Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By orier of the	JL £, Earlssoa, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
^OLUME IV.—LETO IV.
Copy 3c.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
CLEVELAND, 0. SREDA (WEDNESDAY) MARCH 2nd 1921
Št. 50 (No.)
Zavezniki so odklonili nemške odškodninske pogoje.
LL0YD GEORGE SE JE IZJAVIL NAPRAM NEMŠKIM DELEGATOM, DA SE NEMČIJA NE ZAVEDA SVOJEGA POLOŽAJA.
Entered as Second Class Matter AprU 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
. London, i. marca. — Ko se je otvorila! današnja ^a» na katero so prišli tudi nemški delegati z namenom, , Se definitivno sporazumi jo z zavzeniki glede sprejema .^skodninskih pogojev, se je izkazalo, da med Nemčijo zavezniki danes obstoja večji prepad nesporazuma kot aJ Preje izza premirja.
Nemški delegati so prinesli na sejo proti-predloge, (i a .?avezniški zastopniki so jih smatrali tako malo za-pjive, da je angleški ministrski predsednik Lloyd e°rge po njih predložitvi vstal in izjavil:
da ^0t.
se zdi, se nemška vlada niti najmanj ne zave-Qe resničnosti svojega položaja." S tem je Lloyd zaključil današnjo sejo in ni pustil načelniku , . ke delegacije, dr. Walter Simonsu, da bi še nadalje 'J govoril o umestnosti nemških proti-predlogov in ne-jaj ,.°®ti zavezniških predlogov, ki so bili sprejeti na
pariški konferenci.
j, * zavezniških krogih prevladuje mnenje, da se je ' *ej*enca s tem najbrže končala, in da se bodo sedaj bo/Zn^ P°služili konkretne akcije . Pričakuje se, da Ultj°	Iia nemške proti-predloge jasen in nujen
^tum, na katerega bodo zahtevali takojšen odgovor. "° kratki seji, ki so jo obdržavali zavezniški prvaki ^ °nferenci z nemško delegacijo, je bila danes popol-
P°dana v javnost sledeča objava:
Vo. ^klenilo se	• jlrtri obrne na pravosodne ih
svet°valce, nato pa se bo v četrtek naznanilo kakšnih korakov se bomo poslužili napram
ejj se poroča, je dr. Simons predlagal, da bi Nem-vsega skupaj približno $12,500.000.000 od-^ Ume; dr. Simons se je nadalje izjavil, da je Nemčija ®vote plačala že $5,000.000.000 in sicer nekaj v deda ^ ?.n ne^aj v materijalu. Poleg tega hoče Nemčija, Vin ne v23016 zgornje Slezije in da se ji dovoli svo-
® trgovske privilegije po vsem svetu.
60q^^ znano so zavezniki zahtevali od Nemčije $56,-
BIVŠI ČRNOGORSKI KRALJ NIK! TA JE UMRL.
UMRL JE V FRANCIJI, KJER JE ŽIVEL IZZA SVETOVNE VOJNE.
Antibes, Francija, 1. marca.— Danes je umrl tukaj bivši črnogorski kralj Nikita.
Italijanska kraljica, ki je njegova hči, je bila obveščena o smr ti svojega očeta, in pričakuje se, da bosta ona in kralj Viktor E-manuel 'dospela semkaj na pogreb. Kdaj se bo pogreb vršil še ni znano.
, in pričakovali so, da bo Nemčija sama od ja volji plačati vsaj kakih $35.000.000.000. Nemčija j tudi rada dobila posojilo dveh bilijonov dolarjev, dei0v i^a uPanJe> da bi Pri dobavi tega posojila so-
tudi Zedinjene države.
Pf0tj ertl§ki delegatje so še vedno prepričani, da so njih ^°gi v očigled ekonomskega stanja Nemčije še . J1^0 baza za nadaljne razgovore.
W PJ^o se domneva, da se zavezniki ne bodo takoj Vlo • na<ialjnega vdiranja v Nemčijo, temveč da se
^najprej raje poslužili ekonomskega pritiska. *iet^].Anšliji je čutiti jako malo navdušenja za zasedbo Podvz I Pokrajin preko Rene, in ako se bo kaj takega 1 -°^ s^ran^ Francije in Belgije, bo Anglija sode-? *z lojalnosti do svojih zaveznic. Angleži so že ni Prišli do zaključka, da od Nemcev nimajo dosti
^JJovati.
Hopl
Bivši črnogorski kralj Nikita je bil rojen leta 1841. Črnogorski prestol je zasedel leta 1860. Do leta 1910 je bil poznan kot črnogorski knez, ko pa je tega leta praznoval 50-letnico svojega vladanja, mu je narodna skupči-na dala dovoljenje, da nosi ime kralja. Po končani svetovni vojni se je Črnogorska pridružila jugoslovanski državi, toda glasom časnikarskih poročil je imel Nikita še vedno dosti privržencev, ki so do zadnjega časa vodili odprt boj'proti belgrajslci via di nazvlic temu, da se je Nikita po dogovoru z jugoslovansko via do
se odpovedal vsem pravicam dq, črnogorskega prestola.
-o--
Stavkokazi so za-štrajkali.
Deportacijska odre-1 Kdo je zakrivil želez- iS©Il£lt Z£SL JcOItf©F@HCO Z
Anglijo in Japonsko glede razorožitve.
lov ubil pet oseb.
^ 8e	^a-> !• marca. —
a>-> Zrak°Plovu, katerega je >. ^ad«i Pilot John W Al-rrtat	v zadnji konec pa-
j f;J.> katerega je spuscil tiv^il ^eček, je zrakoplov
i."- ^rja na tla ter z le-
Sa; 01 N,
Vi 0^eži 1°> M zaletel se je C1 ^i*il0U tnior-,a na tla ter z le-2adel več tamkaj se <lve	od katerih sta
ml	"hiti, tri pa so u-
»l ^bn>v.• na^° dobljenimi lin dv Uite so bile trižen-tif, .^kor/ °^r°ka. Vsi so črnci.
v a °Vec 'Se je po nesreči od k ijj °mobilu z nekim moš ° ^ensko, ki sta se za
V Ce-'nahajala v zrak°-
I CARUSO SE DOBRO POČUTI.
