PODEŽELJA \ Z oklepnikom do Logarske doline? 20- Solčavski dnevi STRAN 5 STRAN 12 Oglasi Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6, 3330 Mozirje Datum: 10.7.2012 Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS 12-91) in 37. člena Statuta Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje SVET ZAVODA razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA zavoda. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri in je v rednem delovnem razmerju v zavodu - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj - da je državljan Republike Slovenije - da obvlada slovenski jezik - da predloži program razvoja zavoda in opredeli svojo vlogo pri realizaciji programa. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in bo opravljal funkcijo direktorja polovični delovni čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14. dneh po objavi oglasa na naslov: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6, 3330 Mozirje Z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Skupne službe 2 16 Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 Tretja stran Podobno se zdravi s podobnim Homeopatija je že več kot dvesto let star sistem zdravljenja, ki ga je utemeljil nemški zdravnik, farmacevt in kemik dr. Samuel Hahnemann. Ta je pri svojem delu prišel do ugotovitve, da se podobno zdravi s podobnim. Ko je namreč preizkušal učinke kininovca, tropskega drevesa, ki se uporablja za zdravljenje malarije, je po nekaj dneh uživanja skorje tega drevesa dobil simptome, podobne malariji, vključno s krči in vročino. Ugotovil je, da snovi, ki pri zdravem človeku sprožijo določene težave, lahko ozdravijo bolnika s podobnimi bolezenskimi simptomi. Omenjena povezava se je izkazala kot točna tudi v številnih drugih raziskavah. Na tej osnovi je utemeljil prvi homeopatski zakon, ki pravi, da podobno zdravimo s podobnim. To pomeni, da če nas piči čebela in se na mestu pika pojavi topla oteklina, lahko dosežemo olajšanje z zdravilom iz čebeljega strupa, ki je obdelano tako, da izgubi strup in ohrani le zdravilne učinkovine. Takšen učinek dosežejo s posebnim postopkom redčenja in ritmičnega stresanja. Poleg tega, da ta postopek izniči škodljivost snovi, ki je v nerazredčeni obliki lahko celo strupena, spreminja tudi snovi, ki sicer nimajo zdravilnega učinka (na primer kuhinjska sol) v zdravilne. Obdelano zdravilo je nato mogoče uporabiti tudi za ostale težave, pri katerih je reakcija podobna. V omenjenem primeru bi to lahko bilo vnetje sluznice v žrelu, vročinski izpuščaji ali drugi pojavi z rdečo oteklino in zbadajočo bolečino kot pri piku čebele. Homeopatska zdravila so naravnega izvora in so večinoma izdelana na rastlinski, živalski ali mineralni osnovi. Na voljo so v obliki kroglic, kapljic, tablet, mazil, injekcij, svečk ali kapljic za oči. Po navedbah homeopatov delujejo najbolje, če jih zaužijemo na prazen želodec. Vsaj pol ure po zaužitju se je priporočljivo izogibati vsakršni hrani in pijači (razen vodi). Ker so homeopatska zdravila zaradi posebnega načina izdelave občutljiva na izvore elektromagnetnega sevanja, jih je treba hraniti stran od televizijskih sprejemnikov, mobilnih telefonov, mikrovalovnih pečic in ostalih tovrstnih aparatov na suhem, hladnem prostoru, zaščitenim pred direktno sončno svetlobo in sevanjem. Kako domači smo s homeopatskimi zdravili v Zgornji Savinjski dolini, smo skušali ugotoviti v tokratni temi tedna. Poleg tega pa vas na naslednjih straneh čaka še obilo drugih informacij o dogodkih ob Savinji in Dreti. Želim vam prijetno poletno branje. IZ VSEBINE: 3il ^_J Tema tedna: Za zdaj skromno povpraševanje po homeopatskih zdravilih........................................4 Smreka Gornji Grad: Škarje in platno v rokah večinskega lastnika...................................6 Intervju: Župan občine Solčava Alojz Lipnik...................8 f a > -. I M "v J (ML) Galerija Štekl Gornji Grad: Gozd skozi objektiv priznane fotografinje.....11 Pašne skupnosti: Kmetje so v vsakem sistemu potegnili »ta kratko«.............................14 21. memorial Viktorja Lukšeta: Kljub manjšemu številu ekip odlično vzdušje..............................17 ----1 ■gns^i ., _. vll^Hv: V-^T* t* _i mM 1 ■ ■ _ Razstava likovnih del Rupnikovih prijateljev: Umetnost povezuje ljudi in tke prijateljstva .. 18 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 31, 3. avgust 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 ID Tema tedna HOMEOPATSKA ZDRAVILA Za zdaj skromno povpraševanje po homeopatskih zdravilih Slovenska zakonodaja homeopatska zdravila uvrsca med zdravila, ki se lahko izdajajo le v lekarnah. Kupiti jih je mogoče že dobro leto dni tudi v mozirski lekarni, vendar je povpraševanje majhno. Veliko je polemik o uspešnosti homeopatskega zdravljenja, kljub temu se čedalje več posameznikov odloča za takšen način zdravljenja. HOMEOPATSKA ZDRAVILA LE V LEKARNAH Naša zakonodaja homeopatska zdravila uvršča med zdravila, za vsa zdravila pa veljajo določbe Zakona o zdravilih. Pooblaščena oseba za izdajanje homeopat-skih zdravil je magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in pridobljenimi dodatnimi znanji s področja homeopatije. Homeopat-ska zdravila so rastlinskega, mine- ralnega ali živalskega izvora. V Sloveniji je na voljo 62 homeopatskih zdravil, vendar ni podatkov o količini prodanih. Ta zdravila so namenjena samozdravljenju in jih ni mogoče dobiti na recept. Dovoljenje za izdajanje teh zdravil ima večina lekarn, med njimi tudi Lekarna Mozirje. HOMEOPATSKO ZDRAVLJENJE VZPOREDNO S KLASIČNIM Zdravljenje kroničnih težav mora vedno potekati pod nadzorom zdravnika homeopata. Ti še vedno praviloma pošiljajo paciente po zdravila v tujino, zato v slovenskih lekarnah beležijo nizek obisk bolnikov, ki pridejo v lekarno po na- svetu homeopata. Razlog za to tiči v dejstvu, da na primer v Nemčiji homeopatska zdravila uporabljajo že dvesto let, pri nas pa so na voljo dobro leto dni. Dejstvo je, da je homeopatija popolnoma samostojen princip zdravljenja, ki sicer s klasičnim zdravljenjem ni komplementaren, vendar pa lahko poteka vzporedno z njim. Vse več ljudi pri nas se odloča za to alternativno metodo zdravljenja, zato povpraševanje po homeopatskih zdravilih v Sloveniji počasi narašča. Na ta trend so se odzvali v lekarnah, kjer magistri farmacije s homeopatskim znanjem lahko učinkovito rešujejo akutne težave bolnikov. ENOLETNE IZKUŠNJE S HOMEOPATSKIMI ZDRAVILI Na tovrstne izzive so dobro pripravljeni v Lekarni Mozirje, kjer so lekarniški farmacevti pripravlje- Naša anketa Poznamo homeopatska zdravila? V sodobnem času je poleg uradne vedno bolj prisotna tudi alternativna medicina. Njeno zdravljenje temelji na predpostavki, da je človek telesno, duševno in duhovno bitje, zato organizem obravnava celostno. Alternativna medicina nudi veliko možnosti, kako odpraviti bolečine in bolezni, odlično pa deluje tudi v preventivnem smislu. Ali poznamo homeopatska zdravila in homeopatsko zdravljenje? Neža Plesnik, Podvolovljek Za homeopatsko zdravljenje in homeopatska zdravila sem slišala, a tega ne poznam. In prav zaradi tega jih ne bi uporabljala. K sreči sem kolikor toliko zdrava in mi ni potrebno niti razmišljati o kakšnem zdravljenju, ne z uradno ne z alternativno medicino. Milan Peternelj, Nazarje Sam nisem pristaš homeopatskih zdravil. Bolj verjamem v klasična zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Sicer pa mora človek za svoje zdravje skrbeti z rekreacijo in zdravim načinom življenja. Verjamem, da alternativna medicina lahko pripomore k zdravju človeka, kakor tudi verjamem, da človeku pri bolečinah v križu lahko odlično pomaga kiropraktik. Grega Prepotnik, Solčava Homeopatska zdravila zelo slabo poznam, se pa poslužujem zdravilnih zelišč in različnih pripravkov iz njih. V alternativno medicino moraš sam verjeti, le v tem primeru ti bo pomagala. Trenutno mi zdravje dobro služi, a če bi bilo moje zdravje ogroženo, bi poskusil tudi z alternativno medicino in bi v njo verjel. Franc Pahovnik, Gornji Grad Homeopatskih zdravil ne poznam in o njih nisem nikoli razmišljal. Sicer pa mi ni potrebno razmišljati ne o zdravnikih ne o alternativni medicini. Sem namreč zdrav kot dren. Fizično kondicijo vzdržujem s pogosto hojo v hribe in vsakodnevnim gibanjem, poleg tega se zdravo prehranjujem z domačo hrano. Saša Zamernik, Poljane Homeopatska zdravila poznam in jih tudi uporabljam. Kljub temu, da je zdravljenje z njimi dolgotrajnejše, je učinkovito. Tovrstno zdravljenje sem uporabila potem, ko je bilo zdravljenje z ani-tibiotki neuspešno. Verjamem klasičnim zdravnikom, a kljub temu ugotavljam, da je alternativna medicina tista, ki kaže zelo dobre rezultate, le verjeti moraš v to. Sicer pa, ko si bolan, poizkušaš vse. Helena Trobentar, Ljubno ob Savinji O homeopatskih zdravilih imam le pozitivno mnenje. Jih dobro poznam in sem jih uporabljala kar nekaj časa. Z njimi sem omilila svoje alergije. Zdravljenje je res dolgotrajno, a se splača vztrajati. Tudi drugače mi alternativna medicina ni tuja. Bi-COM terapija mi je pozdravila celo borelijo. Me pa čudi, da uradna medicina pogosto zanika dosežke alternativne. Zdravniki bi morali sodelovati s terapevti alternativci. