63 štev. V Ljubljani v soboto 12. junija 1880. Letnik VII f. Inserltl ae sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., ue se tinka lkrat. ,, ,, „ ii • h ,1 II » II ^ I» Pri večkratnem tiskanji s« teoa primerno zmanjša. Rokopis ie ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N*ro6nino prejema opravniStvi. fanministraRija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 16 v Medija-ovi liiši, II. nadstropji. Po pošti prejemar velja : Za ceio leto , . 10 gi. — kr «a poileta . . 5 ., — „ ta četrt ieta . . -j ,, 50 ., V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gi. 40 kr 20 „ 10 „ rinm pošiljan za pol leta . . za četrt ieta V Ljubljani na Političen lisi za slovensRi n a r o fl. velji 60 kr. več na leto. Vredništvo je Poljanski nasip St. 48. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in noooto. Okö za oko, zob za zob. Mnogi so tega mnenja , da sedanja vlada 8 svojimi nasprotniki veliko prerahlo, prekrotko postopa, in da jej to mnogo škoduje[, ker nasprotnikom vsled tega pogum le raste. V uta-nh časih je veljala pravica „oko za oko, zob za zob," kdor je drugemu zob izbil, zgubil je tudi enega svojih zob, kdor je druzega umoril, bil je za kazen Se sam vsmrten. Ko bi sedanja vlada hotela z nasprotniki ustavoverci tako delati, kakor so oni poprej z nami, Kako vpitje bi pač bilo po nemškutarskih listih! Ko bi se njih časniki zapored konfiskovali, ko bi se Nemcem usililo Blovansko uradovanje, slovanski jezik v Sole, ko bi se pri volitvah s celim vladnim aparatom delalo zoper libpralce, ko bi se nemško-narodni učitelji, uradniki in pro fesorji preganjali, sploh , ko bi se vse godilo Nemcem, kakor se je nam, — ali bi se smeli kaj pritožiti ? Po starem pravu maščevanja, po pravilu „zob za zob," godilo bi se jim le po zasluženji. Toda sedanja vlada ni strankarska vlada, ona z ustavoverci neče tako ojstro ravnati, kakor so prej oni z nami. Ti bi jej toraj mo rali še hvaležni biti, ne pa toliko napadati jo. Kajti v pogledu na njih krivice se ustavover-cem še veliko premalo, ali skor nič ne popla-čuje. Ko bi pa le Taaffeja toliko časa dregali, da bi ga res spravili iz ministerskega stola, zna Be jim zgoditi, da pride za Taaffejem Hohenwart, da prime za krmilo strankarska, in Bicer naše stranke vlada. V tem slučaji zna se pač pripetiti, da staro pravo „zob za zob" vsaj v nekoliki meri zopet v veljavo pride; zato bi morali centralisti, če so pametni, šele prav podpirati Taaffeja', ki tako lepo ž njimi ravua, m jim Hkor čutiti ne dii šibe, ki so jo v obilni meri zaslužili, ter je še zdaj dan na dan prosijo s svojo trmoglavostjo. Akoravno pa mi odobravamo zmerno po-stopauje sedanje vlade, vt ndar jej moramo očitati, da njena popustljivost iu potrpežljivost že krivična postaja. Človek sme samo tako daleč dober biti, dokler nihče pri tem krivice ne trpi. Dobrota nasproti hudodelniku je pa krivična in nedopustljiva, dobrota postane okrutnost, ako krivici potuho daje ter pravič nega in zatiranega ne brani. Stare krivice ne popraviti, ampak jih mirno gledati, to ni dobrota, pa tudi ni nepristranost. Nepristransk zamore le tist biti, kdor je v resnici pravičen, in krivice nikakor ne trpi. Ker pa grof Taaffe toliko krivic iz prejšnjih časov še vedno v veljavi vidi, pa jih vendar ue odpravi, zato ga smemo po vsej pravici grajati, kajti mehkost in popustljivost na škodo pravice in resnice se je še nad vsakim maščevala in se bo tudi nad sedanjo sicer pošteno vlado. Grof Taaffe ve ali bi moral vedeti, na kakov način je bil voljen sedanji deželni zbor kranjski, in vendar ga ne razpusti! Koga se plaši? In čemu se je treba bati njemu, kdor ima pravico na svoji strani? V deželnem zboru predarelskem je večina konservativna, deželni glavar je pa liberalec! V deželnem zboru tirolskem in solnograškem je ravno taka. Ustavoverci so povaod liberalce imenovali za deželne glavarje, ne glede ua to, kaka je večina v zboru. Take kričeče kriv ce pusti Taaffe vse naprej veljati, on si pusti po lastn h organih opoz.c jo delati, on pusti svoje zaveznike na cedilu, da, celo krivica se jim godi, pa on je ne zabrani. Da se deželni glavar vzame iz večine, to je vendar le pravično; pa Taaffe si niti tega ne upa Btoriti ! Ali Be zamore taka popustljivost, tako slabotna in krivična „nepristranost" zagovarjati ali celo odobravati? Nikakor ne! Mi ne zahtevamo, da bi se Nemcem taka krivica godila, kakor se je nam, mi ne zahtevamo razsodbe po pravu „oko za oko"; to pa smemo od „pravične in nepristranske" vlade, kakoršno Be sedanja imenuje, vendar pričakovati, da bo odpravila vsaj najbolj kričeče krivice iz prejšnje dobe, kajti pod tem „nepristranost" nič ne bo trpela, nasprotno bi se smelo reči, da je vlada strankarska zoper nas, na našo škodo , ker pusti, da se nam krivica dela , pa tega ne odpravi. Razpuščenje kranjskega deželnega zbora, uve-denje jezikove ravnopravnoBti, premeščenje našega jezika nezmožnih uradnikov in profe-Birjev v druge kraje in še druge naše težnje, to so vse stvari, ki jih zahteva pravica, ne pa mi. Nepristranska vlada naj zadosti najpo-prej pravici, potem se bomo začeli še le za koncesije poganjati, če bomo kterih potrebovali. Razpuščenje deželnega zbora ni nobena koncesija za nas, ampak le zadeva vesti vsake pravične vlade; nam ni treba nič prositi, ampak samo povedati, kako je bil ta zbor voljen, in to so naši poslanci že Btorili; vlada pa je potem po svoji vesti zavezana, zadostiti raz- Pijanec. Našim ljudem podomačil Vilinski. Malopridneži. (Dalje.) Krčmarjeva Anica: „Kdo drug bi bil nek kriv, če ne ona, mlada mlinarica, ki od Bame ošabnosti in prevzetnosti ne ve, kako bi stopila. Na nitki ga vodi kakor psička." Logar: „In kako ga ima, tista bogomoljka! Prav imaš Anica. Ona je za grmom, ona. Enkrat sem bil tam, pa me je gledala kakor jezni mačur, z očmi me je hotela prebosti; še poklicala ni Janka k meni, ki sva si stara prijatelja, ki sva ga časih neBla pod kučmo, da sva se oba pobirala. No, pa meni, pa vrata zapreti, pa ta — koj pred nosom ! Prebita para. Krčmar I prinesi mi žganja, da si jezo po-plaknem ; še zdaj me jezi, meni pred nosom zapreti, pa menil" Kolarski hlapec: „O, Katinka je žena, da malo tac h. Ko bi Be jaz kdaj ženil, le tako bi vzel, Bamo da bi jo našel, pa je ni take." Krmarjeva Anica: „Rada bi vedela, Jur, kaj da ima Lenka tako posebnega na sebi. Sama prevzetnost jo skupaj drži; slišala sem tudi, da ga že klofta, siromaka." Kupec: „Ta je pa bosa. Janko? pa bi se pustil uhati? I/, slame bi siga mogla narediti. Katinki se ne more nič oponašati. To je pa res, da mu skozi prste gleda, ker neče za v.-ako stvarico besedi imeti. Na vse to pa jaz veudar pravim, da mora Janez zopet med naB." Vsi: „Dobro, Janko mora zopet med nas, ta velja!' Kolar: „Naj nas ne gleda kakor potepuhe in pritepine, saj smo pošteni ljudje, pošteni, to rečem da." Logar : „Pa naj zopet plačuje za nas." Mlinar z Jarovine: „Na, potlej se ne bo več bahal s svojo premožnostjo. Pa ljudje tudi ne poreko: ne zaupamo mlinarju naJarovini." „Kupec: „Kaj se bomo ongavili. Filip logar, ti se podstopi tega posla. Ti si prebrisan, Bamega vraga vženeš, če je treba ; kaj tacega je ravno za-te. Ako se ti posreči, no, veš, pa tudi nisem tak, kaka šleva , tri funte najboljega tabaka ti priongavim, se reče, ti dam za nameček." Kolar: „Filip, zdaj velja, zdaj pokaži, da si korenina, da nimaš zastonj tolikih brk pod nosom, da bi one pod njimi stal kakor pod streho." Krčmarjeva hči : „Da, da, Jur, prav imaš, Filip je mož za to, Filip; ta bo Janka na lim dobil; ošabnica, ta Lenkasta, naj pa le od jeze poči." Mlinar z Jarovine : „Jaz pa plačam vedro vina, ako ti pojde po sreči, Filip, pa skupaj ga bodemo pili." Krčmar: „A jaz ga precej prinesem pet čutar ua ta račun. Le primite se." Filip: „Kako mi upijete, žrjavi, da ne vem, kje imam glavo. Janko mora priti. To se lahko reče, a druga je, če pride. Čajte, da malo pomislim... Je že! živio! Ga že imamo. Ilaj, krčmar, le še ga prinesi. Stava je narejena." Krčmarjeva Anica: „Sem vedela, da Filip jo bo iztuhtal, je pametna glavica." „Kolar: „Kako boš pa začel? Filip, kako ga boš prijel ?" Logar: „To je moja briga, kako ga pri-mem. Krčmar, le gori z njim. Ta gre na stavo, kaj ne mlinar." Mlinar z Jarovine1: „Naj le gre. Krčmar, tu imaš precej pet iorintov, če izgubim, naj pa gredo; ue bo se Bvet podrl; če jih imam ali pa ne." Logar Filip: „Vidiš jih, mojih pet forin-tov, vidiš, več jih pa nimam, jutri bom pa gledal, od kod me kaj doleti. Grajščak me žaljeni pravici, naj smo potem mi federaiisti ali centralisti. Kjer koli sedanja vlada kako krivico odpravi, vpije nemško - liberalna stranka o koncesijah za nas. To pa niso nobene koncesije, če se nam to da, kar nam je bilo po krivici vzetega, če se nam dti, kar nam je obljubljeno po ustavi. Ako se nam dovoli Blovenska gimnazija v Ljubljani, vpili bodo precej o koncesijah , o „slovenisirung". Pa kjer je že vse slovensko, kakor na Kranjskem, tam ni treba nič slovenizirati, če se pa stare krivice odpravijo in se nam dajo šole narodne, kakor 3 nam gredo po človeških, po ustavnih in Božjih postavali, ali je mar to kaka koncesija? Ali je to darilo , če se blago pravemu lastniku nazaj da? Kakor pajek muho s pajčevino oprede, da jo potem lahko zadavi, tako so nas opredli nemški ustavaki in nemškutarski liberalci s svojimi lažnjivimi frazami, in dolgo časa bo še trpelo, prej da to pajčevino vso raztrgamo, ter se s prostimi peruti povzdignemo pod svobodno nebo. Politični pregled. Avstrijske deiele V Ljubljani 11. junija. K premembi volilnega reda na Češkem delajo nemški listi svoje opazke, iz kterih vsili pa se bere edini ta razlog, da Ncmci na Češkem ne smejo v manjšino prit', druzega razloga ne vedo. Da je na češkem samo ena tretjina Nemcev, dve tretjini pa Čehov, to n.