927-28, izvoz pa na 13,000.000 napram 11,400.000. Nemčija je uvozila v kampanji 1928-29 77.000 ton, izvozila 218.000, Avstrija uvozila 112.000, Češkoslovaška izvozila 662.000 ton (leto prej 813.000), Ogrska izvozila^ 101.000, Francija uvozila 562.000 in izvozila 323.000 ton, Anglija uvozila 2,178.000 in izvozila
167.000 ton, Anglija uvozila 2,178.000 in izvozila 167.000 ton (gotovo tranzit). Vsa Evropa je uvozila 4,278.000 ton (leto prej 3,906.000) in izvozila 2,249.000 (2,129.000 ton). U. S. A. so importirale
4.418.000 ton (3,597.000), Kuba je eks-portirala 4,933.000 ton (3,969.000), Britanska Indija iinportirala 1,031.000 ton, Java eksportirala 2,820.000 ton (2 milijona 264.000). — Produkcijska številka sladkorja iz pese za Evropo je 8,501.000 ton (8,458.000), za Ameriko 1,063.000 (1,103.000), skupaj ca. 9,600.000 ton (9,589.000 ton). Vsega trstnega sladkorja je bilo 19,047.000 ton (19,225.000 ton). Torej je razmerje pesnega sladkorja do trstnega še zmeraj približno 1 : 2. Relativna poraba sladkorja je skoraj povsod narasla, v Angliji n. pr. od 44-8 na 45-9 kilogramov na osebo, v U. S. A. od 50-3 na 54, po vsem svetu od 13-8 na 14-1.
*	* *
KOVINE V JUNIJU.
Kovinska baisse se je v juniju nadaljevala, pač z močnim kolebanjem, in je dosegla s koncem prvega polletja nekako najnižji nivo od prvih let tekočega stoletja. Svinec je bila edina kovina, ki so jo omembe vredno ocenjevali nad najnižjo 'točko doseženo v začetku maja. Tečajne zgube v prvi polovici tekočega leta so dosegle v bakru in v svincu večkratni padec vsega leta 1929; v cinku so le malo zaostale za lansko zgubo in le v cinu se je spričo globine zadnjih mesecev mogla ugotoviti znatna zakasnitev v gibanju navzdol. Kako se je ta razvoj izvršil, nam kaže sledeči seznam londonskih notacij za promptno blago (v funtih in šilingih za tono):
Čas	Baker	Cin	Svinec	Cink
Leto 1918	68-5	201-13	18-6	2214
Kouec .junija 1929	73 0	201-10	23-7	25-13
Konec dec. 1920	07-17	178-2	21 18	19 12
Konec marca 1930	71-2	170-12	18-10	1 8-18
Konoc maja 1930	54-1	140-13	18-0	16-15
Sreda junija 1930	47-6	133-8	17-15	16-8
Konec junija 1930	49 0	137 13	18-3	10-7
Kljub tem nizkim cenam svetovna produkcija vodilnih kovin še zmeraj ni zadosti omejena, da vzpostavi ravnovesje na kovinskih trgih./Ker more pa rastoče število producentov ob sedanjih tečajih producirati le z izdatnimi zgubami, se bo morala produkcija nadalje omejiti, čeprav to še ne bo tako kmalu prišlo. V maju je produkcija vseh kovin,
če upoštevamo delovni dan, zaostala za produkcijo aprila, le produkcija cina je zaznamovala zopet majhen dvig.
Svetovna poraba je spričo gospodarske krize v vseh kovinah veliko manjša kot v preteklem letu, in ni videti, da bi bila dosežena že najgloblja točka. Spričo tega nerazmerja kažejo kovinske zaloge pri producentih zmeraj še rastočo tendenco, dočim so bile cene obrnjene navzdol. V Ameriki so bili pri nakupih oprezni, isto je bilo v Nemčiji in v drugih evropskih državah. Vsekakor se zdi, da številni producenti niso zadostno založeni.
*	* *
V	bakru so razni vodilni producenti produkcijo močno omejili, a poraba ostaja še zmeraj za njo.
Cene cina so padle na najnižji nivo po letu 1909. Pisali smo že, da hočejo produkcijo za dva meseca popolnoma ustaviti, a se vseeno ne more reči, če bo imel ta drastičen ukrep več uspeha kot dosedanje odredbe, tem manj, ker je svetovna poraba cina močno padla. Vsekakor bodo morale nizke cene imeti za posledico omejitev produkcije, čeprav se bo morda le počasi javila.
Trg svinca imajo finančnomočni producenti trdno v rokah. Produkcijo v Mehiki so spričo nezadovoljivih cen omeji-
li	in tudi padec v notaciji srebra bo imel gotovo nadaljno omejitev za posledico.
Trg cinka je neprestano trpel pod pritiskom nadprodukcije, čeprav so v več državah izvedli omejitev, tako v Belgiji. Vsled nizke notacije cinka so se zgledi bližnjih mednar. kartel, dogovorov bolj zaupljivo presojajo kot doslej, zlasti še, ker bo odložitev posvetovanj o uvedbi nemške cinkovne carine nemške producente napravila kartelu prijaznejše. Seveda so pa vsi prepričani, da bo premaganje kartelu se stavečih težkoč trajalo še dolgo časa.
Splošna ocena: Najnižje stanje v dvajset letih, produkcijska omejitev, a dalje padajoča poraba.
I
fJMi
Dobave. Računsko-ekonotmski oddelek Direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. julija t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg lesnega cementa, 1000 kg karbolineja, 1000 kg katrana, 500 kg steklarskega kleja in 150 Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede-dobave 400 kg steklarskega kita, 200 kg mangan kita, 200 kg kristalne sode in 30 doz čistilne paste »Globus«.