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Gl Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 Tema tedna, Aktualno Irena Gilberg, terapevt za alternativno in komplementarno medicino Na področju homeopatskega zdravljenja izkušnje pridobivam že od leta 1994. Tedaj sem se začela v Nemčiji izobraževati in nabirati izkušnje z delom s pacienti, ki so prihajali k meni z različnimi bolezenskimi stanji. Tudi v Sloveniji opažam, da se ljudje zanimajo za tovrstno zdravljenje. Pred nekaj leti sem imela tečaj, na katerem so se udeleženci seznanili z uporabo homeopatskih zdravil. Homeopatsko zdravljenje upora-(F°t°: Marija Šuka|o) bljam v kombinaciji s komplementarno in alternativno medicino. Tako si za pacienta vzamem čas, pogosto tudi do dve uri, saj ga je potrebno obravnavati celostno in pri njem zdraviti vzrok in ne posledic. Vzrok pa ugotovim na osnovi simptomov. Poudariti moram, da homeopatska zdravila, kljub temu, da imamo ta občutek, nimajo placebo efekta, temveč so učinkovita. Žal tovrstno zdravljenje ni hitro, temveč dolgotrajno in odvisno od vrste bolezni. Prav tako je učinkovitost zdravljenja s homeopatskimi zdravili odvisna od bolnika, kar pomeni, kako močna je njegova želja po ozdravitvi. Vsekakor je bolje, če zdravstveno stanje dopušča, najprej začeti s homeopatskim zdravljenjem in šele nato poseči po antibiotikih. Marija Šukalo ni homeopatsko znanje posredovati bolnikom, ki so za to zainteresirani. Po besedah direktorice Lekarne Mozirje Rosite Aubreht imajo v mozirski lekarni trenutno dve farmacevtki, usposobljeni za izdajanje homeopatskih zdravil, v kratkem se jima bo pridružila še ena. Namen je zagotoviti dostopnost tudi do teh zdravil, saj jih lahko izdajajo v lekarnah, kjer imajo zaposlenega vsaj enega magistra far- NEPRIZNANA OBLIKA ZDRAVLJENJA Homeopatija, skovanka Samuela Hahnemanna iz 18. stoletja, kjer homoios pomeni enak oz. podoben in pathos trpljenje oz. bolezen, je oblika alternativne medicine. Temelji na načelu, da je treba podobno zdraviti s podobnim. To pomeni, da mora oboleli dobiti tisto zdravilo, ki bi pri zdravem človeku izzvalo podobne simptome bolezni. S tem se ponovno uravnoveša porušeno ravnovesje organizma. macije z opravljenim strokovnim izpitom in dodatnimi znanji iz ho-meopatije. Homeopatskih zdravil trenutno nimajo na zalogi, saj je povpraševanje majhno, potrebni pa so tudi posebni prostori za hranjenje teh zdravil. Farmacevtke so usposobljene za svetovanje pri samozdra-vljenju akutnih stanj. Več kot enoletne izkušnje so pokazale, da ljudje največkrat povprašujejo po zdravilih za prehlad, pike žuželk in lajšanje klimakteričnih težav. CESTE NA SOLČAVSKEM PONEKOD V KRITIČNEM STANJU Z oklepnikom do Logarske doline? Pred več kot letom dni smo v Savinjskih novicah poročali o težjih poškodbah Panoramske ceste nad turistično kmetijo Klemenšek v Logarski dolini, kjer je plaz ogrožal tako cestišče (oteževal je prevoz po udrti in razmočeni cesti) kot tudi zemljišče pod cesto. Takrat sta se tako bližnji domačin Klemenšek kot župan Občine Solčava Alojz Li-pnik zaradi slabega vzdrževanja pritoževala nad upravljavci ceste. Od maja letos končno poteka sanacija omenjenega plazišča, nov cestni ustroj pa kaže, da bo popravilo temeljito. Iz Direkcije Republike Slovenije za ceste smo prejeli odgovor na naše vprašanje, kdaj bodo dela zaključena in koliko bo sanacija plazu in cestišča stala državo. S sanacijo plazu »na Klemen-čevem« na regionalni cesti R3-927/5502 Žibovt-Sv.Duh-Podol-ševa (v km 2.900) je izbrani izvajalec gradbenih del, podjetje GAAL Albin Leskovšek s.p. iz Podčetrtka, pričel 10. maja. Dela, ki jih v celoti financira Direkcija RS za ceste, za izvedbo in ko bodo zagotovljena finančna sredstva, bo Direkcija RS za ceste izvedla postopek javnega razpisa za oddajo del najugodnejšemu ponudniku. Koncesionar VOC Celje d.d. je na istem odseku, v km od 10.850 do km 11.124, v okviru rednega vzdrževanja izvedel sanacijo vozišča. Vrednost del je znašala 47.000 evrov. Najbolj kritični del na meji med občinama Luče in Solčava bo tako še naprej razburjal šte- PREDPISOVANJE HOMEOPATSKIH ZDRAVIL Homeopatskih zdravil se ne predpisuje na osnovi diagnoze bolezni, temveč na osnovi posebnih znakov posameznega bolnika. Homeo-pat na podlagi diagnoze specifičnih simptomov posamezniku predpiše homeopatsko zdravilo, ki je zanj najbolj primerno. Homeopat obravnava bolnika kot posameznika z vsemi njegovimi posebnimi znaki, Sanacija plazu na cesti na Klemenškovem je v polnem teku. (Foto: Jože Miklavc) ki so lastni samo njemu. Po temeljitem pregledu posameznika predpiše praviloma zgolj eno zdravilo, ki celostno zdravi pacienta. Homeopatska zdravila lahko predpisuje le strokovnjak z diplomo medicinske fakultete in s pridobljenim znanjem iz homeopa-tije. V sosednji Avstriji je homeo-patija najbolj priljubljena alternativna metoda zdravljenja, po kateri je lani segla skoraj polovica prebivalcev. Roman Mežnar bodo stala 309.629 evrov, zaključek pa je odvisen od vremenskih razmer, predvidoma pozno jeseni letošnjega leta. Na Direkciji RS za ceste pravijo, da je sanacija asfaltnega cestišča in utrjene ter razširjene trase regionalne ceste R2-428, odsek 1250 Luče - Sestre Logar (od km 1.850 do km 2.630 in od km 2.790 do km 3.350), zaradi preozkega vozišča in s tem predvidene rekonstrukcije ceste v zastoju, ker za zdaj ni denarnih sredstev. Vrednost investicijskega projekta znaša 2,5 milijona evrov. Pripravljen je projekt vilne turiste in domačine, za katere je na nekaj več kot sto metrih prostora le za enosmerni promet po makadamskem cestišču. Da državljani tujih držav ne morejo razumeti, da je evropsko znana Logarska dolina (turistični biser Slovenije) na pol odrezana od ostalega sveta iz vseh smeri Slovenije, je kot na dlani. Nek tuji turist mi je pred kratkim dejal, da imamo čudovito deželo (»bjutiful«), ampak do najlepših kotičkov je potrebno »čez Karpate, najboljše kar z oklepnim vozilom«. Jože Miklavc Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 5 Gospodarstvo SMREKA GORNJI GRAD Škarje in platno v rokah večinskega lastnika Gornjegrajsko podjetje Smreka, ki gradi lesene hiše, ni prvič v težavah. Kot mnogo drugih podjetij jih je prizadela recesija in zmanjšanje naročil. Direktor Gorazd Venek pravi, da se ne bodo vdali kar tako, prav tako imajo v direktorja zaupanje delavci. Škarje in platno sprememb v podjetju sta v rokah večinskega lastnika Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. STARE TEŽAVE Direktor Smreke Gorazd Venek je povedal, da so težave podjetja stari dolgovi, ki se vlečejo že leta. Kritično je bilo že lani oktobra, ko je prevzel mesto direktorja podjetja. Večinskemu lastniku GG Slovenj Gradec je že takrat omenil, da v kolikor Smreke ne bo izdatno finančno podprl, se bodo težave le še stopnjevale. Letos spomladi so se pričele kazati posledice finančne krize v Italiji, kjer je njihovo tržišče poleg Slovenije največje. Prodaja vrtnega programa se je po besedah Veneka ustavila, naročil za gradnjo hiš ni bilo več. Posledično so se povečale likvidnostne težave in zamujalo je izplačilo majske plače. ZAMUDE PRI IZPLAČILIH Delavci so zaradi zamude izplačil plače in ostalih prejemkov organizirali stavkovni odbor, ki se je sestal z direktorjem, in napovedali stavko. Postavili so svoje zahteve in roke za izpolnitev le-teh. Vodstvo se je omenjenih rokov doslej držalo. »Dejstvo je, da smo vse neto plače delavcem izplačali, čeprav z rahlo zamudo. Stavka je njihova legitimna pravica, ki pa je niso izve- dli zaradi izpolnitve dogovorov. Ne želim si, da bi se usoda podjetja lomila na plečih delavcev, nekateri so v podjetju že blizu 40 let in do vseh zaposlenih je pošteno, da prihodnost podjetja uredimo čim prej,« je povedal Venek. Dorečenega glede usode Smreke ni še nič, rešitve bodo znane do sredine avgusta. Z lastniki se dogovarjajo glede dokapitalizacije, možna je tudi prisilna poravnava, morda celo stečaj. TRENUTNO VELIKO NAROČIL »Ker imamo trenutno veliko naročil, si ne želi- mo negativne publicitete, saj lahko zaradi nje izgubimo že dobljene posle. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bomo poskušali ohraniti del podjetja v takšni ali drugačni obliki. Škoda je znanja, izkušenj zaposlenih in dolgoletne tradicije podjetja, da se to ne bi ohranilo,« meni Venek. Takšen je tudi interes lastnika, ki si želi, da se proizvodnja ohrani in da se lesene hiše še naprej izdelujejo v Gornjem Gradu. Po pomoč so se v teh kriznih časih zatekli tudi na Občino Gornji Grad, k poslancem iz doline in na ministrstvo za gospodarstvo, a ker sta tudi država Smrekine hiše po novem stojijo tudi v Turčiji, Južni Koreji in še kje. (Foto: fotodokumentacija Smreke d.o.o.) Marinko Jurič, predsednik stavkovnega odbora: »Konec junija smo se na zboru delavcev odločili, da zaradi zamude pri izplačilu plač in ostalih prejemkov organiziramo stavko. Pravih informacij, kaj se v podjetju dogaja, nismo imeli, slišali pa smo govorice o stečaju, zato smo želeli ukrepati čim prej. Na sestanku z direktorjem Venekom smo postavili svoje stavkovne zahteve. Poleg izplačila plač, dnevnic in stroškov prevoza smo postavili rok za izplačilo regresa in razlike v plačah za dva meseca, ki nam jih je podjetje dolgovalo od preteklega leta. Predvsem pa smo želeli odgovor glede usode podjetja. Direktor nam je povedal, da nas bo o usodi podjetja obvestil takoj, ko bo kaj znanega. Ker so bile stavkovne zahteve razen izplačila potnih stroškov izpolnjene v roku, smo stavko, napovedano za 10. julij, odpovedali. Od stavkovnih zahtev ostaja odprto še izplačilo regresa, le-tega naj bi prejeli v treh obrokih do konca novembra, in izplačilo razlike premalo izplačanih plač za lansko leto, to naj bi prejeli do konca avgusta. Vodstvo podjetja je do nas korektno, kljub temu pa je med delavci prisoten strah in negotovost glede prihodnosti. Prav tako smo nezadovoljni z odnosom države do delavcev, saj le-ta ne skrbi za njihovo dobrobit.« in občina v finančnih težavah, pomoči od njih ni bilo. Pogovori z bankami o reprogramiranju posojil so dali določen rezultat, a pretekli dolgovi, ki so razlog za likvidnostne težave, ostajajo. DOBER ZAČETEK Ob prihodu Gorazda Veneka na čelo podjetja so na Smreki prenovili poslovanje z Italijanskimi kupci, ločili so vrtni program in program gradnje lesenih hiš. Pripravili so nov katalog vrtnega programa in prenovili katalog hiš. Plan dela je bil potrjen s strani lastnika podjetja in nadzornega sveta. Od oktobra lani do novega leta je bilo poslovanje pozitivno, a žal tudi dober zagon ni bil dovolj, da bi splavali na površje. »Smreka je bila tik pred stečajem v času, ko so pridobili velik posel na Irskem. To je podjetje obdržalo pri življenju, a ob prometu, kakršen je bil zaradi tega projekta, bi moral biti izplen večji. S temi prihodki so se poravnali stari dolgovi, podjetje pa je kljub temu poslovalo z izgubo in račune za Irsko plačujemo še danes,« je dodal Venek. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 30, 27. julij 2012 C Gospodarstvo TRAJNOSTNA INFORMACIJSKA MREŽA OVE URE Informacijsko mesto, kjer bodo na voljo relevantni podatki Cveto Fendre, idejni oče projekta TIM OVE URE (v sredini), je za 27. september napovedal mednarodno konferenco v Velenju na temo energetske učinkovitosti. (Foto: Marija Lebar) Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je v sodelovanju s partnerji v ponedeljek, 23. julija, pripravila novinarsko konferenco, na kateri so javnosti predstavili nov projekt, in sicer trajnostno informacijsko mrežo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije (TIM OVE URE). Spletno središče bo zaživelo jeseni, povezovalo pa bo tako uporabnike kot proizvajalce, inženirsko dejavnost in vzdrževalce s področja energetske učinkovitosti. EVROPSKA DIREKTIVA KOT PRILOŽNOST Kot je uvodoma pojasnil direktor SŠGZ Franci Kotnik, evropska direktiva o energetski učinkovitosti določa, da morajo države članice pripraviti pregled, kako bodo vsako leto sanirale tri odstotke javnih zgradb, do leta 2050 pa mora biti s stališče energetske učinkovitosti saniranih 80 odstotkov javnih stavb. Ta zahteva ne pomeni samo obveznosti, temveč prinaša tudi možnost odpiranja novih delovnih mest v dejavnostih, ki so zadnje čase še posebej na udaru: gradbeništvo, inštalaterstvo, informatika ... NA UKREPE ŠE NISMO PRIPRAVLJENI Cveto Fendre iz Šolskega centra Velenje je dodal, da je odstotek zahtevane sanacije javnih zgradb, kot so domovi za starejše, šole, bolnišnice ., visok in da na to deležniki niso povsem pripravljeni. Ravnatelji, direktorji in ostali, ki te ustanove vodijo, niso povsod kos tej nalogi, zato jim bo v pomoč omenjena spletna mreža, kjer bo mogoče dobiti številne koristne informacije. Zagotovljeni bodo verodostojni podatki in nasveti s strani preverjenih izvajalcev. S tem, ko bodo v mrežo vključeni različni partnerji, bo zagotovljeno, da v praksi ne bo prihajalo do nepokritih področij, tako kot sedaj, ko vsaka stroka dela pretežno zase, napake pa ostajajo skrite in se še naprej ponavljajo, ker ni pretoka znanja in izkušenj med udeleženci v procesu, je povedal Primož Pra-per iz podjetja Eutrip. Omenjeno podjetje ima na tem področju precej izkušenj. Opravili so že nekaj uspešnih sanacij, pravkar pa vodijo energetsko sanacijo zgradb Šolskega centra Velenje. CELOVIT POGLED IN KORISTNE INFORMACIJE Emil Sirovina iz podjetja MIK Celje je povedal, da po zdajšnjih izračunih okoli petdeset odstotkov energije porabimo za ogrevanje in hlajenje, ostalo se izgubi s prezračevanjem, čemur se posveča vse premalo pozornosti. Treba je oza-veščati potrošnike, je dejal Sirovi-na, da cenejši nakup na dolgi rok mnogokrat stane več. VLOGA VZDRŽEVANJA Rudi Leskošek, predsednik Slovenskega društva vzdrževalcev, je izrazil zadovoljstvo nad vključenostjo v projekt. V praksi se namreč pogosto dogaja, da pokličejo vzdrževalce na pomoč šele takrat, ko naprave ne delujejo več. JESENI MEDNARODNA KONFERENCA Cveto Fendre, idejni oče projekta TIM OVE URE, je za 27. september napovedal mednarodno konferenco v Velenju na temo energetske učinkovitosti. Sodelovali bodo ugledni strokovnjaki, tudi iz tujine, ki bodo predstavili primere dobre prakse. Marija Lebar EUROPHONE MOZIRJE S prenovljeno trgovino še bližje kupcem V družbi Telefonija, ki je v Mozirju s trgovino Europhone prisotna že deset let, so se po sedmih letih, odkar so v lokalu ob Trnavi, odločili za prenovo prostorov. Direktorica Maja Kopič pravi, da so tako storili korak naprej in svojo ponudbo še približali strankam. Trgovina Europhone je na področju mobilne telefonije prisotna že od začetka poslovanja podjetja Mobi-tel d.d., ko so začeli tržiti analogne priključke NMT telefonije. Odtlej so se razvijali skupaj z njimi, širili svojo ponudbo in ves čas sledili trendom na tem področju. Izkušenj jim tako ne manjka, prav tako ne volje zadovoljiti nove in redne stranke. Slednje so iz leta v leto zahtevnejše in bolje Prijaznost prodajalk v Europhonu je kljub prenovi ostala na istem nivoju. (Foto: Benjamin Kanjir) poučene o trendih na področju mobilne telefonije. Doslej so imeli mobilne aparate zaprte v vitrinah, sedaj pa so uvedli »živo steno«, na kateri je razstavljena celotna ponudba. Stranke lahko vsak aparat primejo v roke, ga občutijo in preizkusijo. »Prenova je bi- la potrebna tudi zato, ker se je v mobilni telefoniji v zadnjih dveh letih, s prihodom android telefonov, ogromno spremenilo. Stari, klasični stil poslovalnice ni bil več primeren za ponudbo, ki se je skoraj čez noč modernizirala. Prejšnji stil poslovalnice je bil sicer topel in domač, prijazen do obiskovalcev, na koncu pa smo se vseeno odločili, da lokal prenovimo v skladu z njegovo ponudbo,« je povedala Kopičeva in dodala, da je prijaznost prodajalk kljub prenovi ostala na istem nivoju. V bližnji prihodnosti bodo ponudbo razširili še s produkti Telekomovih SIOL storitev in s tem zaokrožili ponudbo podjetja Telekom Slovenije d.d. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 31, 27. julij 2012 15 Intervju POGOVOR Z ZUPANOM OBČINE SOLČAVA ALOJZOM LIPNIKOM Alojz Lipnik (Foto: Marija Lebar) Praznovanje občine Solčava je bilo le eden od razlogov za pogovor s tamkajšnjim županom Alojzom Upnikom. Njegov drugi mandat je na polovici, solčavska občina pa je znana po tem, da je po številu prebivalcev med najmanjšimi slovenskimi občinami in da velik delež občinskega proračuna namenja za odplačilo kreditov iz preteklosti. Hkrati je bila Občina Solčava nagrajena s priznanjem zlati kamen kot ena od šestih razvojno najbolj prodornih občin v državi. Prav zato ji je nedavno namenil obisk tudi predsednik republike dr. Danilo Türk. - V teh dneh občina Solčava praznuje občinski praznik. Solčavani praznujete na svoj, malo drugačen način. Kakšen bo praznik letos? Res praznujemo na poseben način. Na številnih prireditvah čez leto se posvečamo obiskovalcem, turistom, občinsko praznovanje pa si vzamemo zase in za tiste prijatelje Solčavskega, ki so nam dragoceni. Radi imamo domač kraj, njegovo zgodovino, zato vsako leto izpostavimo nekaj, kar je za nas dragoceno. Enkrat je to šola, drugič šport, lovstvo, naše narečje, letos pa bo posebne pozornosti deležno praznovanje ob farnem prazniku, ki ima svojo dolgo in zanimivo tradicijo. - Minuli konec tedna so zaznamovali jubilejni, že 20. Solčavski dnevi. To je prav gotovo lepa obletnica. Kaj v občino prinaša ta prireditev? Vsekakor gre zahvala članom turističnega društva, ki so s to prireditvijo pred dvema desetletjema začeli. Njihovo delo nadaljujemo, vendar je dvajset let razvoja Solčavskih dni pripe- »Živeti v mirnem, čistem, naravnem okolju postaja pomembna prednost« ljalo do nekaterih spoznanj. Tako smo dogajanje nekoliko razpršili in raztegnili na več dni. Tudi zaradi domačinov, ki sodelujejo na dogodkih v okviru prireditve bodisi kot udeleženci bodisi kot obiskovalci. Solčavski dnevi so namreč namenjeni tako domačinom kot tudi gostom. Koncept Solčavskih dni se spreminja. Aktualizirati ga je in bo potrebno glede na vedno spreminjajoče se razmere tudi v bodoče. Vsebinsko so usmerjeni v skladu z našo vizijo, ki ni naklonjena množičnemu turizmu. - Med slovenskimi občinami se po številu prebivalcev uvrščate med najmanjše, marsikdo bi rekel, da tudi med najlepše. Večkrat pa vam pripisujejo tudi neslavni naslov najbolj zadolžene občine ... Kar se tiče zadolženosti, je tako gledanje, ki se večkrat pojavlja v medijih, povsem enostransko. Res je naš dolg na prebivalca visok, treba pa je upoštevati tudi sredstva, ki smo jih preko različnih državnih in predvsem evropskih razpisov pridobili v občino v zadnjem času. - Od kod in od kdaj pravzaprav izvira ta dolg? Spomladi leta 2007 smo v Solčavi namenu predali novo podružnično šolo in vrtec. Za načrtovanje in izvedbo investicije so se trudili moji predhodniki. Šola in vrtec sta za občino izrednega pomena. Po zaključku investicije smo se v mandatu, ki sem ga začel leta 2006, soočili z začetkom odplačevanja šole. Dolg je znašal 1,300.000 evrov. Tukaj pa je bil še dolg, ki je nastal na projektu kurilnice na biomaso v Logarski dolini. Ta je znašal z obrestmi vred 300.000 evrov. Takšno je bilo izhodišče, ko smo začeli s številnimi razvojnimi projekti, ki smo jih morali delno sofinancirati sami, večinoma pa smo zanje pridobili državna in evropska nepovratna sredstva. - Gotovo ste razmišljali, kako voditi občino, da do takšnega stanja ne bi več prihajalo? Generalno vodilo pri upravljanju občine je bilo in je zmanjšati dolg občine in istočasno zagotavljati trajnostni razvoj. Potreba po intenzivnem razvoju je izrazita, kar kaže indeks razvojne ogroženosti, ki nas uvršča na sam rep razvitosti slovenskih občin. Nujno potrebni so razvojni projekti, ki omogočajo črpanje sredstev iz različnih razpisov. Tako se vzpostavljajo pogoji za dostojno preživetje tako nam kot našim zanamcem. Vendar mora biti investicijski zagon v obvladljivih mejah. - Katere projekte, ki ste jih realizirali na tak način, bi izpostavili? Izvajali in dokončali smo naslednje sklope: Turistična infrastruktura Solčavsko, Vas Solčava, Harmonija treh dolin, Stara & Nova Rin-ka, Tradicionalno-naravno-ustvarjalno, Delta, Brezmejna doživetja narave. Omenim pa naj še projekte, ki smo jih uresničili s pomočjo sredstev 22. in 23. člena zakona o financiranju občin, namenjenih investicijam v infrastrukturo. - Ali dolg občine obvladujete? S trdim delom in vztrajnostjo nam uspeva zagotavljati zmanjševanje dolga ob istočasnem razvoju. Iz projekcije zadolženosti občine, ki smo jo pripravili za obdobje od leta 2006 do 2014, je razvidno, da se dolg vztrajno manjša že vse od leta 2009. Tako računamo, da bo občina v letu 2014 zadolžena le še za okoli 300.000 evrov. Če pogledamo še nekaj številk: »Nujno potrebni so razvojni projekti, ki omogočajo črpanje sredstev iz različnih razpisov. Tako se vzpostavljajo pogoji za dostojno preživetje tako nam kot našim zanamcem. Vendar mora biti investicijski zagon v obvladljivih mejah.« skupno nam je od leta 2006 uspelo pridobiti okoli 2.104.000 evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev, kar pomeni 3.846 evrov na prebivalca. Lastna sredstva, ki jih je pri tem vložila občina, so bila več kot 1.328.000 evrov, po glavi prebivalca je to nekaj manj kot 2.430 evrov. - Zanimiv je tudi podatek o stanju premoženja iz bilance občine. Podatki iz premoženjske bilance občine predstavljajo tako stvarno kot finančno premoženje pa tudi terjatve in obveznosti. V bilanci tako vidimo, da je bilo konec leta 2006 premoženje občine vredno 931.739 evrov. Premoženje se je povečalo, konec leta 2010 je znašalo 4.294.702 evra, kar pomeni povečanje v vrednosti 3.362.963 evrov. Naj dodam, da brez dobrega dela občinske uprave in sodelavcev to ne bilo mogoče, saj izvedbo projektov spremljajo izjemno zapleteni birokratski postopki. Zaposleni se pri tem zelo trudijo, zato jim s tega mesta moja zahvala. 8 Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 C Intervju, Iz občin - Zanimivi podatki. Jih poleg vas in vaših sodelavcev opazi tudi kdo drug? Gotovo jih, saj o tem pričata dve prestižni nagradi; leta 2009 smo prejeli laskavi naziv Eden, to je evropska destinacija odličnosti v varovanih območjih, letos pa smo bili uvrščeni med šest občin finalistk in prejeli odličje zlati kamen za dobro vodenje in upravljanje, razvojno usmerjenost in učinkovitost delovanja. - Prav to priznanje je bilo povod, da je Solčavsko pred kratkim obiskal predsednik države dr. Danilo Türk. V kakšnem vzdušju je potekal obisk? Potem ko si je predsednik ogledal nekaj naravnih zanimivosti in proizvodno podjetje ter podružnično šolo, smo ga povabili v center Rinka. Na sestanku s sodelavci občinske uprave in občinskimi svetniki smo mu predstavili vizijo občine in izzive, s katerimi se pri tem srečujemo. Omenili smo težave pri gradnjah in ume- »Tesni stiki s sosedi v Avstriji so na Solčavskem tradicija še iz časov, ko ni bilo cestne povezave z Lučami in ostalo Zgornjo Savinjsko dolino. Sedanja izmenjava obiskov je še intenzivnejša zaradi dobrega sodelovanja s sosednjo občino Železna Kapla, kjer je župan koroški Slovenec Franz Josef Smrtnik.