- I
New York, 1. marca. — Poroča se, da je bil Caruso danes zopet operiran, da se mu odvzame gnoj, ki se je nabral v pljučah, in da je operacijo srečno prestal.
Nocoj so bile prinešene v Carusovo stanovanje zopet tri po sode kisika, kar so nekateri tolmačili kot da se je bolniku zopet obrnilo na slabše, toda idrav niki so tozadevne govorice zanikali.
-o-
CHAMP CLARK NA SMRTNI POSTELJI.
Jieje
Washington, 1. marca. — Poroča se, da je Champ Clark, ki je bil dolgo vrsto let vodja demokratov v poslanski zbornici, ne-
Pa je bil areti- varno zbolel, in da jc malo upa-•nja na okrevanje.
Albany, N. Y. — Sedaj se mora tukajšnja cestno-železniška družba v Albany boriti še z enim štrajkom. Ko 'so pred kratkim njeni uslužbenci vsled znižanja plač proglasili štrajk, je družba najela stavkokaze in poskusila obratovati z njimi, kar pa seje precej slabo obneslo. Sedaj je prišlo še do hujšega, namreč za-štrajkali so tudi stavkokazi.
Stavkokazi pravijo, da moraje preveč delati, da ne dobijo dovolj "grafta" in da je vsa javnost proti ti jim.
Pred par dnevi je vodja stav-kokaz, E. Shine, osebno apeliral nanje, da ostanejo na delu, ko so stavkokazi izjavili, da so že siti svojega posla, ki jih postavlja v neprestano nevarnost, in' ker morajo ponoči popravljati razbite šipe, podnevi pa delati.
To se je zvedalo od stavkoka-zov, ki so pustili delo, in ki izjavljajo, da je najmanj 30 procentov od stavkokazov "odšlo na štrajk."
Vse izgleda, da bodo štrajkarji zmagali, kajti mestna zbornica je pred par dnevi sprejela na eni svojih najburnejših sej predlogo, da mora imeti vsak uslužbenec cestno-železniške družbe najmanj 21 dni pouka pod vodstvom delavcem ki je bil na delu vsaj 6 mesecev, predno ga sme postaviti družba v službo. Predloga potrebuje sedaj samo še podpisa župana.
Tozadevni predlogi so nasprotovali samo trije mestni odborniki, in ljudstvo, ki se je nabralo v dvorani, tekom seje, je bilo nad njimi tako razsrjeno, da se je včasih zdelo, da jih bo aktualno napadlo.
-:-o--:-—
— Pismo ima y našem uradu rojak Jožef Štrukelj.
dba proti Martensu preklicana.
Že pred par dnevi smo omenili, da je bila deportacijska odredba proti sovjetskemu zastopniku v New Yorku, L. Martensu, preklicana. Tu navajamo nadaljne podrobnosti o tej zadevi:
New York, 28. feb. — Včeraj se je izvedelo, da je odredba za aretacijo in |deportacijo L'. K. Martensa, ki je bil dve leti v Združenih dišavah kot zastopnik sovjetske vlade v Rusiji, preklicana. Kot se izjavlja, je s tem odprta pot za povrnitev Martensa ali pa da sovjetska vlada pošlje kakega drugega zastopnika.
O preklicu tozadevne vladne odredbe je brzojavil Charles Re-chtu, ki je bil pravdni zastopnik Martensa, pomožni delavski tajnik Louis F. Post.
Mr. Recht je včeraj podal izjavo, v kateri pravi, da je vest o preklicu tozadevne deportacijske odredbe prišla v javnost na njemu neznan način, in da obžaluje, da je prišla v javnost tako hitro. Mr. Recht pravf v usvoji izjavi;
"Moj namen je bil, da preklica ne dam v javnost, dokler se ne posvetujem o zadevi z Selavskim departmentom. Ker pa j & stvar že prišla na dar, lahko naznanim javnosti, da .set,i včeraj iz delav-
čo brzojavko:
"Ker sta L. C. A. K. Martens in Gi J-gorij Weinstein odšla iz Zedinjenih držav in dospela v Rusijo, se je odredbo za njiju a-retacijo in deportacijo preklicalo."
Tozadevna brzojavka je bila najprej objavljena v new yor*š-kem socij alis tičnsm dnevniku "Volkszeitung."
Takoj po prejemu omenjene brzojavke od pomožnega delavskega tajnika Posta je Mr. Recht poslal na sovjetskega zastopnika Litvinova v Revalu brzojavko, v kateri mu naroča, da obvesti o tem sovjetsko vlado v Moskvi.
Na vprašanje, da-li mu je znano, zakaj se je zadevo hotelo obdržati tajno, je Mr. Recht odvrnil: "Jaz ne poznam nobenega vzroka, toda mislim, da je zadeva zelo važna ne samo za Rusijo, temveč tudi za Zedinjene držaVe. Odločitev za deportacijo Mr. Mar tensa je tvorila oviro za obnovitev trgovskih odnošajev z Rusijo, sedaj pa je ta ovira odstranjena. Cela zadeva je zelo tipična za Wilsonovo administracijo, ki je dopustila, da je delavski tajnik rešil zadevo, ki se pravzaprav tiče zunanjih zadev."
Kot se izjavlja, je Martens že ob svojem dohodu vedel, da se bo deportacij'sko odredbo preklicalo.
Razne osebe so mnenja, da ta odredba kaže, da se tudi Wilso-nova administracija zaveda, da bo Harding z ozirom na Rusijo nastopil povsem drugače. Zanimivo je tudi to, da se Washington B. Vanderlip, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije z obsežnimi koncesijami, zopet nahaja na poti v Rusijo z namenom, da se pogajanja s sovjetsko vlado nadaljujejo.
--o-
NA PREDLOG SENATORJA LODGE-A SE JE VRŠILA VEČ UR TRAJAJOČA TAJNA SEJA SENATA.
niško nesrečo?