—	(Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do
10. julija t. I. ponudbe glede dobave 100 kg koruznega zdroba in 100 kg čaja; do 14. julija t. 1. glede dobave 1 stroja za košenje trave; do ,21. julija t. i. glede dobave 300 kg ikarbolineja, 50 bal krovne lepenke, 100 kg steklarskega kleja, 200 kg firneža in 270 kg raznih barv; do ,28. julija t. I. pa glede dobave 300 m3 jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Kukanj sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov pip za komprimirani zrak. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 17. julija t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 100 komadov vrčev za vodo. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg kave; do 25. julija t. 1. pa glede dobave raznih pil. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 80.000 kg cementa. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja izmenjave kvadra pri mostu čez Grubarjev kanal se bo vršila pri Direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani. Ponudbe je poslati do 15, julija t. 1. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.
Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede oddaje krovskih del na zgradbi vmesnega perona na postaji Jesenice; dne 21. julija t. 1. pa glede oddaje krovskih del na zgradbi tovornega skladišča na postaji Poljčane. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Tr}iu poro rili
TRŽNE CENE V CELJU, ilne 1. julija 1930.
Govedina:	V mesnicah l. vrste 20,
11. vrste 18 Din, na trgu I. vrsle 20, JI. vrste 18, lil. vrste, kravje meso 16 Din za kg, 1 kg vampov 9, pljuč 9, jeter 12, ledvic 17, loja 10 Din.
Teletina: 1 ,kg telečjega mesa I. vrste 22, II. virste 20, jeter 18, pljuč 16 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 28, U. vrste 25, 111. vrste 22, pljuč
10,	jeter 20, glave 13, slanine I. vrste 21, II. vrste 21, na debelo 21, suhe slanine 28, masti 23, šunke 30, prekajenega mesa I. vrste 27, II. vrste 25, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 28 Din.
Konjsko ineso: I kg konjskega mesa
I.	vrste 7, II. vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 30, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšvi-šikih 20, salami 90 Din.
Perutnina: piščanec majhen 20, večji 25, kokoš 35, petelin 35, raca 10, gos 80, domači zajec, manjši 15, večji 25 dinarjev.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka
3,	kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 36, čajnega masla 44, masla 36, bohinjskega sira 33—44, trapistovskega sira 28—44, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 1 Din.
Pijača: 1 liter vi,na 20, novega 16, piva 10, žganja 30 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 5, 1 štruca v teži 50 dkg	2-50,	1 štruca v	teži	100
dkg 5, 1 kg črnega	kruha 4-20,	1 štruca
v teži 60 dkg	2-50,	1 štruca v	teži	120
dkg 5, žemlja	mala	0-50, velika	1, 1	kg
polbelega kruha 4-50, 1 štruca v teži 55 dkg 2-50, 1 štruca v teži 110 dkg 5 dinarjev.
Sadje: 1 kg orehov 11, luščenih 40, črešenj 6—8, suhih češpelj 10, suhih hrušk 8 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 76, Santos 56, Rio 44, pražene kave
1. vrste 92, II. vrste 68, III. vrste 48, čaja 60—100, kristal belega sladkorja 12-50, sladkorja v kockah 14-50, medu 20, kavne primesi 20, riža I. vrste 12,
II.	vrste 8, III. vrste 5, 1 liter namiznega olja 20, olivnega olja 24—40, bučnega olja 17, vinskega kisa 3-50, navadnega kisa 2, petroleja 7'50, špirita denat. 11,
1	kg soli 2 50, celega popra 68, mletega popra 70, parike 40, sladke paprike 48, testenin I. vrste 12, II. vrste 8, mila 15, karbida 7, sveč 17, kvasa 32, marmelade 20—30 Din.
Mlevski izdelki:	1	kg	moke št. »00« '
4-10, št. «0« 4-10, št. >2« 3-75, št. »4«
3-20, št. >5« 2-90, št. >6« 2-60, št. >7«
2, ržene enotne moke 2-80, pšeničnega zdroba 4-30, pšeničnih otrobov 1-30, koruzne moke 1-60, ajdove moke 4'15, kaše 3-40, ješprenja 3-60, ovsenega niža 7 Din.
Žito: 100 ikg pšenice 230, rži 200, ječmena 200, ovsa 185, prosa 300, koruze 140, ajde 220, fižola 300—500, graha 1500, leče 1600 Din.
Kurivo: 100 kg premoga, črni trboveljski 46, zabukovški 49, rjavi 25, kubični meter trdih drv 36, 100 kg trdih drv 36, kubični ineter mehkih drv 110, 100 kg mehkih drv 28 Din.
Krma: 100 kg sladkega sena 70, polsladkega sena 60, kislega sena 50, slame 50, prešane stane več 8 Din.
Zelenjava in gobo:	l	kom. glavnate
050—1, štrucnate 0-50—1, 1 kg ohrovta j 6, 1 komad kolerabe 0-25—0-50, 1 krožnik špinače 1'50,	1 kg kumar 6 Din,
graha v stročju 4, fižola v stročju 8, čebule 4, česna 12, krompirja novega 2 dinarje.
^\HOC£f
w	tovarna	"
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijenitno naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr.
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
,GRITZNER* m ,ADLER'
pisalni stroji ,URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED*(
Znižane cene, najlepSe opreme edino le pri
JOSIP„ PETELINCU
Mabljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telet «t 2913.
Zahtevajte ponudbo I
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
IL NADSTR. HUDI PO KKEDNO NIZKIH CKNAH:
Trgovci! Naro- rT'	1	•	1 •	1 čajte in širite lrgOVSKl llSl
SALDA - KONTE			“■			ODJEMALKE
ŠTRACB						KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						L T. D.
II TISKARNA
Merkur
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih ln uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake Ltd. Knjigoveška dela i*-v. vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.