« ščanju v prostor, problem Macesnikovega plazu, potrebo po občinskem prostorskem načrtu. Kasneje smo ga popeljali še na ogled Panoramske ceste, ki je državna cesta in potrebna resne prenove. Dr. Türk nam je pri tem zagotovil vso podporo, ki jo lahko nudi predsednik države. - Za prenovo Panoramske ceste si prizadevate že dalj časa. Vemo, da so na njej tudi nevarni udori. Kaj ob tem pravijo pristojni državni organi? S temi problemi smo že pred časom seznanili pristojne na Direkciji za ceste Republike Slovenije. Direktor direkcije mag. Gregor Ficko si je osebno ogledal stanje na terenu. Obljubil je, da bodo na direkciji ukrepali, vendar trenutno denarja za ta namen direkcija nima. Nadejamo se, da bi se morda našla kakšna evropska sredstva, do katerih bi laže prišli v okviru čezmejnega sodelovanja. - Ste zato nedavno na obisk povabili deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dör-flerja? Ne samo zato. Tesni stiki s sosedi v Avstriji so na Solčavskem tradicija še iz časov, ko ni bilo cestne povezave z Lučami in ostalo Zgornjo Savinjsko dolino. Sedanja izmenjava obiskov je še intenzivnejša zaradi dobrega sodelovanja s sosednjo občino Železna Kapla, kjer je župan koroški Slovenec Franz Josef Smrtnik. Tudi ta je bil v delegaciji ob obisku deželnega glavarja, pa tudi njegov brat Vladimir Smrtnik, ki je član koroške deželne vlade. Če kdaj, potem so razmere za nadgradnjo naših stikov zdaj zares ugodne. Tako želimo odlično sodelovanje na športnem in kulturnem po- »Medica je le dober kilometer oddaljena od centra Solčave, kjer so pošta, trgovina, bencinska črpalka, šola in vrtec, nenazadnje tudi občinska uprava, vse to je gotovo prednost. Doslej smo bili s prodajo dokaj uspešni. Na voljo so še tri komunalno urejena zemljišča.« dročju nadgraditi s konkretnimi projekti, kakršna bi lahko bila Panoramska cesta. Vendar sama cesta ni dovolj. Intenzivneje želimo povezati različne vsebine, turistične programe, izmenjave gostov ... - Kaj ob tem meni Gerhard Dörfler? Koroški deželni glavar je izrazil podporo skupnemu projektu Panoramske ceste. Ob tem je obljubil, da bo Solčavsko jeseni obiskala ekipa avstrijskih strokovnjakov, ki bo s konkretnimi predlogi predstavila možnosti sodelovanja. Hkrati je Dörfler izrazil navdušenje nad lepim in ohranjenim okoljem ter razvojem občine Solčava. Popeljali smo ga tudi skozi center Rinka, kjer je bil še posebej pozoren na proizvode lokalnih ponudnikov. Poudaril je, da je le ena ura vožnje od Vrbskega jezera in še manj od Klopinskega jezera do Solčavskega. Medsebojna izmenjava turističnih obiskov bi bila dobrodošla popestritev ponudbe vseh teh destinacij. Tudi sam nas namerava še obiskati. - Polovica leta je za nami, marsikaj ste letos že postorili, katere večje projekte še načrtujete za letos? Izvedli bomo še pet projektov v skupni vrednosti okoli 200.000 evrov, ki jih bomo pridobili po 23. členu zakona o financiranju občin. Med njimi je rekonstrukcija mostu v Klobaši, ureditev in tlakovanje površin ob cerkvi Marije Snežne v Solčavi, posodobitev dela vodovoda v Solčavi skupaj z vodnim zajetjem. Pomemben projekt bo vsekakor ureditev večjega ekološkega otoka. Letos smo za občane pripravili delavnico o pravilnem ločevanju in odlaganju odpadkov. Poleg omenjenega bomo izvedli in asfaltirali uvoz z regionalne ceste v Medico, kjer je zemljišče namenjeno gradnji individualnih družinskih hiš. - Pred časom, ko ste začeli s komunalno ureditvijo Medice, ste dejali, da si tukaj želite predvsem mladih družin, ki bodo živele s krajem in ne bodo semkaj prihajale le na dopust. Ste pri tem uspešni? Smo razmeroma zadovoljni. Medica je le dober kilometer oddaljena od centra Solčave, kjer so pošta, trgovina, bencinska črpalka, šola in vrtec, nenazadnje tudi občinska uprava, vse to je gotovo prednost. Doslej smo bili s prodajo dokaj uspešni. Na voljo so še tri komunalno urejena zemljišča. - Kaj želite kot zaključno misel povedati bralcem Savinjskih novic? K povedanemu bi dodal sledeče: živeti v mirnem, čistem, naravnem okolju postaja pomembna prednost. V času vse večje mobilnosti tudi življenje v odmaknjenem okolju ne predstavlja več velike ovire. Zato vse, ki si ustvarjate družinsko gnezdo, lepo vabim v Solčavo. Pogovarjala se je Marija Lebar KOLEGIJ ZGORNJESAVINJSKIH ZUPANOV GRS bo dobila montažni objekt v Mozirju Na nedavnem kolegiju zgornjesavinjskih županov je Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje, kolegom predstavil prošnjo celjske postaje gorske reševalne službe (GRS), v kateri naprošajo občine celotne Savinjske regije, da bi prispevale k postavitvi montažnega objekta v Mozirju. Župani so se s tem strinjali in sprejeli sklep, da se sofinancira postavitev brunarice iz sredstev, ki jih bodo za to namenili v občinskih proračunih za leto 2013. Kot je povedal Suhoveršnik, člani celjske postaje GRS večino reševanj opravijo v Savinjskih Alpah. Za pristajanje helikopterja pri težjih intervencijah že sedaj uporabljajo mozirsko nogometno igrišče, ob katerem imajo tudi kontejner z najbolj nujno opremo. Poleg tega sta dva izmed zelo aktivnih članov reševalcev doma v Mozirju. Zato je celjska postaja GRS zaprosila za pomoč pri postavitvi montažnega objekta, ki bi stal namesto dosedanjega kontejnerja in v katerem bi bilo nekoliko več prostora za opremo. Večina občin Savinjske regije, med njimi tudi mestni občini Celje in Velenje, bo projekt podprla z 10 centi na prebivalca občine. Zgornjesavinjski župani so menili, da je poleg donatorskih sredstev, ki jih bodo pridobili v GRS Celje, ta znesek potrebno zagotoviti. Tako bo odzivni čas reševalcev še krajši in zagotovljena večja varnost pohodnikov v gorah. Marija Lebar Savinjske novice št. 31, 27. julij 2012 15 Iz občin LJUBNO OB SAVINJI Minister Bogovi« predal namenu Center za razvoj podeželja Na Ljubnem ob Savinji je v ponedeljek, 23. julija, potekalo slovesno odprtje novih prostorov Centra za razvoj podeželja (CRP). Slavnostni govornik je bil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je prostore v Fašunovi hiši tudi uradno predal v uporabo. Rdeča nit otvoritvenega programa je bila predstavitev uspešno izvedenih projektov LAS tako Zgornje Savinjske kot Šaleške doline. Skrbnik obeh lokalnih akcijskih skupin je Zavod Savinja, ki ima sedež v delu Fašunove hiše, ki so jo prenovili pred časom, o čemer je spregovoril župan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Ko danes odpiramo še zadnji manjkajoči del celote Fašunove domačije, torej podstrešni del gospodarskega poslopja, ki smo mu namenili posebno funkcijo prostora za izobraževanje, razstavne možnosti in prostora za druženje, lahko ugotovimo, da je celoten projekt uspešno zastavljen in nam je v letih dejavnosti obrodil številne sadove, ki so vidni ne samo pri nas, ampak tudi širše izven naše doline. Za to ima največ zaslug naš skupni Zavod Savinja, ki domuje na Fašunovi domačiji in ki po- Predsednica LAS Mateja Brlec Suhodolnik se je zahvalila županu Franju Naraločniku za gostoljubje v Fašunovi hiši. (Foto: Marija Lebar) dnica zgornjesavinjskega društva LAS Mateja Brlec Suhodolnik in mu ob tej priliki izročila priložnostno darilo - keramične skodelice, ki pa bodo svojemu namenu služile kar v novo odprtih prostorih. Spregovorili so še številni predstavniki društev, med njimi tudi iz šaleškega konca, ki so preko Leader sredstev s pomočjo LAS in Zavoda Savinja v štirih letih izvedli mnoge uspešne projekte. Naj novi prostori pomenijo še več ustvarjalnega skupnega bivanja in sodelovanja, pa je dejal dekan in ljubenski župnik Martin Pušenjak, ki je pridobitev blagoslovil. Minister Bogovič področje dela LAS dobro pozna iz prve roke, kot je povedal, saj je bil sam, ko je opravljal župansko funkcijo, tudi predsednik društva LAS. Podčrtal je izjemen pomen enakomernega razvoja regij v državi, še posebej je treba pozornost posvečati ljudem na podeželju. »Tudi v prihodnji finančni perspektivi bo Evropska unija temu področju namenjala veliko pozornost, zato bodo prav gotovo namenjena tudi znatna sredstva za perspektivne projekte, le znati jih bo treba izkoristiti,« je med drugim dejal minister. Namesto rezanja traku je nove prostore minister odprl tako, da je po stari tradiciji trikrat potegnil za vrvico zvonca. Kot so včasih kmečke gospodinje z zvoncem klicale družino k obedu, je tudi minister pozval navzoče, da si ogledajo nove prostore, ki so še dišali po svežem lesu, iz katerega so izdelane stene in oprema. Obiskovalcem je bilo poleg ogleda na voljo tudi značilna gastronomska ponudba naše doline. Marija Lebar Predstavniki občin v družbi ministra Franca Bogoviča (prvi z leve), podpredsednika parlamenta Jakoba Presečnika (tretji z leve) in direktorice Zavoda Savinja Cvetke Mavrič (druga z leve). (Foto: Marija Lebar) leg upravljanja dejavnosti lokalnih akcijskih skupin Zgornje Savinjske in Šaleške doline izvaja tudi druge uspešne promocijske in izobraževalne aktivnosti. Pohvaliti velja še številna društva, ki s svojimi dejavnostmi polnijo Fašunovo domačijo in ji vdihujejo pravo domačo dušo. Med njimi izpostavim naše vezilje, ki so s svojimi izdelki pripomogle k čudovitemu izgledu notranjih prostorov.