Chicago, 2. marca. — Henry Schaerer, generalni upravitelj Michigan Central železniške dru žbe, je nocoj naznanil, da je dru-žbina preiskava dognala, da sta bila strojevodja in kurjač Michi gan Central vlaka kriva nesreče,
ki se je pripetila nedeljo pri Por ter, Ind.
''Prišlo se je do zaključka, da sta stroj evoda W. S. Long in kur jač George F. Block kršila železniške odredbe s tem, da nista patzila na želelzniške signale ter se ju bo takoj odpustilo iz službe."
Porter, Ind., 1. marca. — Nocoj še ni prišlo do sporazuma,
kdo da je zakrivil veliko železniš ko nesrečo, v kateri je bilo 37 o-seb ubitih. Obe železniški družbi trdita, da so krivi uslužbenci dru ge družbe.
Uradna izjava Michigan Central družbe, ki je bila podana tukaj nocoj, pravi, da so signali kalzali odprto pot, in da je njen vlak pa;del z tračnic šele, ko ga je zadel vlak New York Central družbe.
New York Central družba pa pravi, da so bili signali postavljeni proti vlaku Michigan Central, in da je krivda na njenem osobju.
Dr. H. O. Seipel, koroner v Porter ju, je nocoj izjavil, da se je identificiralo vseh sedem in trideset mrtvecev. .Danes se dospeli semkaj Irone uslužbenci meddržavne prometne komisije,
ki so nemudoma začeli s preiskavo.
Dve Clevelandčanki ubiti
Kot je bilo včeraj poročano, je bila med mrtvimi identificirana tudi Mra. W. F. Langin, žena W.
F. Langina, ki je odvetnik v Cleveland. Sedaj pa se je identificiralo tudi njeno her Dorothy Lan gin, ki se je nahajala z materjo in ki je bila tudi ubita.
-o-
Hardingov kabinet.
Marion, O. 1. marca. — Danes se je novoizvoljeni predsednik,
ki bo 4. marca zasedel svoje mesto, vrnil v Marion, 1 er naznanil,
da je izbral svojim vojnim tajnikom John W. Weeks-a iz Massachusetts. Takoj po dohodu se je Harding posvetoval z generalom Leonardom Wood-om, katerega se bo najbrte imenovalo go-vernerjem za filiponsko otočje.
Harding je »danes podal še tri imenovanja, o katerih se je že kolikor toliko vedelo, in sicer je imenoval senatorja Fall-a tajnikom za notranje zadeve, Will H.
Haysa za vrhovnega poštarja in Andrew Mellona za zveznega za-kladničarja.
Delavskim tajnikom bo Harding najbrže imenoval pittsburš-kega bankirja, James Davisa, ka terega smatra bolj zmožnega, da zastopa delavstvo, linijsko in ne-unijsko, ker je bil nekdaj dela- Helsingfors, 1. marca. — Va-•vec in član unije, sedaj pa je de- sili Ostrov, predmestje Petrogra
— Moško društvo Makabejcev
št. 1288 je zopet kupilo 40 delnic S. N. Doma, ter iste takoj plačalo in s tem podalo najlepši zgled zavednosti in delavnosti za S. N. Dom. Želimo mnogo po-snemalcev.
WASHINGTON, 1. marca. — Senat je nocoj na svoji večerni seji, ki je trajala pozno v noč, sprejel dodatek k mornariški aprovizacijski predlogi, glasom katerega se poživlja predsednika Zedinjenih držav, da skliče konferenco, na kateri 'bi bile zastopane Združene države, Anglija in Japonska, in na kateri naj bi se razmo-trivalo omejitev mornariškega oboroževanja omenjenih treh velesil. Kongres je zboroval tako pozno v noč iz razloga, ker hoče rešiti to zadevo še predno bo to zasedanje zaključeno.
Tozadeven dodatek k mornariški predlogi je bil sprejet v senatni zbornici soglasno. Ta akcija je bila podvzeta po tajnem zborovanju senatne zbornice. Senator Lodge je bil mnenja, da so razne mornariške zadeve tako važnega mednarodnega pomena, da jih ni mogoče debatirati na javni seji senata, zato je stavil^ predlog, da, se vrši zborovanje za zaprtimi vrati. Niti najstarejši uradniki v senatu se ne spominjajo take ekseku-tivne seje senata. Tekom vsega časa, ko je trajala vojna, se je vse predloge razmotrivalo na javnih sejah. Na tajnih sejah se je obravnavalo edluole pogodbe in pa razna zvezna imenovanja.
Danes pa se je odredilo, da. se mopjo galerijej ]u so bile polno poslušalcev, izpražnitj, vrata senata so se zaprla, cela...uslužben«em. zberisfedla&jafli dovolilo, da hi bili navzoči. Potem pa je senator Lodge, ki je vodja republikancev v senatu in predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve predložil svojim kolegom razne informacije, katere je dobil z ozirom na svetovni položaj, ter povdaril potrebo takojšnje akcije glede mornariških zadev.
Senat je govor Lodge-a razmotrival dve uri in pol.
Ko so se vrata senata zopet odprla, in je bilo ljudstvo zopet pripuščeno na galerije, je senator Borah, ki je že dva dni nasprotoval mornariški predlogi, pokazal, da ni nič manj odločen kot preje, da nasprotuje celotni predlogi do skrajnosti, dokler se ne ugodi njegovi želji in sprejme dodatka, glasom katerega se predsednika Združenih držav poživlja, da skliče konferenco omenjenih treh velevlasti, na kateri bi se skušalo rešiti pereči mornariški problem.
Senatorju Borah sta pomagala tudi senator Poin-dexter in senator King iz Utah.
Koliko se je bilo mogoče izvedeti, je senator Lodge na tajni seji povdarjal, da je svetovni položaj danes tak, in da so odnošaji med Združenimi državami in ostalimi deželami na svetu taki, da ne more biti govora o omejitvi ameriškega mornariškega programa. Kot so se izjavili nekateri senatorji, ni bilo nikakega govora o kaki vojski, govorilo pa se je o splošnih mednarodnih komplikacijah, in o razmerju med Združenimi državami in Japonsko. Slučaj otoka Jap, katerega se je polastila Japonska, se je navajal kot dokaz, da morajo imeti Združene države tudi moč, da svoje zahteve, ako treba tudi vsilijo.