č ne briga teh „liberalcev", prva stvar jim je edino le nemška hegemonija. Oni pravijo, da sprememba volilnega reda meri samo na to, da bi Cehi v večino prišli. Naj bo volilen red, kakoršen hoče, samo da je pravičen, pa morajo čehi po natornem zakonu v večino priti' O čepkih grajščakih pa je znano, da so ravno najbogatejši pri češki stranki, ustavovernih pa je več, vendar imajo veliko manjša posestva. Velika krivica je to, da oni, ki plača samo 300 gld. davka, več velja, ko oni, ki plača 100.000 gld. davka, lvlen od čeških plemeni-tašev plača 213.000 gld. davka na leto, mnogi drugi slovanski grajščaki plačajo od 10 do 50 in 100 tisoč davka, pa ti gospodje nemajo no- benega poslanca v deželnem zboru, ker je onih malih nemškutarskih grajščakov več, ki plačajo komaj po 300 in nekaj več davka, pa premagajo z množino glasov one bogate iu prave grajščake. Novi volilni red pa hoče tej krivici konec storiti, in razdeliti volilce velikega posestva na šest oddelkov, namreč najbogatejši bi volili za se 32 poslancev, in ker je tukaj češka stranka v večini, noče ta sprememba ustavovercem" po volji biti. Drugi veli-koposestniki bi volili vzpetih okrajih, in v treh od teh okrajev bi zmagali zopet Čehi, Nemci pa bi prišli potem v manjšino, iu to ne ugaja centralistični kliki. Se ve da. To pa jim je po volji, da voli zdaj 10.000 nemških meščanov enega državnega poslanca, 70.000 čeških meščanov pa tudi nič več ko enega. Volilni redi Schmerlingovi so povsod enako krivični, in tu ne pomaga nič druzega, ko nov volilen red na pravičui podlagi sostaviti in kar oktroirati' Saj je bil tudi sedanji volilni red oktroirau, kaj se bodo potem pritoževali ? ! V Soluogradskem deželnem zboru so nem škutarski liberalci izstopili, ker namestnik deželnega glavarja ni bil imanovan. Deželni glavar je namreč liberalec, kakoršue je prejšnja vlada povsod nastavila. Dve tretjini poslancev pa je katoliških. Da bi pa dvetretjinska večina ne mogla spremeniti volilnega reda, imenovala je vlada enega od konservativcev za namestnika deželnega glavarja, in kadar je prišla kaka važna dve tretjini potrebujoča stvar na vrsto, odstopil je deželni glavar Bvoj sedež svojemu namestniku, ter glasoval z manjšino , večini pa en glas vzel; tako večina ni mogla nič važnega skleniti. Te igre so se kovservativci naveličali, in naposled ni hotel nobeden iz njih več vzeti stopinje namestnika deželnega glavarja. Iz tega uzroka pa so zdaj liberalci izostali. čaje se, da hoče šiajarski deželni zbor neko nemško dcmonštracijo napraviti. Svet se menda ne bo podrl zavolj tega. Cjiališlii deželni zbor se je odprl z nagovorom cesarskega namestnika, kteri je po-vdarjal avtonomiitično stališče. Tudi to Be ne dopada našim ceutralistom. Cesar potuje po Češki, povsod z navdušenjem sprejet. Kedaj bomo ini Slovenci tako srečni, da bi zamogli v naši sredi pozdraviti vladarja, ter da bi nam prinesel dolgo zaželjeno narodno ravnopravnost. V pogledu na mini-sterski ukaz za češke dežele moramo opomniti, da pri nas ničesa ne vemo o narodni ravno-pravnosti. Še danes smo videli nek poziv 'juh-ljanske okrajne sodnijo, ki je pisan za slovensko ženo, ktera besedice nemški ne ume, v nemškem jeziku. Ali mi nemarno nobenih pravic v Avstriji? Zakaj se nam to ne dovoli( kar se je dovolilo Čehom? Vnauje države Na Nemškem ni! vedo , kako bi se poravnali s katoliško stranko ; liberalci in protestanti bi radi katoličane potlačili, pa ti se jim ne udajo, in to so že pokazali, zdaj bi se sprava najlože dosegla, ko bi katoličaui po zmagovalnem boju odstopili od svojih pravic, uklonili svoje tilnike pod neumno iu onemoglo trmo liberalcev in „staatsomnipotenzlerjev." Stari Bismark sam je v veliki zadregi ; Avstrijo je premagal, pa vbozega papeža, ki nema vojakov, ue denarja, njega ne more premagati, tako velika je moč Petrove skale! Noben od slovanskih knezov na Balkanu ni šel v Petrograd k pogrebu riiHke ee-sarlec, ko sam nemški Battenberg, kuez Bolgarije. Ali ni Rusija osvobodila tudi Srbijo in ltumunijo? Pri tej priložnosti lahko rečemo, da nismo nikoli imeli simpatij za onega v Parizu izgojenega Milana