« Občina, ki je lastnica hiše, ves čas skrbi za vzdrževanje. Letošnja prenova je bila kot projekt ocenjena na 66.000 evrov in so jo uspešno prijavili na razpis ukrepov Leader, kjer je bilo odobreno sofinanciranje v višini 61 odstotkov upravičenih stroškov, ostala sredstva je prispevala občina. Županu se je, ker občina v Fašunovi hiši omogoča delovanje društev LAS, zahvalila predse- OBCINA LJUBNO Slavnost ob prazniku Nocoj ob 19. uri bo v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska in županova priznanja najzaslužnejšim občanom. Seznam prejemnikov je potrdil občinski svet na seji 8. julija. Prejemnica letošnjega zlatega priznanja je Marija Mermal. Srebrno priznanje gre Jožefu Sušni-ku, bronasto pa Damjanu Novaku. Priznanja župana bodo prejeli družina Firšt, Mojca Hrženjak, Marko Mlakar in Jože Ograjenšek. Denarne nagrade bodo dobili Robert Weiss, Nika Zgojznik, Jan Jurjovec, Ema Korpnik in Bernarda Štiglic. Marija Lebar © Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 Iz občin, Kultura GOLTE Vse bolj priljubljena poletna rekreacijska destinacija Na vrhuncu turistične sezone mnogi kombinirajo dopust ob morju in v hribih, nekateri pa so srečni tudi le v planinah. Tako je na naši najbližji planinski destina-ciji na Golteh mogoče videti številne pohodnike, prav tako pa jih ni malo, ki bivajo v hotelu in pripadajočih depandansah (največje so še v gradnji). V družbi Golte si prizadevajo, da bo do prihodnje smučarske sezone na voljo še več parkirišč ob cesti med Alpskim vrtom in hotelom. Parkirišča v makadamski izvedbi so skorajda že nared. Od odcepa nad Šmihelom v dolžini 1.800 metrov so odstranili uničeno staro asfaltno prevleko in navozili nov grušč. Izvajalec bo do zime položil novo asfaltno prevleko. Da si je hotel na Golteh zaslužil različna priznanja že v prvih dveh letih obratovanja v novi preobleki, smo že poročali. Opaziti pa je, da želijo ohranjati dober sloves tudi z urejanjem okolice. Pročelje hotela na severni strani, kjer je vhod z novimi parkirišči, si zasluži tudi naše priznanje. Jože Miklavc Hotel na Golteh je v tem času zares lep in deluje prijazno. (Foto: Jože Miklavc) GALERIJA STEKL GORNJI GRAD Gozd skozi objektiv priznane fotografinje Zadnji četrtek v juliju je v gornje-grajski galeriji Štekl na ogled postavila svoje fotografije svetovno znana fotografinja Andreja Peklaj. Svoje vrhunske fotografije je strnila v dveh reprezentančnih monografijah Cerkniškega jezera, katerim je sledila razstava fotografij velikega formata v Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli v Ljubljani z naslovom Odstiranja. Ob izidu prve monografije ji je UNESCO za varovanje naravne in kulturne dediščine podelil znak desetletja. Fotografinjo je obiskovalcem galerije predstavila Jožica Tiršek Drčar: »Andreja Peklaj je znala vselej tankočutno in dovršeno v svoj objektiv ujeti tisočletni življenjski krog utripanja in spreminjanja narave. Fotografije so prepesnjeni odsevi resničnosti, so dokumenti lepote in čudežnosti zaustavljenih trenutkov. V svoji pozitivni naravnanosti do življenja se zaveda, da je sprejemanje resničnega sveta moč posredovati vedno drugače, na mnogo načinov. Zato se v spo- ročilih fotografij skriva tudi svojevrsten simbolni apel na vsakega posameznika, na osebno ekologijo, ki je hkrati del našega edinega, vseobsegajočega in skupnega bivanjskega prostora.« Avtorico sta ob tej priložnosti pozdravila tudi predsednica Kulturnega društva Gornji Grad Tatjana Bezovšek in župan Stanko Ogradi. Med besedami so zazvenele citre, na katere je zaigrala Mojca Kum-prej. Štefka Sem Andreja Peklaj (desno) je galerijo Štekl obogatila z izjemnimi fotografijami gozda. (Foto: Štefka Sem) OTROSKA DELAVNICA V VRBJU Najmlajši izdelovali in spuščali flose Zadnjo soboto v juliju je v Vrbju na Ljubnem ob Savinji potekala delavnica za otroke, na kateri so izdelovali flose. Vezanje flosa je v tem kraju starodavna dejavnost, ki jo Martin Juvan - Čuks še obvlada in jo je otrokom predstavil na delavnici. Seveda so bili otroški flosi majhni, a kljub temu zahtevni, saj je bilo treba z vrvico povezati lesene deščice, ki so ponazarjale prave deske. Pri tem je mojster Čuks marsikateremu udeležencu delavnice priskočil na pomoč. S svojimi izdelki so se nato otroci sprehodili do Budnove žage, kjer jih je čakala pripravljena struga, po kateri so spustili flose. Štefka Sem Njene fotografije odkrivajo skrivnosti gozdov v vseh letnih časih in vseh barvah. Kot je povedala avtorica, so lepi trenutki hitro minljivi. Tega se zaveda tako pri fotografiranju kot v življenju. Z zanosom je omenila, kako pomembni so gozdovi, saj nam toliko dajejo. Zaradi njih dihamo svež zrak, grejejo nas in vedno jih lahko občudujemo, saj v sebi skrivajo mnogotere lepote. Svojo navezanost na gozd je prikazala tudi skozi prizmo varovanja okolja. Miniaturni flosi so kasneje uspešno prestali vdiranje pri Budnovi žagi. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 11 Organizacije Slavnostna akademija ob visokem jubileju Zadnja nedelja v juliju je bila Solčavi namenjena slavnostni akademiji ob 20-letnici tradicionalne prireditve Solčavski dnevi. Nedeljsko dopoldne so s svojo igrivostjo in prisrčnostjo popestrili solčavski osnovnošolci, ki so peli in igrali na različne instrumente O jubileju je spregovoril moderator Nejc Slapnik. »Prvi dan turizma je bil 11. junija 1993 pred osnovno šolo v Solčavi, »štanti« pa so bili postavljeni po celi vasi. Ker je prireditev dobro uspela, se je prestavila na zadnji vikend v juliju in zaradi velike udeležbe povečala na dva dni ter dobila naziv Dnevi turizma na Solčavskem,« je v svojo kroniko zapisal pobudnik prireditve in tedanji predsednik turističnega društva Edvard Ikovic. V pestrem kulturnem programu so nastopili solčavski osnovnošolci, ki so peli in igrali na različne instrumente. Prireditev je nato pridobivala na kvaliteti in kvantiteti. Tako so pripravljali različne razstave, ki so stalnica še sedaj, in dodajali novosti: žganjekuho, plavlje-nje lesa, kmečko ohcet, kmečka opravila in druge dejavnosti, povezane s preteklostjo Solčavske- | - — £ IP Na stojnicah so ponujali kulinarične dobrote, izdelke iz volne in lesa. ga. Prireditvene večere so zaključevali domači godci ali priznani ansambli. »Za mamo in očeta prireditve lahko smatramo Edvarda Ikovi-ca in Julijano Klemenšek, ki sta desetletje in pol vodila vse aktivnosti, povezane s prireditvijo. Pomembno vlogo je odigrala tudi Li-lijana Robnik, ki je vodila in usklajevala delo TIC-a,« je povedal Sla-pnik in poudaril, da prireditev povezuje krajane in društva občine, ki s svojim delom in izdelki obogatijo dogajanje. Pred petimi leti je Občina Solčava ustanovila odbor za turizem, ki je prevzel organizacijo omenjene turistične prireditve, zadnja tri leta pa nad organizacijo prireditve bdi Center Rinka - zavod za turizem Pobudnik prireditve Edvard Ikovic je za svoje minulo delo prejel zahvalno listino. in trajnostni razvoj Solčavskega. Prireditev je iz Dnevov turizma na Solčavskem »zrasla« v Solčavske dneve. Slavnostni dogodek je bil priložnost za zahvalo za prizadevno delo v minulem obdobju Edvardu Ikovicu, Julijani Klemenšek, Simoni Robnik in Franciju Plesniku. Za dolgoletno vodenje informacijske pisarne je priznanje prejela Lilija-na Robnik. Ob zaključku so se obiskovalci sprehodili med stojnicami, ki so ponujale kulinarične dobrote, izdelke iz volne in lesa. Zvečer so pripravili še licitacijo jedi in izkupiček prodaje namenili za obnovo freske na cerkvi Marije Snežne. Tekst in fotografije: Marija Šukalo Zabava za vse generacije Humorne igre so gledalcem in tekmovalcem nudile več kot dovolj razlogov za smeh. (Foto: Štefka Sem) V soboto, 29. julija, so se v okviru prireditev Flosarskega bala na prireditvenem prostoru v Vrbju odvijale društvene igre. Na tekmovanje se je prijavilo le šest ekip, a zabave kljub temu ni manjkalo. Da so igre tekle skladno s pravili, sta skrbeli Ana Napotnik in Polona Rihter, nadzor nad dogajanjem je vršila strokovna komisija. Ekipa najmlajših tekmovalcev je skupaj verjetno štela manj let kot en član ekipe upokojencev, a zato le-ti ni- so pokazali nič manj tekmovalnega duha. Igre so prav gotovo največ zadovoljstva in sprostitve nudile gledalcem, ki so imeli res veliko razlogov za smeh. Na koncu se je najbolj izkazala ekipa kulturnega društva, sledili so ji mladi nogometaši, tretje mesto je pripadlo ljudskim godcem. Za dobro voljo so skrbeli tudi člani ansambla Minutka, ki so ob igrah dajali takt tekmovalcem, ob premorih pa igrali za ples. Štefka Sem Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 Zgodovina in narodopisje Zgodbe in pripovedi (3) C Piše: Aleksander Videčnik ŠE NEKAJ O COPRNICAH Rdeče mleko Če je krava dajala rdeče mleko, je bil to znak, da jo skrivno molze coprnica. Proti temu so se ljudje branili tako, da so železni drog razbelili in ga zasadili pod kap domače hiše, kjer so bile coprnice na delu. V nastalo luknjo so vlili mleko prizadete krave, kar je povzročilo, da je coprnico, ki je molzla kravo, hudo peklo in je bila vsa opečena. Povezana s hudičem Na Ljubenskem je živela coprnica. Vsi so vedeli zanjo, zato ob njeni smrti niso dobili »gospoda«, ker je pač bila povezana s hudičem. Tako so pripovedovali na Konjskem Vrhu. Z njo strašili otroke V Pustem Polju je bila znana coprnica Kočarjeva Roza. V okoliških vaseh so strašili otroke, da bo prišla ponje in jih odpeljala z metlo, če ne bodo ubogali. Bila je zelo »špasno« oblečena in sploh je veljala za posebnico, ki je nosila »pruštah« in vedno tudi klobuk. Menda je imela veliko »pruštahov« in klobukov, kar je bilo v tistih časih za žensko nenavadno. Zbirališče coprnic V predelu ob Dreti so ljudje vedeli, da se coprnice zadržujejo v Mejah, od Plonove čez Dreto, višje Sečkega grabna in tudi v Plonovskem pruhu, ki leži ob cesti med Pustim Poljem in Krašami. Izzivanje coprnic V Primožu je bila velika nedelja in takrat je bil običaj, da so fantje že ob zori pričeli pritrkavati oziroma zvoniti. V temačnem jutru so prišli na vrh in v daljavi zagledali premikajoče se luči. Takoj so vedeli, da so coprnice, ki so tam rade zadrževale. Fantje, korajžni, so začeli zle ženske dražiti; vpili so: »Coprnica, veša ti po rit meša ...« Coprnice so slišale to izzivanje, zato so se približale, da bi fante osmodile. Ti pa so vedeli, da jim pod kapom strehe hude babe nič ne morejo, zato so se hitro umaknili k stenam cerkve . Coprnica molzla kravo Pri Kropovšku je gospodar opazil, da krave nimajo več toliko mleka kot običajno. Posumil je, da so na delu coprnice, ki s srobotom molzejo njegove krave, ob jutrih ga je našel na strehi hleva. Coprnice je pregnal z žarečim drogom, kot smo opisali. Ključar Lomšek Rastočki ključar Lomšek je bil znan domači zdravilec, tudi zagovarjal je. Ljudje so ga zelo cenili in k njemu prihajali po razne nasvete. Nekoč je šel mimo Murčeve kmetije in se tam pogovarjal z gospodarjem. Ta mu je potožil, da mu coprnice kra- dejo mleko iz njegovega hleva. Lomšek mu je svetoval: na sveti večer je treba krmo, ki se bo položila na sam sveti dan, postaviti v košu pred hlev, v katerem molzejo coprnice. Koš mora stati zunaj prostora pod kapom. Baje je to pomagalo. Premikajoče se luči Rastočka mati je večkrat videvala premikajoče se luči, kot da bi svetili z baklami. Najhuje je bilo v Drčarjevih požarih, kje so se zbirale coprnice ob divjem plesu . Čudaške žene so coprnice V Primožu vedo ljudje povedati, da so bile copr-nice zelo »žleht« ženske. Večinoma so to bile starejše kočarke in osamljene, navadno čudaške ženske. Zelo so se bali »babe« na Reberniji. Na splošno so ljudje vedeli za nočne polete coprnic. Če se jim je kdo zameril, so ga osmodile, da je trpel hude bolečine. Coprnice so molzle krave tistim, ki so se jim zamerili. Edino sredslvo v boju proti njim je bil že opisan postopek z železnim drogom. V navedenih krajih so menili, drugače kot drugje, da pridrvi po opravljenem obredu z drogom k hiši prizadeta co-prnica, ker jo je hudo peklo. Če so jo ljudje ogovorili, je bila bolečin rešena, če pa so jo molče gledali, je trpela bolečine še naprej. Coprnik Nejč Med redkimi coprniki je bil tudi Gorski Nejč v Primožu. O njem so pripovedovali, da je sicer počenjal vragolije, ni pa se družil s coprnicami, ker so bile ženske ... Coprnija še drugače Dobro je, da opišemo še drugačen prizor v zvezi s coprnijo. Že smo pisali, kako je hlapec želel posnemati domačo deklo, ki je frčala po zraku. Tokrat je pripoved o možu, ki je posnemal svojo ženo, ta je bila coprnica. Opazoval jo je, kako se je v kuhinji pripravljala za vzlet in na polet k zbirališču coprnic. Opazoval je, kako se žena spravlja, da sede na brezovo metlo in slišal je tudi čarobni rek: »Všic nad grmovjem, nad kušovjem, na Brezovo polje.