LENIN IN TROCK1 ZOPET BEŽITA.
lodajalec.
Danes je obiskalo Hardimga več visokih uradnikov prostozidarske lože, s katerimi je imel skupaj kosilo, in obiskal je tudi svojo tiskarno in pa klub, da še enkrat pred svojim odhodom v Washington vidi svoje stare 'zn^n ce in prijatelje.	«.
-o--
— Ker mestna zbornica cestno-železniški družbi neče dovoliti, da bi dala na trg za $3,000.000 delnic po znižani ceni, se bo druž ba sedaj obrnila na mestni svet z vprašanjem, da-li sme prodati svoje Liberty Bonde, katerih ima za približno $1,600.000.
DEBS BO ZOPET PREJEMAL PISMA.
Washington, 1. marca. — Ju-stični department je odredil, da sme Debs, ki je zaprt v Atlanta jetnišnici, zopet sprejemati in pisati pisma, medtem ko se še ni preklicalo odredbe, glasom katere ne more Debs sprejeti nobenih obiskovalcev.
-o-
—- Umrla je rojakinja Antonija Frank, 129 E. 62. St., v mestni bolnišnici v starosti 41 let. Po-
da, je baje v rokah upornikov.
Glasom poročil z rusko-fnske me je se boji med delavci in monarji na eni strani in častniki na drugi, še vedno nadaljujejo. Sirijo se vesti, da sta Lenin in Trocki pobegnila na Krim. 28. februarja so se v Nicholas Vauxhall vršili spopadi, v katerih je bilo baje ubitih 40 komunistov. Glasom jkojna je bila doma od Št. Petra teh poročil SO se na ulicah vršilo (na Notranjskem. Tukaj zapušča
velike demonstracije stavkarjev, ki so nosili napise: "Doli s sovje-ti in komunisti." Vojaki rdeče armado so upornikom baje dali svoje puške, toda bojev se niso vdeležili.
moža in tri nedorasle otroke. Bila je članica društva Jadranska Vila št. 1 78 S. N. P. J. in je torej članstvo prošeno, da se vde-leži pogreba, ki se vrši v petek zjutraj ob 8. uri.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
MARCH 2nd WU
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEfllŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
SUBSCRIPTION RATES
By Carrier .......................I year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Colllnwood. Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ................>....1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada .............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c _
Lastuie in izdala ara
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Dražba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za neblno oglasov nI odgovorno ne oredničtro. we unramlštvo.
CLEVELAND, O. SREDA (WEDNESDAY) MARCH 2nd 1921
ZA SLOVENSKO UMETNOST.
med najmanjše narode Evrope, da ob enem tudi med naj-kulturnejše, narode.
Slovensko domovino in slovenski narod so razkosali, križali so ga in za našo zemljo vadljali. Zadela nas
THE AFRICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. J'e uso^a ^ot Prec* ve^ kot stoleti Poljake. Ali domovina busaipeg Place of the corporation.__6418 ST. ci-air Ave. Poljska ni zginila, slavila je vstajenje. Več kot sto let ni
živela telesna Poljska, živela pa je duševna Poljska, to je poljska kultura, umetnost, književnost in znanost, ki je tudi telesno Poljsko poklicala k vstajenju. Duševna Slovenija bo združevala vse razkosane ude Slovenstva, vse odtrgane brate, v duševni Sloveniji bodo združeni vsi Slovenci. Dokler bo živela slovenska književnost, slovenska znanost in slovenska umetnost, bo vezala slovenska kultura vse Slovence;- živeli bodo in bodo v njej združeni.
Dolžnost vseh Slovencev celega sveta je, da ohranimo slovensko kulturo in jo dvignemo. Slovenci v Evropi, prizadeti po vojski, ne morejo danes storiti toliko, kot bi radi. Slovenci v Ameriki! Slovenska "Narodna Galerija" v Ljubljani Vas prosi, prosi Vas slovenska umetnost sedmih stoletij, da prispevate, če tudi z malimi zneski za slovensko umetnostno galerijo, slovenski umetnostni muzej v Ljubljani. Vsak dolar, ki ga darujete v ta namen, pomeni danes več kot stokratno svoto v Vaši domovini onkraj morja, kjer Vam je tekla zibel in prebivajo Vaši dragi, ki govore Vaš jezik. Čeprav ne bo vsakteri izmed Vas videl slovenske "Narodne Galerije", vendar verujemo mi trdno, da idealizem med Vami ni ugasnil in ni ugasnila ljubezen do Slovenstva.
Ameriški Slovenci! Zbirajte po društvih, pri zabavah in sicer povsodi za slovensko "Narodno Galerijo" v Ljubljani! Tisti, ki morete, darujte večje svote, kajti galerija tro stala ogromno. Kdor bi daroval 100 ali več dolarjev, bo nosila umetnina, ki se bo pridobila za to svoto, njegovo ime.
V Ljubljani, na Božični dan 1920.
Za odbor "Narodne Galerije" v Ljubljani: Ivan Zorman, predsednik; Viktor Steska, podpredsednik; Dr. K. Dobida, tajnik; Dr. Izidor Cankar, ak. slikar Rih Jakopič, Dr. Jos. Regali, odborniki.