belogradskega. Izvirni dopisi. Iz Horoàkc dne 8. rožnika. V četrtek bo volitev deželnega poslanca v Velikovcu ua mesto umrlega Ullmana. Mi upamo, da bo vsaj to bart zmagal naš vrli Einspieler. Saj on je tako rekoč ediui delavni rodoljub na Koroškem. Narodne razmere so pri nas tako žalostne, da b se človek kar zjokal. Ljudstvo je pošteno, kakor drugod: po Slovenskem, toda nema nobenih voditeljev. Naša inteligencija se vsa v Celovcu pokvari. Ne morem vam popisati, kako sprideuo gnje/.do je ta Celovec. Poleg popolnega brezveistva je tukaj strastno sovraštvo do „bindišerjev" doma. Slovenci, ki se tukaj šolajo, se čisto ponemčijo, tako da še svoj materni jezik pozabijo, in če vkup pridejo, se med sabo nemški pogovarjajo. Čudili se boste, plačuje kakor psa. Jaz pa zanj delam in se potim, da nisem človeku podobeu. Bog mi grehe odpusti. Potlej se mu pa še priklanjaj, gospodu grajščaku se do tal priklanjaj, pa hrbet zvijaj in krivi kakor maček, gospej graj-ščakovi pa roke liži, pa tekaj sem ter tje, ako tudi iz gojzda ves spehan pridem, iz gojzda, kaj mislite, ki se ondukaj s tatovi pipljem in rujem. Nocoj se imam zopet po gojzdu vlačiti celo noč, zadeti se v kako jelšo, butniti v ka-kov hrast, dvajsetkrat pasti čez kakov štor in nazaduje zvaiiti se v kakov graben in kopati Be v njem, potlej pa tatu v pest dobodi. Kaj malo? Gojzdi naj se razdele, da bo vsak kaj imel, pa ne bo treba kraje . . . ." Kupec: „Le pusti, pa izbij si to iz glave. Itaje tuhtaj, kako Janka na svojo stran dobiš. Tako-le naredi, logar; če bi ga.... veš, če mu...; pa kaj ti bom pravil, saj si zvit sam bolj ko kozji rog." Jarovinski mlinar: „Tako naj bo, kakor smo rekli. Že velja, tovarši I zdaj pa domu, pozno je že, če ne, do zore še spat ue pojdemo, kakor se vidi." Kolar: „Na Jankovo zdravje. Živiol" Logar: ,Živio! naš Btari drug, naš stari prijatelji Vi ue veste, kako ga bom, bom ga pa; v osmih dnth bo v mreži, v zanjkuh ga bote videli, Janka pa, kako bo otepal kakor podkovani karf krakovski." Na to vsi vstanejo. Logar si suknjo do vrata zapne, vrže puško čez ramo in ko sto pij o čez prag, jo zapojo: Po noči, na ravnem, Volka sc ne strašim 'mam puško itd. Pa so se razšli. Vsak proti svojem domu so se majali in preden so domu prišli, je še vsak parkrat pot premeril, kako ki bila kaj široka. Kolarski hlapec je zmerom mrmljal: „Janko mora priti, na vsak način mora priti; priti mora , če ue mu črepiujo razbijem, pa tudi prišel bo, če le šiškar ni." 5. Skušnjav». Naše ljudstvo pravi, da kadar jame koga nesreča obiskavati, ga ne obišče enkrat in pa, da tudi sama ne pride. Taka je bila pri Praš-mkovih. Stari mlinar je legel in sam mestni zdravnik je rekel, da ne bode ustal, ker zá-nj ni več pomoči. Druga nesreča je zadela pa jzakupnico na Dobovi. Hiša jej je pogorela in Is hišo tudi vse drugo gospodarstvo. Janko jej da žita, jej posodi konja pa vola, da bi si zopet kaj opomegla: jej ni bilo posebno težko, kajti imela je sama še precej denarja postra-njenega. To je bilo zii-iijo velika dobrota, ker Janko bi jej ne bil mogel nič v denarjih posoditi. Plačati je imel jiosledni dolg okoli dveh tisuč forintov. Upnik ga ni hotel dalje čakati, po nobeni ceni ne. „Prihodnji pondeljek, je dejal, hočem plačan biti, vzemi kjer češ." Stari mlinar je rekel Janku, naj se popelje v mesto pa ondukaj dobi na posodo tistih dva tisuč forintov. „Katinka," pravi Janko, „jutri grem v mesto, da na posodo vzamem dva tisuč forintov. Zidala sva, to nama je pobralo ; je pa tudi hiša vredna lepega denarja. Žita nam ne kaže prodajati, ker je cena preveč padla." „Je že prav tako, Janko. Za kakih šest tednov ali pa za dva meseca nama bo dober človek rad kaj posodil. Le pojdi, vem, da dobro opraviš. Potlej bomo brez skrbi." Drugo jutro zgodaj napreže Janko konja. Pri odhodu mu žena priporoia, naj se brž vrne pa brez potrebe nikjer ne ostaja. „E, ne bom dolgo od doma, reče Janko, o augeljevom češčenju sem pa že doma, pa nekaj ti bom pa je vendar resnica, da je ranjci Janežič v družbi vedno le nemški govoril. S tem mu nečem nič od njegove zaslužene slave vzeti, pa navajam to le kot dokaz, kako se na Koroškem slovenski izobraženci temeljito ponemčijo. Kdor pri takej odgoji še kaj ljubezni za svoj zauičevaui narod obrani, ta je res bela vrana, in taki dve beli vrani bila sta vsigdar Janežič in E'uspieler, kajti naslednikov nema-sta nobenih. Če se pa sol pokvari, s č m bomo solili? Če narod voditeljev nema, kako bo napredoval? Kmetje so pošteni in čudili se boste, če vam povem, da je mnogo priprostih kmetov iz lastnega nagiba naročenih ua slovenske liste, še jaz jih več poznam, ki so na „Brenceljna" naročeni. Inteligencija pa je vsa za nič, razun kakih 5 ali 6 duhovnikov; učitelji so pa vsi odpadniki; saj še slovenski ne znajo, ter slovensko mladino z nemščino mučijo. Kake so pri nas šole, to spominja že na turške razmere, pa kaj rečem, saj so še Bošnjaki pod Turkom smeli veseliti se svojega slovanskega jezika, koroškim Slovencem pa se materni jezik sistematično krade in z nogami tepta. Srečni so le še slovenski hribovci , kjer ni šol, in otrok ne morejo z nemščino pobijati. Koroška inteligencija ima za svoj princip edino le jesti iu piti, j>a zabavati se; viši vzori se v Celovcu že iz mladosti izpulijo, ker je mesto čisto materialistično iu liberalno, kakor bo vsa renegatska gnjezda. Duhovščini pravijo le „pfiifP; duhovščina sama pa Be drži vtč del le koroškega principa „lei lassen.'' Petje sicer kultivirajo Korošci, za ves drugi napredek so pa mrtvi; da Blovenski narod v nevednosti ostane, to vedo vsi , pa Be nihče ne briga za to, da bi narod zbudil in navduševal za dobro in lepo. Sami Korošci prav nič ne m slijo, ampak čakajo vedno le na parolo iz Dunaja, in dunajski julovski listi so jim edina duševna liraua. Rečem vam, da take dežele ni več v Avstriji; zato pa tudi vselej liberalce volijo. Da koroški Slovenci nemajo nobenega zastopnika uiti v deželnem, niti v državnem zboru, to je slovenski inteligenc ji, ali bolje rečeno, inteligenciji po sloveuskem Koroškem „vse eno", ker oni so navdušeui le za koroški „lei lassen1', namreč za nobeuo stvar niso navdušeni. Slovenskim kmetom tako manjka duševne brane , da gredo včasih v Ljubljano slovenske knjige kupovat, kajti „gospodje" brez razločka stanu jih vsi le z nemščino pitajo. Pri tem pa tudi od nemške literature nič pravega ne vedo, uajbolj všeč jim je še ,,Weltbiatt1', ker jim VBe povč, če se je kdo obesil, ali če je kdo vtouil, ali če je kterega strela ubila, za kaj druzega se ne zanimajo. Slovenski otroci morajo iti skozi vice nemških šol, prej da v življenje stopijo. Že v prvem razredu ljudske šole jim začnejo v glavo vbijati ,,ich bin, du bist, er ist"; kdor nekaj nemških besedi tolče, ta je še le človek, kajti „bindišar", ki nič nemški ue zua, se smatra kot neumua živina. Kdor tukajšnje razmere opazuje, in ima kaj uarodnega ponosa v sebi, mora se mu srce v prsih obrniti. Meni je pri vsem tem le to nerazumljivo, od kodi prihaja tisti grozui strah, ki ga imajo koroški Slovenci pred Nemci. Prvi uzrok bo ta, ker ne poznajo svojih pravic in ker mislijo, da so že rojeni kot sužnji. Tacega človeka pa nobenega ni, da bi jih podučil in jim povedal, da so z nemci euakopravni in da imajo pravico do svojega jezika. Če je kaka pravica ua svetu, to se mora enkrat povrniti koroškim Nemcem, kako oni s svojimi slovenskimi sosedi delajo. Za slovenske rodoljube pa nastane resna dolžnost, da se spomnijo svojih koroških bratov ; zakaj, če bodo čakali na koroško inte-ligencijo, da bi ta vodstvo naroda v roke vzela, potem znajo čakati tako dolgo, da nobenega Siovenca ua Koroškem več ne bo. Edini, ki kaj dela, je Einspieler, in če on umrje, bodo pokopali menda zadnjega rodoljuba na Koroškem ; on sate pa ne more dosti storiti, ker nema prav uobene podpore od nobene strani, pa se tudi preveč za celovške mestne zadeve briga, čeravno bi moral vedeti, da slovenski kmet nema nič od tega, naj se v Celovcu sklene to ali ono, ker Celovec je za Slovenca tuje mesto. Mi potrebujemo samo enega takega agitatorja, kakor ga imajo Štajarci v dr. Vošnjaku, ali pa Ljubljančani v Regaliju, potem bi se pri nas kmalo spremenilo, tako da bi se vsi Slovenci čudili, kajti naši kmetje so pošteni iu značajui, kakor Gorenjci. Okoli Pliberka iu po hrib h okoli železne Kaplje, v Črni, v podjunski in v rožni dolini najdete še trdno slovensko korenino, kakor bi si je človek boljše želeti ue mogel; toda že prej sem omenil, da se duhovniki iu učitelji shajajo le z nemško gosjodo, s soduiki, uraduiki iušpis-purgarji, ž njimi nemški kramljnjo, za sloven- sko „rajo" se pa ne zmenijo; samo da rež zraste in da ajda ne pozebe, pa je vse dobro; kajti če imajo kaj jesti, potem so ljudje mirni in ne gledajo v zvezde. Jaz vam rečem, da je dolžnost za vrle Kranjce, da našemu narodu pomagajo, ker od naše iuteligencije ni ničema pričakovati; če se Nemci mešajo še v take dežele, kjer uemajo nič iskati, zakaj bi se Kranjci ne smeli brigati za svoje koroške brate, ki jih je več ko sto tisoč , pa nemajo še toliko pravic, kakor so jih imeli Slovani na Tur-, škem. Ko bi jaz mogel svoje pero v žolč pomočiti, ne bi vam mogel popisati vseh čutil, ki mi srce z gnjusobo napajajo, kadar vidim svoje rojake v taki bedi in to pod „pravično" TaalTejevo vlado 1 Lahko bi kdo rekel: zakaj pa ti nič ne storiš? Na to moram samo opomniti, da je moj delokrog jako majhen , in to že veste, da kdor nema denarja, tudi nema veljave pri ljudeh. Naj mi Bog da Brečo, da bi zadel prvi dobitek vaših ljubljanskih sreček, potem stojim dober za svojo faro, pa še kaj več. Sprejmite tedaj te odkritosrčne besede v vaš cenjeni list, pa bod'te preverjeni, da je vse istina, kar sem vam pisal, pa še premalo sem povedal, kajti če bi hotel vse povedati, bi mi znal še kdo zameriti. Samo nekaj bom povedal, naj že bo, kakor hoče. Nek župnik v rožni dolini, ki je s slovenskim voditeljem dr. Bleiweisom vkup v šolo hodil, niti ni vedel, kaj je ta mož za na«, in slišavši, da je doktor zdravilstva, je prašal samo za njegovo zdravje. Za politiko se pri nas nihče ne briga, Slovence tlačiti in zaničevati, to pa dobro znajo, in to je po mojih mislih najhujša politika. Z Bogom za to krat, pisal vam bom še, če bo g. drž. pravdnik dovolil, kajti jaz pišem odkritosrčno, in taka pisava se včasih imenuje ojstra, pa je samo poštena. Zdravstvujte I Domače novice. V Ljubljani, 12. junija. (Vabilo) gospodom udom narodne čitalnice v občni zbor v nedeljo, 13. dne t. m. dopildne ob 11. uri. Edini predmet tega zbora je nova volitev odbora. V odbor po novih pravilih se voli 15 odbornikov, kterih 12 mora biti iz vrste plačujočib, 3 pa iz vrste sodelujočih, brez zaznamovanja, kdo ima biti predsednik, kdo blagajnik , itd., ker te potem voli izmed izvoljenih odbor sam. Ker zaradi raz- v mestu kupi), Jančku tudi. Naproti mi ga pošlji, tega paglavčka, kadar bom blizu. No, pa z Bogom I Otroci, le vbogajte mater, če ue vam nič ne prinesem." „O, saj bomo, ata, prav pridni bomo, Konjička mi prinesite, konjička, ata, ki piska, pa ki grel ' „Vse dobiš," obljubi Janko, pa požene. V mestu jo Janko precej krene k bogatemu trgovcu, s kterim je bil velik prijatelj. Trgovec se kar nič ne obotavlja in Jauku posodi, kolikor zahteva. Še dolžnega pisma se brani, dobro vedoč, da Prašnikovi so vselej mož beseda, ki pri njih velja ko drugod prisega. Vesel stopa Janko po mestu. Ogleduje, kaj bi kupil za Katinko in pa otrokoma. Marsiktera krčma ga spomni prazne mošnje in bolne glave. „Sam večni Bog bodi zahvaljen sto in stokrat," pravi Janko sam pri sebi, „da sem se odvadil te razuzdanosti in se rešil teh malopridnežev. Pijanec je res sama svinja. Da jaz nisem tak, se imam zahvaliti Bvoji Katinki. Bog me je ovaroval te grdobije, davši mi tako modro ženo, ki me varuje kakor angelj varh." Večerje že bil. Jauko napreže, prižge pipa, na vozu mrvo zvablja, pa založi, da bi se ne gubila, skoči na voz, zaupije: hij, pa| se odpelje domu. Konja tako nagauja, da gre zmeraj v diru. čez dan je bila velika soparica, na večer jelo se oblačiti iu zdaj je bilo nebo s črnimi oblaki prevlečeno. Grmelo je in debele kaplje so padale; po velikih lužah so žabe regljale, grah zberajoče iu dež napovedale. „Dež me bo vjel, pa dobro me bo namočil, da pridem domu moker kakor miš, pa uaj le gre, stopil se ne bom", si misli Janko, pa mahne po vrancu, da izpod podkve iskra šine. Pot se je vila čez Jarovino, prav grda pot je bila, ki je šla ravno tukaj skozi gojzd Mrak je nastajal, prav gosta tema se je delala, tako da bi jo bil lahko rezal in na kruh mazal kakor surovo maslo; veter je bučal in mogočne hraste majal, da je škripalo; čuki na vejah sedeči so čukali in sove so skovikale, kakor da bi se bili vragi klicali; kakega domišljavega babjeverca bi bil res kurji pot oblival o tem ščukanju in skovikanju. Janko vozi bolj počasi, da bi kam ne zadel in ne prevrnil. Zdajci skoči izza grma pes na štor poleg cette pa laja, da se konj kvišku spenja ; prtcej ua to pa se prikaže človek, s torbo in puško na ramah, zuani logar Filip je bil. „Tacega vremena pa še ne", pravi logar nejevoljen, „tako vreči in se glasi, kakor da bi se po zraku lovile same čarodejke", bližej k vozu stopaje. „O, Janko, pa ti tukaj? kakor bi se bila zmenila, kakor nalaš skupaj zadeneva. Kavno danes sem sledil tatove; tam gori sem nii-nje prežal, cel ljubi dan, noter do zdaj; zdaj mi pa že preseda to čakanje ; gospod grajščak, ki je sit, naj jih gre sam čakat; kaj bom jaz sedel pa čakal, žejen pa lačen ko lovski pes. Premočen sem do kože, da bi se od mene cedilo, ko bi me kdo ožel; okusil pa že od zjutraj uisem nič, kaj se pravi nič. Nič , bratec moj, takošno je — gojzdarsko, ali kakor se reče, logarsko življenje, povem ti, prav pasje življenje to." Janko ustavlja čilega vranca in reče poznemu došlecu : „Ravno prav je, da se srečava, lahko te peljem do razpotja, tjekaj do tistega griča, od ondot