« Nato je izginila pod nebo. Mož je menil, da to pač ni nobena umetnost, in sklenil poskusiti ta skrivnostni let ... Toda ko je sedel na metlo, je pozabil povedati celoten čarobni rek, namreč, da naj leti nad grmovjem in kušovjem. Ko ga je dvignilo skozi dimnik, je utrpel hude telesne poškodbe, saj ga je vleklo čez grmovje in kušovje, ne pa nad tem. Ko je končno spet pristal v domači kuhinji, je bil ves krvav. Ko ga je metla prinesla med coprnice, bi ga »fentale«, če ga ne bi rešila njegova žena. Lepo vreme se pokvari Ko se je večja skupina žensk vračala od cerkvenega slavja v Lenartu nad Gornjim Gradom, je bilo vreme izredno lepo. Vsi so ga bili veseli, kajti običajno je bil na ta dan dež. Domačini so trdili, da je neka ženska K. coprnica, da zna delati točo, dež in še marsikaj. Ženske so se je spomnile v pogovoru na poti domov in menile, da danes ni med njimi, zato je tako lepo vreme. Toda kmalu se je K. pojavila med njimi, vsa mokra je bila, kar kapljalo je od nje. Rekla je ženskam: »Zdaj sem pa tu.« Iznenada se je nadvse močno ulilo, kot da bi se nebo odprlo ... Coprnice imajo ostra kolena V Gornjem Gradu so nekoč možakarji v gostilni modrovali, tudi o coprnicah je tekla beseda. Prepričani so bili, da je moč coprnico spoznati po kolenih, saj je bila stara resnica, da imajo coprnice izrazito »špičasta« kolena. Po tem jih je mogoče najlažje prepoznati, so zatrjevali domiselni možje. Ali so bili morda malo vinsko navdahnjeni, zgodba ne pove. Na poti domov je bilo vse v redu - nič se ni zgodilo. Doma so od žen zahtevali, da pokažejo kolena, baje ni nobena imela pretirano ošiljenih kolen. O tem, kako so ta »nadzorni« pregled sprejele žene, zgodba molči . Nadaljujemo prihodnjič. Iščemo stare fotografije Igra Divji lovec, ki je bila v Radmirju odigrana leta 1920. Sliko hrani A. V. v Mozirju. Savinjske novice št. 31, 27. julij 2012 15 Organizacije PAŠNE SKUPNOSTI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Kmetje so v vsakem sistemu potegnili »ta kratko Ustno izročilo govori o tem, da so lahko kmetje pasli živino na planinskih pašnikih vse čase. Ne glede na politično ureditev, državo ali režim so bili pašniki dani v uporabo kmetom. Pred drugo svetovno vojno so bile pašne skupnosti tik pred tem, da ta zemljišča dobijo v last, a jim je to preprečila vojna. Kmete to še vedno boli, še bolj pa, da jim je to zemljo obljubila tudi ljubljanska nadškofija, kot zadnji lastnik, a iz teh obljub ni bilo nič. BOGATO GRADIVO Stanko Hudej z Ljubnega ob Savinji je veliko časa in energije vložil v raziskovanje problematike pašnih skupnosti. Ima obsežen arhiv podatkov, ki segajo vse tja do leta 1921, ko je bila na Ljubnem ustanovljena prva pašniška zadruga. Zbral je številne dokumente in zakone, vezane na delovanje pašnih skupnosti in njihov trud za pašnike. Zbiranja zgodovinskega gradiva se je lotil, ker je njegov oče predsednik ene od treh enot Pašne agrarne skupnosti Ljubno in je želel pomagati, da bi kmetje končno dobili te površine v last. V arhivu Republike Slovenije v Ljubljani je zbral podatke od leta 1919, podatki do tega leta pa so v državnem arhivu v Gradcu. PAŠNIKI SO JIM BILI OBLJUBLJENI »Kmete v Zgornji Savinjski dolini je zelo prizadel odnos sedanjega lastnika, ljubljanske nadškofije, v času pogovorov o rešitvi vprašanja planinskih pašnikov. Ne bodo pozabili božične številke tednika Kmečki glas leta 1997, ko je takratni ljubljanski nadškof dr. Franc Rode izjavil, da bo cerkev podarila kmetom 5.000 hektarov zemlje in da bo odstopila od zahteve po denacionalizaciji na površinah, do katerih so kmetje upravičeni. Kmetje so temu verjeli, a so bili prevarani,« pove Hudej, ki je sodeloval na nekaterih pogovorih med predstavniki nadškofije in pašnih skupnosti. V letu 1947 je država z odločbo razlastila ljubljansko nadškofijo. Istega leta je bil izdan zakon o agrarnih skupnostih in njihovem premoženju, po katerem bi se morali vsi postopki, začeti pred drugo svetovno vojno, dokončati in kmetje so dobili novo upanje. A kaj, ko je v istem letu naslednji zakon premoženje agrarnih skupnosti nacionaliziral in postalo je splošno ljudsko premoženje. »Leta 1999 so se pašne skupnosti sestale s predstavniki nadškofije in Gozdnega gospodarstva Nazarje. Srečanje je pripravila Upravna enota Mozirje v času, ko so vse pašne skupnosti prejele odločbe, da je njihova zahteva za denacionalizacijo planinskih pašnikov zavrnjena, saj niso bili vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki.« DOGOVOR NI DRŽAL »Želeli smo se dogovoriti, kako naprej. Nadškofijski odvetnik nam je dejal, da v kolikor želimo te površine v last, nam bodo dane v last. Če jih želimo v najem, nam bodo dane v najem. Stanko Hudej ima obsežno zbirko arhivskega gradiva, ki sega vse do leta 1921, ko je bila na Ljubnem ustanovljena prva pašniška zadruga. Dogovorili smo se, da nam bodo dane v last. Ko smo se srečali naslednjič, so nam prebrali sestavljen dogovor, po katerem so te površine dali pašnim skupnostim v brezplačen najem. S tem dogovorom niso bili vsi zadovoljni in podpisovanje pogodb o najemu pašnikov od nadškofije je trajalo kar deset let. Najtežje so se s tem sprijaznili na Ljubnem in zato dobili »za povrh« še plačilo najemnine, česar druge pašne skupnosti v dolini nimajo. Pred časom so poskušali z obnovo postopka, s katerim bi dokazali, da jim ta zemljišča pripadajo, a so zaradi visokih stroškov in birokratskih ovir obupali,« je povedal Hudej, ki zadnji dve leti zadeve ne spremlja več tako podrobno. USTANOVITEV ZADRUGE Kako blizu so bili lastništvu pašnikov, govorijo številni dokumenti iz različnih obdobij. Leta 1848 je bila uvedena zemljiška odveza. Kmetje niso bili več podložni gospodi in so lahko odkupili zemljo, ki so jo obdelovali. Kmetje so lastniku plačali tretjino vrednosti zemlje. Eno tretjino je plačala država, ki je od takrat dalje pobirala davke. V letu 1921 je 41 kmetov ustanovilo Pašniško zadrugo na Ljubnem. Številni dokumenti pričajo o tem, da so kmetje planinske pašnike lahko uporabljali in bili v postopku , da te površine pridobijo v last. Po dveh desetletjih so postopek v letu 1938 pripeljali skoraj do zaključka. Občine Gornjegrajskega sreza takrat niso prevzele lastnine, ki jim je pripadala po finančnem zakonu, in so podale izjavo, da dovolijo banu Dravske banovine, da reši problem planinskih pašnikov. S tem se je strinjal tudi takratni ljubljanski škof Gregorij Rožman. VOJNA PREKINILA POSTOPEK Škofija je bila pripravljena bremen prosto brezplačno odstopiti vse planinske pašnike pa-šniškim zadrugam in kriti vse potrebne stroške. Tudi sami so prosili bana, da postopek pospeši « in res je bilo jeseni leta 1940 potrebno opraviti le še meritve. Zaradi zgodnje zime so le-te prestavili na pomlad, a žal je dokončanje postopka onemogočila vojna. Zadruge se tako niso mogle vpisati v zemljiško knjigo kot lastniki in tako je ostalo vse do danes. DOBILI IN IZGUBILI PAŠNIKE V letu 1947 je država z odločbo razlastila ljubljansko nadškofijo. Istega leta je bil izdan zakon o agrarnih skupnostih in njihovem premoženju, po katerem bi se morali vsi postopki, začeti pred drugo svetovno vojno, dokončati in kmetje so po besedah Hudeja dobili novo upanje. A kaj, ko je v istem letu naslednji zakon premoženje agrarnih skupnosti nacionaliziral in postalo je splošno ljudsko premoženje. Država kot novi lastnik razlaščenega nadškofijskega premoženja je tako, kot vsi lastniki pred njimi, pašne površine krčila in širila gozdove. Tudi v Kmete v Zgornji Savinjski dolini je zelo prizadel odnos sedanjega lastnika, ljubljanske nad-škofije, v času pogovorov o rešitvi vprašanja planinskih pašnikov. Ne bodo pozabili božične številke tednika Kmečki glas leta 1997, ko je takratni ljubljanski nadškof dr. Franc Rode izjavil, da bo cerkev podarila kmetom 5.000 hektarov zemlje in da bo odstopila od zahteve po denacionalizaciji na površinah, do katerih so kmetje upravičeni. času Slovenije se ni nič spremenilo. Država je razlaščeno zemljo ponovno vrnila nadškofiji, planinski pašniki pa so se vztrajno manjšali. »Če se je leta 1964 na Starih stanih paslo okrog 200 glav živine, se jih sedaj lahko le še 80,« je omenil Hudej. ŠE VEDNO BOLEČA TEMA »Mene nihče ne bo prepričal, da ta zemlja ni od kmetov,« je odločen Hudej. Ker so v vseh časih potegnili »ta kratko«, so kmetje nezadovoljni. »Kmetje niso pravniki in nimajo sredstev za drage sodne postopke. Pri njih je veliko pomenila be- Država kot novi lastnik razlaščenega nadškofijskega premoženja je tako, kot vsi lastniki pred njimi, pašne površine krčila in širila gozdove. Tudi v času Slovenije se ni nič spremenilo. Država je razlaščeno zemljo ponovno vrnila nadškofiji, planinski pašniki pa so se vztrajno manjšali. seda uradnikov in cerkvenih dostojanstvenikov, pa čeprav od teh besed potem ni bilo veliko koristi. V času, ko so prišle negativne odločbe s strani denacionalizacijskega upravičenca, je bilo veliko govora o uporu, raznih oblikah nestrinjanja, a iz tega ni bilo nič. Kmetje so bili žrtve postopkov. Nadškofija je pri njih izgubila veliko ugleda, pridobila pa veliko gozda,« je še dodal Stanko Hudej. Tekst in foto: Štefka Sem 14 Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 Organizacije 20. SOLČAVSKI DNEVI Zanimive razstave in raznovrstna ponudba S simboličnim prižigom oglarske kope pred Domom planincev v Logarski dolini so se pretekli vikend pričeli 20. Solčavski dnevi. Petkovo popoldne je bilo namenjeno tudi otvoritvi več razstav. Tako so tudi letos na ogled svoje trofeje postavili lovci. V solčavskem lovskem domu so si obiskovalci lahko ogledali različne živali (seveda nagačene), ki so v preteklosti domovale v solčavskem revirju. V Zadružniku so bili na ogled izdelki domači- Savinjsko gozdarsko društvo in Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Ljubno, sta