Pisatelj Rebula med krščanskimi demokrati na Viču
Na povabilo občinskega odbora SKD je našo obči-no obiskal slovenski zamejski pisatelj in kulturni delavec g. Alojz Rebula.
Zanimalo nas je predvsem vprašanje, kaj on kot močna osebnost med zamejskimi Slovenci misli o krščanski demokraciji, oziroma o politični situaciji v Sloveniji.
Pisatelj nekako takole strne svoje predavanje: Ce bi živel v Sloveniji in bil njen državljan bi se z vsem sreem postavil na stran krščanske demokracije. Tu je več razlogov, ki me pripeljejo do dejstva, da je edino krščanska demokracija stranka, ki bi zadovoljevala moje potrebe in v kateri bi se najbolje počutil, kakor (udi v njej deloval.
Čutim se kristjana in zato absolutno pripadam Bogu in Cerkvi. Res je, da moram spoštovati druga-če misleče, spoštovali kot ljudi in državljane, jemati od njih, kar je dobro, predvsem pa spoštovati člove-ka in njegovo svobodno izbiro. Krščanska demokra-cija in njen program me postavlja v slovenski prostor in približa cilju mojega delovanja. Če gledam nazaj v prejšnji sistem, ki se ruši na vseh frontah vzhodne Evrope, poka po vseh šivih tudi doma, nastaja na njegovem mestu praznina. Komunizem kot idejna usraeritev je mrtev, še več, sramuje se celo svojega imena. stranka pa preoblikuje svoje ime.
Slovenija se je v zadnjih letih popolnoma preobli-kovala, kar je dar Zgodovine in Boga, krščanstvo pa je imelo v njej skozi vsa stoletja močan vpliv, zato si tudi danes ne moremo zamishli Slovenije brez vpliva kričanskc demokracije. Če bi danes še cnkrat zradi-rali krščanske korenine, bi nastala praznina, ki bi jo težko zapolnili. Še vedno krščanski demokrati nosijo etiketo klerikalca, čeprav je beseda sama brezpred-metna in jo tisti, ki jo pogosto izgovarjajo niti ne razumejo. Tudi duhovniki pogosto slišijo to besedo, čeprav se s politiko aktivno ne ukvarjajo. Slovenci smo neki svoj narod. Preveč smo zaprti vase. Vse nas jezi. Naj sije sonce ali pada dež nam ni prav. Vse gledamo zgolj skozi slovenska očala. Manjka nam vedrine duha. Saj drugim narodom ni nič boljše, včasih slabše. Neicateri kristjani so preveč samoza-dostni in ne prenesejo političnega življenja v svojih vrstah. Življenje v obdobju trde roke nas je preveč pootročilo. Kristjan se mora odgovorno vesti do vsega, kar ga obdaja, delati in živeti za čas, v kate-rem živi. Politike in vere pa med seboj ne mešajmo. Optimizem je za kristjana najboljši zdravnik. To je v nekaj stavkih pripoved pisatelja Alojza Rebule, mladostnega, predanega krščanskemu načinu življe-nja, tolikorat odrinjenega in hkrati hvaljenega. Hva-la g. Alojz za vzpodbudne besede tukaj v prepolni dvorani na Viču, kakor tudi med zamejskimi Slo-venci.                                           Janez Remškar