pa nimaš veliko do doma. Pri takem vremenu bo dobra, druščina. Le semkaj sedi." (Dalje prih.) ličnih misli o izrednem občnem zboru 1. dne maja, razen enega gospoda, nihče med izvo ljenih ni hotel sprejeti volitve , zato je treba nove volitve. Častite gospode društvenike tedaj kot bivši predsednik vljudno vabim, naj se obilo udeležijo nove volitve ter ne zabijo, da čitalnica je jako važen faktor narodnega življenja v Ljubijaui, ki pa za to tudi v go spodarskem oziru mora na trdnih nogah stati. Dr. Jan. D 1 ei we is. (.Prostovoljni požarni hrambi) v Dolenje-vasi pri Ribnici so cesar za napravo gasilnega orodja podarili 100 goldinarjev. (Za stolnega prosta v Gorici) je n"ki od-menjen profesor morale v knezonadškofij^kem bogoslovji in državni poslanec dr. Evgen Va-1 us s i. (Poseben ponatis poročila o zboru antropologov,) ki je lani bil v Ljubijaui, je prišel nedavno na svitlo. V tem poročilu se nahaja tudi sestavek prof. dr. Arnolda viteza Lušina o „krajnih in osobnih imenih na Kranjskem" (Uber Orts- und Personnamen in Krain.) Morebiti kdo naših strokovnjakov ta v marsikte-rem obziru zanimivi članek vzame v pretres. (.Deželni odbor zoper biro). Nemškutarski deželni odbor je stavil deželnemu zboru predlog, naj se dubovenska bira postavno odpravi, ter namesto nje uvede denarni znesek. S tem predlogom hočejo nemškutarji med kmete in duhovščino zasejati sovraštvo; kajti vsak ve, kako našemu kmetu denarja manjka, in kako on vsakega sovraži, komur mora kak davek odrajtovati, med tem ko od svojih poljedelskih pridelkov raje in lože kaj da. Marsikteremu duhovnu bi bilo morda ljubo, ko bi biro v denarjih dobil, ker je pobiranje v natori do-stikirat sitno in tudi včasih problematične vrednosti; vendar moramo biti narodnjaki vsi za biro in zoper nov davek, ker vemo, kako našega kmeta vsak davek boli. Butasti „Tagblatt" govori, da bi bila to sreča za kmeta r denarjih plačati, pa iz tega gleda ali velika neumnost ali pa hudobijo. Če kmet nema, se pri biri eno oko zatisne, ali pa še oba, če pa nastane iz tega davek, se bo neusmiljeno iz-tirjeval in to bo kmete razdražilo. V resnici, če bi bil „Tagblatt" nalašč za to na svetu, da razpor seje in slovenskemu narodu škoduje, ne bi mogel hudobneje pisati 1 In kaj je neki deželnemu odboru bira na poti? Ali bi jo morda nemškutarji sami radi pobirali za „schul-pfennig ?" j (Iz prvega ohčnega zbora konjerejskega odseka c. kr. kmetiške družbe kranjske 2. dne t. m.) je „Novicam" došlo Bledeče poročilo: Zborovanje, kterega se je izmed dozdaj vpisanih udeležilo 20 udov, in kteremu je predsedoval družbe kmetijske g. predsednik baron "Wurzbach v pričo bil vladni zastopnik pl. Fia-dung, je gosp. predsednik pričel z nagovorom. Na kratko razloži \ši zgodovino konjerejBkega odseka, ki je po želji c. kr. ministerstva poljedelskega na mesto bivše c. kr. konjerejske komisije stopil in je c. kr. kmetijski družbi samostojno pridružen, je nazoči zbor opozoril, da njegova naloga je danes ta , da si določi pravila in pa da voli si izvršijoči odbor. Gosp. Murnik, ud bivše c. kr. deželne konjerejske komisije , je bral zboru v posvetovanje pred ložena pravila, ki so bila sprejeta in po nasvetu dr. Jan. Bleiweisa le v 2 točkah nekoliko spremenjena. Po sprejetih pravilih so bili vsled §. 8. v odbor za 3 leta izvoljeni sledeči gospodje : Josip Frid. Seunig , Ivan Lukman, Ivan Murnik , dr. Schindler , ritmeister Wild, Vincenci Smola in pa Ed. Šlegel, kteri izmed sebe vol'jo prvomestnika in njega namestnika in s si. ministerstvom poljedelstva sklenejo pogodbo o pravilih, ktera pripadajo konjerej-skemu odseku. Razne reči. — 100 let bode letos 2(J. dne meseca novembra, kar je umrla cesarica Marija Terezija. Naš domoljubni pisatelj pl. Radics je v spomin slavni cesarici spisal knjižico za ljudstvo, v kteri razklada mnogostranske razmere med sesarico Marijo Terezijo in deželo kranjsko v javnem življenji. Knjižica pride v zalogi marljivega tiskarja J. Krajca v Novomestu kmalu na svitlo. V različnih poglavjih te knjižice se nahaja tudi eno pod naslovom: „Slovenščina", ki je prav posebno zanimivo. — O čeških profesorjih na Ruskem je nedavno poročal „Pokrok", da niso tam prav nič priljubljeni, ker Be dajo rabiti kot orodje vladi, ktera je dostikrat v nasprotji z ljudskimi željami. O naših slovenskih profesorjih, ki so šli na Rusko, niBmo še nič slišali, da bi se bili pritožili. Izrekamo pa pri tej priložnosti', da smo bili vedno s pregovorom „OBtani doma, in preživi se pošteno"; vselej smo obžalovali, če je kak nadarjen in izobražen Slovenec zapustil domovino. Mi bi moralitrdno oklepati se najprej svoje domovine, saj ona