v soboto, 28. julija, organizirala pohod prijateljstva. Udeležba je bila dobra, saj se je pohoda udeležilo 35 občanov, ki so prehodili pot od Meliš, preko Oko-nine, Juvanja in Radmirja po gozdni učni poti Sa- nov, izdelani v različnih tehnikah in z veliko natančnostjo. Slednje ima v izobilju tudi Josef Debets, ki je obiskovalcem razkazal svojo zbirko metuljev s Solčavskega. Odprti sta bili tudi stalna razstava filcanih izdelkov in razstava zdravilnih zelišč, ki jih je moč nabrati na Solčavskem. Sicer pa je tradicionalna prireditev postregla s različnimi športnimi aktivnostmi in drugimi prireditvami. Tako so planinci pripravili »vožnjo z žičnico«, drznejši pa so se podali na soteskanje po slapu Cuc ali izbrali vožnjo s kajaki po Savinji. vina do Ljubnega. Tam so se na prireditvenem prostoru v Vrbju okrepčali in nadaljevali druženje. Med pohodniki je bil tudi ljubenski župan Franjo Naraločnik, ki je bil velikega števila pohodnikov, med katerimi je bilo tudi precej otrok, zelo vesel. Štefka Sem Ljubitelji višin so skakali s padalom v tandemu, ljubitelji lokostrelstva so prišli na svoj račun na kmetiji Gradišnik. Na Klemenčem si je bilo mogoče ogledati staro orodje, ki so ga v preteklosti uporabljali za različna kmečka opravila. V ateljeju Majnik je bilo na ogled postavljeno vezeno cvetje, v muzeju Firšt pa stalni razstavi Potočka zijalka in Zdravje bolnikov ter ogled Fidovega gaja. Tam so pripravili tudi delavnico Hrana iz narave - divja hrana, ki jo je vodil Dario Cortese. Za najmlajše je bilo poskrbljeno v Pravljičnem gozdu. Več fotografij z 20. Solčavskih dni najdete v fotogaleriji na www.saviniske.com (geslo: 2031sol). Marija Šukalo MOZIRSKI GAJ Cvetlična olimpijada Letošnja poletna razstava v Mozirskem gaju, ki bo potekala v času med 14. in 19. avgustom, bo v znamenju olimpijskih iger, kar pomeni, da bo park poln aranžmajev na temo različnih športov. Dokaz, da lahko gre tudi pri cvetju za tekmovanje, bodo cvetlične kreacije udeležencev državnega prvenstva v cvetličarstvu, ki se bodo pomerili v treh disciplinah in svojo domišljijo, kreativnost ter ustvarjalnost predstavili širši javnosti. Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj bo v sodelovanju s sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, slovenskimi dobavitelji cvetja in aranžerskega materiala, slovenskimi vrtnarji, Društvom vrtnarjev Slovenije in slovenskimi cvetličarskimi ter vrtnarskimi šolami pripravilo nenavadno razstavo cvetja, s katero želijo obiskovalce popeljati v svet športa in kulture. Poleg razstave bo v parku še veliko dogodkov, ki bodo popestrili dogajanje: šov pitonov, kač velikank in ostalih plazilcev, razstava cvetličnih korit ljubiteljev cvetja iz celotne Slovenije in poučna gobarska razstava, ki bo na ogled 18. in 19. avgusta. Različne olimpijske discipline bodo v parku dobile nenavadne tekmovalce. Že ob vstopu bodo lahko obiskovalci začutili tematiko razstave s cvetličnimi olimpijskimi krogi. Tarčo velikanko bodo aranžerji napadli z barvitim cvetnim orožjem, v tekaškem maratonu se bodo v čevlje obu-le številne lončnice, na potoku bodo v kajakih, kanujih in drugih plovilih za prestižno nagrado najlepše in najbolj očarljive tekmovale oceanske orhideje. Nenavadne cvetlične ovire bodo pričakovale tekače, še večje in nenavadnejše pa tekmovalne konje. Benjamin Kanjir Pohodniki so na zadnjem zbirališču v Radmirju. (Foto: FN) V solčavskem lovskem domu so si obiskovalci lahko ogledali različne živali, ki so v preteklosti domovale v solčavskem revirju. (Foto: Marija Šukalo) POHOD PO NASELJIH OBČINE LJUBNO Posrečena oblika rekreacije in druženja Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 15 Oglasi Občina Luče v sodelovanju z društvi, krajani in Klubom zgornjesavinjskih študentov prireja 3. LUČKI DAN SOBOTA, 4. avgust 2012 ob 07.00 PLANINSKI POHOD NA VODOTOČNO JEZERO IN DESKO - organiziran prevoz do planine Podvezah, pet ure Itoje, malica v Planici, zbirno mesto na avtobusni postaji v Lučah. Prijave najkasneje do četrtka 2. avgusta 2012; INFO in PRIJAVE: Gostilna Kmet - 03/584 41 47; TIC Luče - 031/546-267 SREDA, 8. avgust 2012 oh 18.00 LUTKOVNA PREDSTA VA 'ZEMLJA JE DOBILA VROČINO' na šolskem igrišču, v primeru slabega vremena v dvorani Gasilskega doma ob 20.00 TURNIR V IGRANJU LESENIH DRUŽABNIH IGER pri Igli (postavitev in možnost igranja od 18. ure dalje) ČETRTEK, 9. avgust 2012 ob 09.00 TENIŠKI TURNIR (pred-kvalifikacije) pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INFO: Monika - 031 411460 ob 16,00 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE na šolskem igrišču, INFO: Tomi - 041/503-810 ob 19.00 POSTA VITE V SKORJEVKE TER DRUŽABNI VEČER Z LJUDSKIMI PE VCI IZ L UČ pred stavbo občine ob 21.00 PROJEKCIJA FILMA SFINGA na šolskem igrišču, v primeru slabega vremena v dvorani Gasilskega doma PETEK, 10avgust 2012 ob 09.00 TENIŠKI TURNIR (nadaljevanje turnirja) pri Okrepčevalnici Logar v Krnici, INFO: Monika - 031 411 460 oh 16.00 OTVORITEV TEMATSKE POTI pri Žagerskem mlinu v Podvolovljeku oh 18.00 ROKOMETNA TEKMA 'STARI - MLADI' na šolskem igrišču oh 21.00 ROČK ŽUR S SKUPINA M A NUDE in KA ČJI PASTIRJI na prireditvenem prostoru SOBOTA, 11. avgust 2012 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA MOŠKE na šolskem igrišču, INFO: Tomi - 041/503-810 SOTESKANJE V SLAPU CUC, akcijska ponudba 35€/osebo; PRIJAVE in INFO: Dolina Avantur - 051/606-410 PRIKAZ MLETJA MOKE V ŽAGERSKEM MLINU v Podvolovljeku »VLCERSKO TEKMOVANJE« in TEKMOVANJE PREVOZNIKOV LESA na Hočevarjev! njivi KUHANJE 'UPOKOJENSKEGA' GOLAŽA pred stavbo občine TURNIR V ULIČNI KOŠARKI na košarkarskem igrišču, INFO: Jože - 041/944-177 SV. MAŠA Z ROGISTI V ČAST ZA VETNIKU LOVCEV SV. HUBERTU v farni cerkvi ter OTVORITEV LOVSKE RAZSTA VE v lovskem domu OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ IN OTVORITEV RAZSTA VE OB 100 LETNICI GASILSKEGA DRUŠTVA v dvorani Gasilskega doma ZABA VNI VEČER Z ANSAMBLOM PEGAZ na prireditvenem prostoru NEDELJA, 12. avgust 2012 ob 07.00 BUDNICA po vasi ____ ob 09.00 PRITRKA VANJE iz farnega zvonika in STRELJANJE Z MOŽNARJ / pri Strelarnici ob 10.00 SV. MAŠA S PROCESIJO V ČAST FARNEMU ZAVETNIKU SV, LOVRENCU v farni cerkvi ob 12.30 PRIREDITEV »OD ŠTANTA DO ŠTANTA« S PRIKAZOM STARIH OBIČAJEV IN NA VAD po vasi ob 14.00 PRIKAZ L 0 VSKEGA KRSTA S SPREMLJAJOČIM KUL TURNIM PROGRAMOM pred lovskim domom ob 15.00 TRADICIONALNA NOGOMETNA TEKMA »SUH/ - DEBELI« na Hočevarjevi njivi VSE DNI PRIREDITVE: . \ \ OGLED SNEŽNE JAME POD RADUHO, od 9m -lf°; INFO: Darko Naraglav - 041/424-091, 041/413-111 OGLED ŽAGERSKEGA MLINA v Podvolovljeku, INFO: Franc Robnik - 031/627-288 MOŽNOST SPUSTA PO SA VINJIS KAJAKOM ALI RAFTOM, Kamp Šmica - (03) 584-43-30, Dolina Avantur 051/606-410 MOŽNOST SOTESK ANJA V SLAPU CUC, INFO: Dolina Avantur 051/606-410 OGLED OSTALIH RAZSTA V OSREDNJI PRIREDITVENI PROSTOR JE POD ŠOTOROM PRISRČNO VABLJENI NA NAŠE PRIREDITVE ! 16 Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 ob 08,00 ob 09.00 ob n.oo ob 13.00 ob ¡3.30 oh 16.00 oh 18.00 oh 19.00 ob 20.00 Organizacije, Ljudje in dogodki 21. MEMORIAL VIKTORJA LUKSETA V MOZIRJU Kljub manjšemu številu ekip odlično vzdušje Skladno s tradicijo je v Mozirju zadnjo soboto v juliju potekalo tekmovanje starejših gasilk in gasilcev v spomin na Viktorja Lukše-ta. Memoriala se je letos udeležilo dvanajst moških in sedem ženskih Člani Prostovoljnega gasilska društva Mozirje so letos organizirali že 21. tekmovanje za memorial Viktorja Lukšeta. Nekoliko manjše število udeležencev ni vplivalo na odlično vzdušje, saj so bili sta- j V k I i SSg I tir V ženski konkurenci so že petič zapored zmagale članice PGD Polje. (Foto: Ciril M. Sem) Lani je tekmovalce namočila nevihta, letos pa so se kopali v znoju, saj poletni dan ni skoparil z vročino. V ženski konkurenci so že petič zapored zmagale članice PGD Polje. En pokal so že prejele v trajno last, če naslednje leto spet zmagajo, bodo v svojo zbirko dodale še 20. SOLČAVSKI DNEVI drugega. Drugo mesto so osvojile veteranke PGD Šalek in tretje gasilke iz Gaberk. Pri moških je s precejšnjo prednostjo zmagala desetina iz Oplotnice, sledili so jim veterani iz Šaleka na drugem mestu in na tretjem gasilci iz PGD Polje. Roman Mežnar Turnir v družabnih igrah Nastop ekipe veteranov PGD Rečica ob Savinji. (Foto: Ciril M. Sem) ekip iz vse Slovenije. V moški kon- rejši gasilci in gasilske zelo dobre kurenci so bili najboljši veterani iz volje. Nekateri se v Mozirje vračajo Oplotnice, v ženski pa že petič za- vsako leto, nekateri pa so letos pri-pored veteranke PGD Polje. šli prvič. Vse igre je Jure Poličnik izdelal tako, da se lahko zložijo in pospravijo v kovček. (Foto: Marija Šukalo) Center Rinka je v sodelovanju s rintu. Na voljo je bil tudi velik nami- študentom upravljanja podeželja in krajine Juretom Poličnikom iz Logarske doline pripravil turnir v družabnih igrah. Ljubitelji iger različnih generacij so se pomerili ob »mizi z diski«, namiznem kegljišču in labi- zni šah. Vse igre so Poličnikovo avtorsko delo. Največ točk v vseh treh igrah so si priborili Eugen Pečovnik iz Solčave, Gašper Breznik iz Luč in Štefan Klemenšek iz Solčave. Marija Šukalo Muce iščejo dom TUTI je 2,5 meseca stara muca. Je cepljena, tretirana proti zunanjim in notranjim zajedavcem, sterilizirana. Izjemno prijazna muca išče dom za izključno notranje bivanje, brez možnosti izhoda. Oddaja se s pogodbo Društva za pomoč živalim Lučka Mozirje. Kontakt: drustvo.lucka@gmail. com ali 070/744-707 od 8. do 18. ure. HIPI je 2,5 meseca star muc. Je cepljen, tretiran proti zunanjim in notranjim zajedavcem, veterinarsko oskrbljen, bo tudi kastriran. Je igriv, sproščen muc, ki ima rad tudi kužke in išče dom za izključno notranje bivanje, brez možnosti izhoda ter se odda s pogodbo Društva za pomoč živalim Lučka Mozirje. Kontakt: drustvo.lucka@gmail.com ali 070/744-707 od 8. do 18. ure. Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 Ljudje in dogodki, Kultura, Oglasi ANSAMBEL VESELE STAJERKE _ d) .<2 "c N o S > lo E g E o) ._ o n > ro > ra Oh2 c ■O C (D o O (D > r > o co E 0£L ££ OZ £0 CO «» i 0) « cd gos® c ^ cd -- o — cd : cd ro -o > ~ cd cd i— :=* cd cd O) > 13 W Polnoletnost proslavile na Ljubnem ob Savinji Zadnji julijski petek so na odru prireditvenega prostora v Vrbju na Ljubnem ob Savinji prevladovali ženski ansambli. Vesele Štajerke so v družbi Navihank, Zapeljivk, ansambla Staneta Petriča in Domna Kumra proslavile svojo glasbeno polnoletnost. 