Od jugoslovenskega trgovskeho zastopnika v Washingtonu, dr. Ivana Shvegla, smo prejeli apel na a-meriške Slovence, katerega mu je pred odhodom iz domovine izročil odbor "Narodne Galerije" v Ljubljani. Njegovi prošnji, da tozadevni apel objavimo, ustrezamo seveda z največjim veseljem, in upamo, da tudi ne bo ostal zaman, temveč da bo našel odziva pri vseh zavednih Slovencih širom Združenih držav. Gre se za stvar, ki je vredna resnega uvaževanja in izdatne podpore vsakega Slovenca brez ozira na to, kakšnega prepričanja je ali kje živi. Citateljem priporočamo, da apel pazno prečita jo, in da ga tudi praktično izvajajo. Posebno društveni uradniki, ki se zavedajo svoje dolžnosti napram svojemu narodu, naj si vzamejo za dolžnost, da opozorijo Članstvo na apel in da priredijo kako zabavo v korist "Narodne Galerije". Sicer je res, da imamo razne potrebe ožjega pomena, toda ravnali bi povsem napačno,, če bi pri tem pozabili na širše in važnejše potre'be, ki so trajnega pomena za ves narod. Apel se glasi:
Slovenci v Ameriki!
V Vaši stari domovini onstran velikega morja se je ustanovila v Ljubljani slovenska "Narodna Galerija" muzej, v katerem naj bi se zbrali najimenitnejši slikarski, kiparski, grafični in; stavbarski umotvori umetnikov slovenskega pokolenja, iz minulih stoletij in sedanje dobe. Doslej je zbranih in razstavljenih kakih 80 slovenskih umotvorov. Zgradilo naj bi se tudi poslopje, kjer bi se naj nastanila slovenska umetnostna galerija. U-metnostna galerija je najvišji umetostni zavod naroda; kar je za znanost univerza, to je za umetnost umetnostna galerija.
Slovenska umetnost je najstarejša kulturna veja našega naroda. Slovenci imamo štiristoletno slovstvo, umetnost slovenska pa ima sedemstoletno zgodovino za seboj. 2e v 14. stoletju so delovali slov. upod. umetniki, v italijanski renesanci so nastopali Slovenci v Benetkah in v Rimu, v 18. stoletju na Dunaju in v Nemčiji, moderni slovenski umetniki so dosegli v začetku sedanjega stoletja priznanje na razstavah na Dunaju, v Londonu, Pa-
zmedle tujca in brez vsakega na-daljnega povpraševanja je hitro odkorakal. Ženske v okolici tudi pripovedujejo, da jih je ta človek večkrat prestrašil s svojim trkanjem na okna. Od Tor-ringdon Ct. držita v gozd, ki se razprostira od Bean Rd. dve steze. Ena drži proti prostoru, kjer se je izvršil umor, druga pa proti nekemu zapuščenemu kamnoseku. Po prvi stezi se je baje videlo osumljenca večkrat hoditi. Govori se tudi, da so na večer umora psi neke tamkajšnje hiše grozno lajali in policija zaključuje, da je takrat najbrže morilec šel mimo.
—	Igranje po cestah prepovedano. Mestni koncil je odredil,
da se otrokom prepove igranje po mestnih ulicah, da se vsaj nekoliko omeji neprestane nesreče.
Imenovanih bo le nekaj cest, na katerih se bodo otroci lahko i-grali, kamor pa bo za časa igranja postavljen policaj, ki bo gledal na varnost ptrok. Po cleve-landskih cestah tudi odslej ne smejo voziti avtomobili, katerih teža presega skupno s tovorom 10 tonov.
—	Nag moški je divjal po mestnjh ulicah. — Neki moški, ki se piše Harry Sharp, je skočil včeraj zgodaj zjutraj iz drugega nadstropja hiše na 2240 Prospect Ave., kjer si je najel sobo za eno noč in divjal po Prospect Ave. !p0v Oddal nanj 6 strelov. Mr
ke o umoru učiteljic so nekam I len ima na zapadni 25. cesti prodajalno mehkih pijač. Prav nič se ne spominja, ali sta bila roparja skrita v garažu ali sta prišla za njim. Ve edino, da ko je hotel izstopiti iz avtomobila, sta se vstopila predenj dva moška z revolverji.
— Trije mladi banditi so prišli sinoči v gostilno rojaka Rudolfa Jerma, 4734 Hamilton ave. ter oropali njega in dva gosta, John Lušina in Frank Mastina. V registru so dobili $50, Jermu so vzeli iz žepa $250 in zlato uro, gostoma pa vsakemu po $2.
-— Ko je bil Edvard Czarne-cki, 8023 Aetna ave. včeraj poklican pred sodnika Stevensona, da se zagovarja, ker so v njegovi gostilni našli žganje, je dejal, da si je z njim drgnil prsi, ker je bil v vojski zastrupljen s plinom. "$1000 in stroške", je dejal Stevens. — Steve Rusak je moral plačati $300, ker so v njegovi prodajalni našli žganje in je tudi navedel bolezen za vzrok. --o-—
Clevelandske novice »I povratku
—	Drugi koncert filharmonič-nega orkestra. — Komaj je minul dober mesec, odkar smo slišali prvi koncert Zormcnovega filharmoničnega orkestra in že se nam naznanja, da se vrši drugi koncert prihodnjo nedeljo, 6. marca.kar nam v polni meri predstavlja delavnost naših godbenikov. Program bo zopet nadvse bogat in zato priporočamo vsem rojakom, ki niso bili na prvem koncertu, da posetijo tega. Onim, ki so bili navzoči na prvem itak ni potreba nikakega priporočila, kajti prepričani smo da bodo vsi navzoči.
—	Morilec učiteljic se skriva v gozdu. — Detektiv Matowitz pravi, da je prišel na novo sled
.	__ v . _	\z& morilcem učiteljic Parma šole.
rizu, Monakovem, Varšavi, Berlinu itd. Vse te umet-jv pondeljek zvečer je šel Mato-nine pa je treba zbrati in pokazati svetu, da če spadamo witz v North Bloomfield, toda na
vse poizpraševanje ob njegovem ni hotel izdati ničesar drugega, kot da misli prignati enkrat do prihodnjega torka se boj nekega moškega. Več mestnih detektivov, vladnih zastopnikov in farmarjev je še neprestano na del,u, da najdejo morilca, ki se, mgnda skriva v skajovitero in zarasčanem gozdovju. Osumljenec je okrog šest čevljev visok, in tehta kakih 160 funtov.