ima za marljivega še dovolj kruha; upirati bi se morali navalu tujstva, in to bi lahko storili, ako ostanemo doma, ako Be pa umikamo in hodimo drugam, kjer vedno le tujci ostanemo , naredimo proBtor tujcem , da našo zemljo poplavijo, in bi nam skoraj v lastnem domu radi odrekli domovinsko pravico — V Touluse na Francoskem hoteli so brezverBki študentje napraviti procesijo brezvercev, ter so motivirali svojo prošnjo do magistrata, naj jim tako procesijo dovoli, s tem da so prostomišljaki, in hočejo mestu pokazati, koliko jih imajo na svoji strani, češ, kar se katoličanom dovoli, se mora tudi njim dovoliti. Naj bi se priemojenci raje učili, ko take demonstracije delati 1 Župan jim je to prošnjo se ve da odbil. — Dvoboji na Francoskem. Kakor kužna bolezen začeli so Be na Francoskem množiti dvoboji. Komaj je bil Rochefort ranjen, bil se je že vrednik Lafite z grofom Dionom. Zdaj pa je napovedanih že pet novih dvobojev, večidel med pisatelji, umetniki in poslanci. — Cesarica Marija Aleksandro v na je po mnogoletnem bolehanji 3. dan t. m. umrla za pljučno sušico. Cesarica je bila 56 let stara hči nadvojvode Ilesenskega Lju-devita II.; pri krstu je dobila imena Vilhel-mina Augusta Sofija Marija, ktera je preme-nila , ko je iz protestavtovske vere prestopila v pravoslavno. Cesarica je bila jako duhovita gospa, bistrega uma in mišljenja, po kterem imela je velik vpliv na svojega melanholičnega soproga. Pravoslavna cerkev je imela malo tako pobožnih hčer, kakor je bila pokojna carica. Dala je stare cerkve obnavljati, nove zidati in oskrbovati z vBemi potrebščinami. Svojo vladarsko gorečnost in skrb za rusko cerkev iztezala je tudi na balkanski poluotok, posebno na Bulgarsko iztočno Ru-melijo. Zato je tudi delala za oslobojenje tlačenih južuih Slovanov v Turčiji. Z obdarova njem cerkva je probudila in izdržavala nado teh Slovanov v pomoč Rusije , ktera jim je naposled tudi došla. Nič manj goreča ni bila carica tudi za humanitarne svrhe, leta 1876 je osnovala „družtvo crvenog krsta" (društvo rudečega križa,) ktero je tako blagotvorno de- lovalo v Bolgariji in iztočni Rumeliji. Pozneje se je potem izgledu osnovalo tudi društvo rudečega križa v našem cesarstvu. Tudi šolam je bila krepka podpora. Ni čuda tedaj, da je pokojna carica bila tako visoko spoštovana in priljubljena ruskemu narodu. — „Parlamentär" se imenuje nov list, ki je te mesec začel lpo enkrat na teden izhajati na Dunaji in ki se sme imenovati naslednik v Pragu zamrlega lista „Epoche." Glavna vrednika sta mu Skrejšovsky in Bretter. Da ima prvi jako spretno pero, pričajo premnogi članki njegovi v „Politiki" iz tiste dobe, ko je bil Skrejšovski še v soglasji s češkim narodnim klubom. Ako bode v novem listu zopet delal na edinost v domačem taboru, sme se vstanovitev novega lista hvalevredna in koristna imenovati; če pa misli nadaljevati pot , ki jo je bil nastopil z „Epoche", bode gotovo malo vspeha in še manj slave imel. — Slovstvo. Illustrovane dčjiny litera-tury vtčjbecne, spisuje V. Petiü, zaklada V. Steinhauser, so nam došle v 10. in 11. sešitku, v kterih se nadalja obravnava framorska literatura pri najstarejših prebivalcih, pri Ibercih, Galih, za Rimljanov v poganstvu, potem v krščanstvu po redovnikih, vzlasti Benediktincih kaže se, kako je nastopila doba viteška, kteri je geslo bilo: „Moj Bog, moja žena in moj kralj" — in kako so pr.šli na mesto nekdanjih bardov pevci trubaduri; kako so je za Karla Velikega likati jela domača proza in poezija, kakova je bila doba križarska, kako so iz svetopisemskih misterij izsnovale se prve dramatične predstave; kako so po tem oponovili nekdanje poganstvo v vedah in umetnijah. Znamenito je brati, kako so podpirali vladarji in vladarice pisatelje, pesnike, soloh umetnike; pa tudi, koliki sužnji so ti dostikrat bili. Mnogo izmed njih kaže se v slikah , nekaj vladnih mož, pisateljic, in tako se je izobrazil in dovršil novejši jezik francoski v res očitnih vzgledih. Očitna zahvala. Slavno zavarovalno društvo banka ,,Sla-vija" vsako leto obilne svote daruje za dobrodelne namene. Med drugimi je tudi podporno društvo „Narodna šola" že v drugič deležna znatnega daru v znesku sto goldinarjev, ktere je gospod Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" izročil „Narodni šoli." Za ta blagi čin Be najtoplejše zahvaljuje Narodne hoIc odbor. Na vrln c. kr. kmetijske družbe se bode prihodnji torek 15. rožnika, zjutraj ob devetih po dražbi prodajali štirje kosi travnika za obe košnji sena in otave. Vsak kos meri nekako po pol orala. — Trava je vsa sladka, za vsako živinsko pleme in prav lepa. V čitalnični gostilnici v Ljubljani: <>