18 let je že minilo, odkar so pričele svojo uspešno glasbeno pot, obletnico pa so proslavile na najlepši možni način - pod odrskimi reflektorji z instrumenti v rokah. Številnim čestitkam, darilom in lepim željam je sledila velika torta, ki so jo delile z obiskovalci. Številne goste so s svojimi uspešnicami zabavale dolgo v noč. Da bodo ostale redne gostje ljubenskega odra, je poskrbel župan Franjo Naraločnik, ki jim je podelil doživljenjske vstopnice za vse prireditve v sklopu prihodnjih Flosar-skih balov. Da se je v prijetnem večeru glasbi pridružil še smeh, je poskrbel Franci Podbrežnik - Solčavski. Štefka Sem Vesele Štajerke so po pihanju svečk rojstnodnevno torto velikodušno delile z obiskovalci. (Foto: Štefka Sem) RAZSTAVA LIKOVNIH DEL RUPNIKOVIH PRIJATELJEV NA LJUBNEM OB SAVINJI Umetnost povezuje ljudi in tke prijateljstva Zadnji julijski četrtek je bila domača galerija pri Šerbelovih na Ljubnem ob Savinji kar premajhna za vse obiskovalce odprtja razstave slikarskih del prijateljev Branka in Marike Šer-bela Rupnik. Razstava je tokrat mednarodna, saj na njej sodeluje tudi Yitzhak Adir iz Izraela. Svoja dela je razstavilo 25 ustvarjalcev. »Umetnost povezuje ljudi in tke prijateljstva,« je dejala gostiteljica Marika Šerbela Rupnik in poudarila, da največ tako o kulturi kot o prijateljstvu med invalidi ve Benjamin Žni-daršič, ki je obiskovalcem prav tako namenil nekaj besed. Omenil je, da je bil Branko Rupnik med začetniki slikarstva med invalidi in je sestavil skupino, ki je aktivna že mnogo let. Žnidaršič je izrazil veselje, da je Rupni-ku uspelo v domači galeriji razstaviti likovna dela številnih tetra- in paraplegikov, članov društva Gal in njihovih mentorjev. Razstavo je postavila akademska slikarka Terezija Bastl, za katero je Šerbela Rupni-kova dejala, da je pravi angel, ki v galeriji bdi nad tem, da je vse, kot mora biti. Unikatnim razstavljavcem in njihovim eksponatom se je pridružila še ena unikatna oseba - slikarka, pesnica in glasbenica Slavica Tesovnik, ki je obiskovalce razveselila s svojo avtorsko glasbo. Udeležence prireditve je v imenu občine pozdravil župan Franjo Naraločnik, v imenu turističnega društva, ki skrbi, da razstava ostaja na seznamu dogodkov vsako poletje, pa Helena Bizjak Žerovnik. Štefka Sem Organizatorja razstave zakonca Rupnik in izvajalka glasbenega programa Slavica Tesovnik. (Foto: Štefka Sem) Turistična agcucija Medea turizem J ^^ ^V-^irpi lirnlirifTTrrrt l- Ipni Ik|.| L "tL Jf TsJ.: 05 025 34. tiSV: 031 'JOS 53H It ., , . ■ ar E-pnltn: nedci.luriiclnil l.tl J | | * < C AKCIJE TEDNA: ■ h ti. 7x pol™ ptmion in le-r^i s- i urem!, «m? 395,00 f ■TiI Jy. AL .h avtobusil presni., sano ^.OUi. H N Helloi, 7* PdL fn ¿vtobusni prevoi, samq^79,oq t iN Ur;in;:, 7J) A. li ¡hI, 1:1111". 379.&0 -.S dm. lamo499.,a□ t - htl. Lape:bos reson, 7 dni, FOL, samo .139,00 t I-ti. Ar t ;k BenitiqueJ ? Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 3. avgust ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Svečana proslava ob prazniku občine Ljubno Sobota, 4. avgust ob 9.00. Ljubno ob Savinji Binetov memorial Ribiške družine Ljubno ob Savinji ob 9.00. Foršt, Ljubno ob Savinji Nogometni turnir za pokal Flosarja ob 9.00. Športni center Jakop Ljubno ob Savinji Odbojka (moški in ženske) ob 9.00. Športni center Jakop Ljubno ob Savinji Teniški turnir za pokal Flosarja (moški) ob 16.00. Skakalni center Ljubno ob Savinji Tekma v smučarskih skokih za pokal Flosarja ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Mira Klinca Nedelja, 5. avgust ob 14.00. Ljubno ob Savinji Etnografska povorka s Foršta v Vrbje ob 16.00. Ljubno ob Savinji Spust flosa po Savinji in predstavitev flosarskega krsta ob 18.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Toneta Rusa Ponedeljek, 6. avgust ob 9.00. Župnišče Mozirje Začetek počitniških delavnic (do 10. avgusta) Sreda, 8. avgust Športni park Mozirje Začetek mednarodnega odbojkarskega turnirja na mivki Oaza Mozirje Open 2012 (do 11. avgusta) ob 18.00. Šolsko igrišče Luče Lutkovna predstava Zemlja je dobila vročino ob 20.00. Igla Turnir v igranju lesenih družabnih iger Četrtek, 9. avgust ob 9.00. Krnica, Luče Teniški turnir ob 16.00. Šolsko igrišče Luče Turnir v malem nogometu za ženske ob 19.00. Luče Družabni večer z ljudskimi pevci iz Luč ob 21.00. Šolsko igrišče Luče Projekcija filma Sfinga ŽIVALI - PRODAM 041/318-644. Prodam bikca bbp, težak 180 kg; gsm 031/228-217. Prodam teličko simental in sivko, 120 kg; gsm 031/759-955. Prodam bikca in 041/201-448. dekliško kolo; gsm Prodam en teden starega bikca križancarj/ lim ter brezova drva; gsm 041/519-507. Telice simentalke, breje 7,5 meseca, pašne, prodam; gsm 041/324-377. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, možna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619372. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - ODDAM Prodam suha bukova drva; gsm 041/226251. Prodam cepljena, metrska bukova drva in savinjski želodec; gsm 051/438-498. Prodam bukova drva v paleti; gsm 040/551211. Prodam 1.000 litersko PVC cisterno za vodo, kovinsko ogrodje; gsm 041/637526. Prodam gajbe za krompir ali jabolka; gsm 041/602-412. Prodam leseno stojalo za visečo mrežo; gsm 031/800-852. Nov kopalniški blok gorenje, 70 cm, zapakiran, 295 eur, cena je 40 % nižja od dejanske; gsm 041/265-511. Prodam ročni paletni viličar jungheinrich - 2.000 kg, dolžina vilic 150 cm; gsm 031/202-859. Oddam prijaznega kužka labradorca, starega 2 meseca; gsm 041/793-552 ali 03/583-12-29. DRUGO - PRODAM Prodam zidani štedilnik razstavljen iz leta 1913, z vso opremo, redno vzdrževan; gsm DRUGO - KUPIM MORDA STE ISKALI PRAV TO steklarska delavnica tamse, mozirje Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. Šiviljstvo žana Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. hidravlične gibljive cevi Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. kamnoseštvo podpečan Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. avtovleka bider Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. kolesarski center beli zajec mozirje edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. DRUGO - MENJAM Prodamo vrstno hišo v Gornjem Gradu. Ce- Zamenjam cirkolar z šroterjem za peč ki perbuš, gašper ali trajno žarečo pečjo: gsm 031/296-365. na 135.000,00; gsm 031/754-761. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. VOZILA - PRODAM Oddam opremljene sobe v najem, okolica Mozirja; gsm 041/280-005. Prodam nissan qashqai 4WD 2.0, 16V Ad venture, l. 2009, 48.000 km; gsm 041/599 880. Garažo dam v najem (Mozirje); gsm 031/539-051. Oddam samskemu moškemu ali samski ženski v Mozirju stanovanje v najem; gsm 041/764-116. Prodam audi 1,8 S, letnik 91, dobro ohra njen; gsm 041/783-646. NEPREMIČNINE OSEBNI STIKI Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gra- Sam z otrokom sem ostal, zvesto punco bi du, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. rad spoznal; gsm 031/807-376. Kupim traktor štore, univerzal, zetor, IMT lahko v okvari; gsm 031/203-387. DRUGO - ODDAM Podarim dnevno omaro črne barve; tel. št. 03/58-33-162. ¿Vk WHITE RABBIT ŠJS 'W>- oWoOfi <--) www.belizajec.si mm šPomA vzpovm v iQomemmu WLM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 Oglasi Fotokrijiga.net Koliko so vredni lepi spomini? Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo! V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo F:a je f« vedno tako?1 Kolikokrat sle ie »poslikali* 7anirniv in prijeten dogodek, fo-tCKjfAftj pa nifcoh več pogledi ti? roiogralije v svoji fizični pojavni ob::ki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Clovesk; spomin je namreč dokaj temeljil) slvar, ni p* trajna - zato moromo ¿d trajne spomme poskrbeti sami. Ponudnikov tiskanja fotog rafij te vel-ko. I'o tisku sevena potrebujemo le album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale strdke seštejemo. dpbhTtt odgovor, zakaj si večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so co-jiuse^itd Alternativa cbslaju, nosi pa dokaj zgovorno Lme - Foloknjiga. Storitev bi laliio upisali kol Fotoknji^a je ¿udovito darilo Fotoknjiga je lahko tudi :eoo darilo ob rojstni h dnevih, obletnica n, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „, Slika pove več kot tisoč besed. nekakSno »vse-v-enem» lestev za naši spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o Tematiki ¡uijigi, v katera so vkompoTiiran^ nale ;like, besedi :o, ozadja, najlepil del pa je to. da zadevo čisio sami oblikuje™ (ar preko spleta. Kako deluje Fotoknjiga.net? OmenieiKj stmitev ponuja za mnoge ze znana solel^a stran Fotokrijiga.nel. iiistem 1-otuknjiga. net deluje torej preko Interneta, zato na domačem računalniku n potfehna nikakršna namestitev progiamske opreme. Siontev je brezplačna, jporabnik plača le stroike tiska fo-roknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fctokn jige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa >e mogoče osvojiti v zek) kratkem času Prednosti Fotokhjige Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fotoknjigi shranjena za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom make drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknj:ga v primerjavi s klasičnimi fotnalburni nudi veliko možnosti pn ustvarjanju- Kombinacij med ozadji in postavitvami okviičkov je ogromno vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. Komentarji forofiftAfu Kdo? je že kdaj urejal običajen (otoalbum, do-hro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoaltmmih to sploh m mogoče, prt drugih pa je to opiavilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fotoknjigi j? to enostavno. Pod vsako fotografijo tohko napišete kiarek komentar, ki ga lahko po miH volji sprem'njate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE CAS Kot la sinili digita nega fotoaparata imate gotovo veliko fotografi, na računalniku, nikoli pa ne najdene ¿asa, ria M naredili Izbor in jih dali v i rdela-vo. 5 focknjigo prrhranite čas. Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni trebi pošiljali v izdelavo fctostudiu. in ko fotegiifije postite v foloknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga siter izgubil: l vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. Komu je namene na Fotoknjiga? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega obhkovalskegaznanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekjj več. tc pa ;zdelj' tlim piedlogam dodamo 3e svojo unietniiko iilko, bo pa izdelek naravnost fantastičen, ip.rj Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke! ^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosta in hitro Fotoknjiga je lahko čudovito darilo Savinjske novice št. 31, 3. avgust 2012 v jiirftfTii av^ustii^ vam iluritnio |ni nakupu sončnih oral 30% POPUS Telefon: 0 (Jiijjlriiln <' ri-^- | k m j m ■. rrii^f jtuii ofi H.fMMt