Ko so ga farmerji v okolici videli zadnjič, se jim je zdel duševno raztresen in zelo sestradan, iz česar je zaključiti, da se nahaja v skrivališču že dalj časa. Gozd po katerem išče policija morilca, je zelo skalovit in poln močvirnatih dolin in duplin v skalovju, kjer se je morilcu lahko še po cele tedne izogibati zasledovalcem. Policija je začela z iskanjem po tem kraju šele v pondeljek, ko je neki neznanec vprašal več ljudi, ki so čakali kare na State Rd., kje je Bean Rd. Slučajne opaz-
lz slov. naselbin.
Ironwood, Mich., 15. feb. — Dane^ zjutraj je bil tukaj v spanju ustreljen Slovenec, zaposlen pri O. I. M. Co. kot "draj-man" Mr. Blaž Kochevar, doma iz žuženberga na Dolenjskem, j Bil je na nočnem delu ko je lo-
proti sredini mesta brez vsake obleke. Videvši nekega izvoščka ga je vstavil ter ga, grozi vsi mu z velikim nožem, prisilil, da ga je sprejel v avoj avtomobil. Na vzhodni 18. cesti pa je skočil ven ter hitel naravnost v Arden hotel. Gostje hotela, ki so sedeli v čakalnici, so v veliki paniki pobegnili, ko jim je zagrozil s smrtjo. Nato je šel Sharp V eno izmed kopalnih sob, kjer se je za-barikadiral ter se trikrat prerezal preko trebuha. Policija je vdrla v kopalnico s silo in našla blazneža vsega v krvi. Prepeljan je bil v Lakeside bolnišnico, kjer imajo zdravniki le malo upanja, da bi okreval. Policija si je že na vse načine prizadevala izvedeti, kje je bival Sharp preje, toda dosedaj je bila neuspešna. Sharp je podivjal pod uplivom omamljivih sredstev.
— Oropan vseh dragocenosti. Sinoči okrog 12:30 je pripeljal Thomas Whalen, stanujoč na 5230 Superior Ave. svoj avtomobil v garaž na 5606 Superior Ave., ko sta ga napadla dva moška ter mu vzela diamanten prstan vreden $3,000, diamantno kravatno iglo vredno $2000, in $285 V gotovini, nakar sta pobegnila proti Dibble Ave. Wha-
Wm. Boyne je hitro šel gledat kaj je, in je videl krvavi prizor. Lopov, morilec mu zakljče Stick
your bloody.....! Seveda je
slednji precej vrata za seboj zaprl, in hitel na'svoj prostor. Mr. Kochevar je bil tukaj več 27 let, Oženjen z Slovakinjo; zapušča ženo in 6 otrok; 4 sine in 2 hčeri; vsi odrasli razun Annie in George, star 7 let. Pok. Kochevar je imel udobno življenje z isvojo družino.
Ely. Minn., — Poročila sta se Math Kure iz Ely, z gdč. Mary Bambich iz Eveletha; nadalje A-lojzij Robojj z gdč. Mary Markovih, oba iz Ely.
Pri rodbini John Tomšič se je oglasila štorklja ter stresla iz svojega koša kar dva mala mo-žička. S tako radodarnostjo je sedaj že drugič osrečila rodbine Tomšič.
Virginia. Minn. — Nik Fran-
kovich je baje poizkušal z-avžiti prepovedan sad krompirja, ki ga je sadil Mike Vidmar. Ker slednjemu ni bilo všeč, da bi prvi vži-val\dobrote njegovega pridelovanja brezplačno, je vložil tožbo za odškodnino v znesku $54, računajoč 18 bušljev po 3 dolarje.
Aurora. Minn. — Anton Pa's ic h in njegova družina so se z
avtomobilom odpeljali v Califs ni j o. Mr. Pasich namerava kje na zahodu kupiti farmo, ako bo našel kaj primernega. Tukaj je pravljal kleparsko obrt.
De Pue, 111. — Nanagloms Je umrl Anton Vrbanc. Zapušča že no in 13 mesecev starega otroka-Ranjki ni bil član nobeneg& drU" štva,
Irpnwood, Mich. — Ko se Je
.nahajal Blaž Kočevar v "dry" P° slopju Oliver Iron Mining Co.,se je priplazil do njegova nežne" človek, ki je pričel brez ,vsake2a povoda nanj streljati. Blaž Je dremal na klopi — bilo je namreč krog 2. ure zjutraj. Kar «a' enkrat prične neznanec streljati nanj ter je oddal pet strelo^ izmed katerih je bil vsak smrt"* nosen.
Vzroka temu groznemu ičinu112 ve nihče. Domneva £e, da je w0' rilec imel namen Kočevarja oi'0' pati. Ta motivacija je pravza-prav še najbolj verjetna, ker J® bil ravno prešnji dar "pay ter je imel Kočevar pri sebi ki'0® 300 dolarjev denarja. Nesreč*1' Kočevar je živel s svojo 'druži'1 na 130 Lurmore St. Zapušča. ^ no ter šest o'trok v starosti od do 23 let.
Denver, Colo. — Dile 9. jal1^
arja je .menila smrt pretrga
nit življenja Karlu Pužeij. s^.
le 31 let, po devetdnevni bole^
pljučnici. Tukaj zapušča w'a .
vdovo brez otrok, v Ameriki ?
sestri in drugih sorodnikov, a
starem kraju <pa mater. Bil ^
doma iz ZamoSteca, fara Sod1'8
žica na Kranjskem; bil je.
len le 18 mesecev. Naš pok°J
3obrat je bil pri društvu sv. ™
tina št. 1, ZSZ, zatorej ^
društvo priredilo krasen spreV^
s pomočjo drugih slovenskih'
hrvatskih društev. Pa še ^
posušili solz za našim sobrat" '
kar zaslišimo spet žalostno
nenje poprašajoč se: kdo ne li-
umrl? Pa pravijo; Mati Bav ^
Vsi smo se prestrašili, ker ^
mati naše žalostne in mlade v ^
,ve Marije Pužeij. Umrla je za ^
t$dne oo svojemu zetu, tudJ t.t____i._ _j str*
m

me žalosti, v eni hiši izf?u lajdragocenejši biser v ene"1 lecu
Ht
Res huda usoda za vse,s ~ stale. Pokojna mati FraP*- ^ • J Bavdek je bila stara 47 let- • ,pušča moža in 5 otrok; naj^Jj ši je star 12 let. Bila je v 4 J tvu sv. Anna št. 143, N- I
št.
i
društvu Kr. sv. Rož.. Venca Z. S. Z. ter v družtvu sv. - ji št. 113 K. S. K. J., katera s° priredila krasen sprevocb^
KUPITE DELNICE SLOVJjf DOMA V COLLINWOOPl^ ailiiiHiiiunRiiiH^
AN ATOLE FRANCE:
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI.
Poslovenil OTON ZUPANČIČ
SpiiiiiiiSiiiiiiiiiiElliiiliSiiiiSiltliliii
Ali imenujete zmešnjavo tako lepo urejeno življenje božje izvoljenke? Nikakor ne! Tako nizkotno govorje prepustimo policijskemu ravnatelju, ki po svoji smrti nemara ne najde mesta za nesrečnicami, katere vlači dandanes brestidno v bolnišnico. Razven večnega pogubljenja naše duše je ni zmešnjave niti krivde niti zla na tem svetu, kjer se mora vse urediti in uravnati z ozirom na božje kraljestvo.
/
Spoznanje torej, Vrtiraženj, sin moj, da se lahko dejanja, v človeškem zmislu največje graje vredna, srečno izteko, in ne poizkušajte več spravljati v sklad človeške pravice z božjo, ki je edina prava, ne v našem zmislu, nego po določilu cerkvenih zborov. Za sedaj, sin moj, bi vam bil zelo hvaležen, ako mi poiščete v VoSsiju pomen petih ali šestih temnih izrazov, ki jih rabi Panopolitan, s katerim se je treba tolči po mraku tako zvijačno, da bi se začudilo še veliko srce Ajantovo, kakor pravi Homer, prvak pesnikov in zgodovinarjev. Ti-le stari alkimisti so pisali trd slog; Manilij, če gospod Astarac blagohotno dovoli, je pisal o istih tvari-nah dosti elegantneje."
Toliko da je moj dobri učitelj izpregovoril te poslednje besede, se je dvignila senca med menoj in med njim. Bila je gospoda Astaraca, ali marveč bil je gospod Astarac sam, tenak in črn, kakor senca.
Bodisi da teh besed ni slišal, bodisi, da se ni zanje zmenil, pokazal ni nikakšne nevolje. Nasprotno čestital je gospod Jeronimu Coignardu na njegovi gorečnosti in na njegovem znanju ter je pristavil, da računa na njegova pojasnila, da z njihovo pomočjo zaključi največje
delo, ki se ga je človek doslej polotil. Potem se je obrnil proti meni in je dejal:
"Sin moj, prosim vas, stopite za hip dol v mojo sobo, kjer vam hočem zaupati važno skrivnost."
Sel sem za njim v izbo, kjer naju je bil, mojega dobrega učitelja in mene prvikrat sprejel, tisti dan, do je naju vzel oba v svojo službo. Tam sem našel zopetf 3tare Egipčane z zlatimi obrazi razvršene pb stenah. Na mizo je bila postavljena steklena krogla, velika kakor buca. Gospod Astarac se je spustil na zofo, mi je namignil, naj sedem njemu nasproti, potem si je potegnil dvakrat, trikrat po čelu z roko, obloženo z dragim kamenjem in z amuleti, ter mi je rekel:
"Sin moj, nočem vas žaliti z mislijo, da tiči po najinem razgovoru na Labodjem otoku v vas še kaj dvoma o eksistenci Silfov in Salamander, ki je tako istinita kakor clcAreška in celo se mnogo bolj, a'ko merimo isti-nitost po razdobju, v katerem se razodevajo prikazni, zakaj ta eksistenca je dalja od naše. Salamandre žive od stoletja do stoletja v svoji nespremenljivi mladosti; nekatere so videle Noeta, Menesa in Pitagoro. Zavoljo njihovih bogatih doživljajev in njihovega svežega spomina je občevanje z njimi izredno privlačno. Trdili so celo, da pridobivajo v objemih človeških rok nesmrtnost in da jih vleče upanje večnega življepja filozofom
v postelje. 1 oda to so laži, ki razsodnega duha ne morejo zapeljati. Vsako združevanje spolov ljubimcem nikar ne jamči nesmrtnosti, nego je znamenje smrti, in ne poznali bi ljubezni, da nam je večno živeti. Pač niČ drugega ne bo s Salamandrami, :ki iščejo v objemih modrijanov samo eno vrsti nesmrtnosti: nesmrtnosti plemena. In to je tudi edina, katere se po pameti lahko nadejamo. In čeprav si obetam, da bom s pomočjo znanosti človeško življenje znatno podaljšal ter ga raztegnil najmanj na pet do šest stoletij, si nisem nikdar laskal, da bi mu mogel zagotoviti trajanje v neskončnost. Bilo bi nezmiselno poizkusiti kaj proti naravnemu redu. Zavrnite torej, sin moj, kakor prazne bajke misel na to nesmrtnost, črpamo iz poljuba. Marsikateri
kabalist vživa sramoto, da je tako misel spočel. Vendar pa ni nič m?nj resnično, da imajo Salamandre naf-nenje za človeško ljubezen. O tem se boste neutego-ma prepričali. Jaz sem vas za njih poset dovoljno pripravil in ker od noči svojega posvečenja niste imeli ni-kakšnega nečistega občevanja z žensko, boste kmalu prejeli plačilo za svojo vzdržnost."
Moja prirojena odkritosrčnost je trpela, ko sem prejemal pohvalo, ki sem jo zaslužil proti svoji volji, in že sem hotel gospodu Astaracu priznati svoje pregrešne m'8!«. Ali ni mi dal časa, da bi se mu jih izpovedal, in je živahno povzel .besedo:
Sedaj, sin moj, vam moram dati samo še ključ, ki vam odpre kraljestvo Genijev. To hočem storiti pri tej priči."
Vstal * j e in je položil roko na kroglo, ki je zavzemala polovico mize.
* Ta buča," je pristavil, "je polna solnčnega prahu, ki se odteguje vašim pogledom baš vsled svoje čistosti. Zakaj ta prah je mnogo predroban, da bi ga mpgla opaziti topa človeška čutila. In tako, sin moj, se otimajo našemu vidu najlepše pokrajine vesoljstva in se kažejo samo modrijanu, opremljenemu s pripravami, ki mu jih lahko odkrijejo. Zračne reke in poljane, postavim, so vam trajno nevidne, najsi je v resnici njihov pogled tisočkrat krasnejši in raznoličnejši nego-li najlepše zemeljske pokrajine.
Vedite torej, da je v tej buči solnčni prah z odlično sposobnostjo, raznetiti ogenj, ki tli v nas. In učinek tega raznečenja se kaj hitro pojavi. Obstoji pa v tenkosti naših čutil, po kateri nam je omogočeno videti vzdušne podobe, ki plavajo okrog nas, in se jih dotikati. Bržko raztrgate pečat, ki zapira vrat te buce, in vdihnete solnčni prah, ki bo uhajal iz nje, odkrijete v tej sobi eno ali več bitij, podobnih ženskam po sistemu upognjenih črt, ki tvori njih telo, le mnogo lepših, nego je bila kdaj katera ženska, in ki so v resnici Salamandre. Brez dvoma se vam prikaže najprej tista, ki sem jo videl lansko leto v kuhinji vašega očeta, zakaj njej 3te
všeč, in svetujem vam, da zadovpljite njene želje, preje. Tako torej sedite lepo zložno v ta-le nasla1^3^,-mizo, odmašite to stekledico in vdihavajte nalahn0
no vsebino. Kmalu boste videli, kako se bo vref
od točke do točke vse, kar sem vam napovedal-vas pustim samega. Zbogom."
In izginil je na svoj način, ki je bil nenavadn°
s^1
0)
gel. Ostal sem sam pred to stekleno bučo in se ljal odmašiti jo, ker sem se bal, da ne bi udaril3 V kako omamljiva izparina. Domneval sem, da j° jCv spod Astarac mogoče po svoji umetnosti napolni'
pari, ki uspavajo tistega, kdor jih vdihava, in g® " ^!) jajo s sanjami o Salamandrah. Jaz nisem bil se ^ filozof, da bi hotel vživati srečo na ta način. N** J sem si govoril, navajajo ti plini k blaznosti. ^ / malo, bil sem toliko nezaupen, da sem za tren«te mislil, ali ne bi šel v knjižnico in vprašal gospod3 -Jp ja Coignarda, svojega dobrega učitelja, za sv*t- , $)' takoj sem spoznal, da bi bil ta korak brez koi''®11^1 mo da me bo slišal govoriti, sem si rekel, o &0^ prahu in o zračnih Genijih, me bo zavrnil:
raženj, pomnite, sin moj, in nikdar ne verjemite t A nostirp, temveč zatekajte se k svoji pameti v v»e' ^ ti>' reh, razven v stvareh naše svete vere. Pojdite ^ kom žvižgat s temi bučami in s tem prahom in z g(\i drugimi bedastočami iz kabele in spagirične urnet^,j Zdelo se mi je, da slišim njega samega,
kako &
seduje ta kratki govor med dvema ščepcema t°b3 nisem vedel kaj odgovoriti tako krščanskim

Na drugo plat pa sem že vnaprej preudarjal. v ^ / zadregi bi bil pred gospodom Astaracom, kadar' J' vprašal, kako je kaj s Salamandrami. Kaj n3j ."Ij« govorim? Kako naj mu priznam svoje obotavU ^ svojo vzdržnost, ne da bi mu hkrati izdal svoJe ,j upanje i nsvoj strah? Poleg tega me je nehote da bi pustolovščino poizkusil. Nisem lahkove^ sprotno, čudovito negnenje imam za dvom iP
nenje me žene v nezaupanje nasproti navadni ^ ,pameti jn celo nasproti očividnosti in vsernu
t o
MARCH 2nd 1921
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN
NOVO IME - STARO POŠTENJE.
NEMETH STATE BANKA je že naznanila spremembo imena.
ov° ime naiaga uradnikom American Union Banke, ki so bili Preje uradniki Nemeth State Banke neko dolžnost. Ta dalžnost J. da postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno, \TW1$sljivo hitro kot v prošlosti.
«E BOSTE SE KESALI
150 Pošljete denar vašim domačim v staro domovino potom wierican Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in tf	ceno.
4AD°voljni boste
®ko vložite vaš denar na American Union Banko po 4 odstotke
1 A^rCSti-
MDOVOUN1 boste
o pošljete parobrodni listek preko American Union Banko vaši VrT	v stari kraj ali ako kupite listek za sebe.
T AS TREBA SKRBETI
,t o. so vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American Ur»on Banke.
Za pojasnila pišite na
AMERICAN UNION BANK

IVAN NEMETH, predsednik NEW YORK CITY
PODRUŽNICA: 1597 Second Ave.
Vogal 83rd St.
POLOM
iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DENARNE NAKAZNICE
„ URAFTI IN KABELSKE POSILJATVE
l. u?oslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih 2 cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-ski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke, glasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agonij 1 American Railway Express Company, ali v našem kalnem uradu:
2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na
foreign money order department
^ERICAN EXPRESS COMPANY.
65 broadway, new york, n. y.
revije
DR. L. E. SIEGELSTE1N
jQg pJJenJe krvnih in kroničnih bqleznS je naša specijaliteta.
^ ermanent BIdg. 716 Euclid ave. vogal E. 9th St. do s acllle Ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. lire * ' 2večer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
i
Ud:
AMERICAN LINE
Direktno poslovanje
iz NEW YORK A DO HAMBURGA P VELIKE MODERNE LADJE
I Manchuria .... . ..........odplove 14. aprila m
Ud' JR ^on8olia...............odplove 17. marca
Ja Minnekahda (nova) . . .odplove 31. mavca (samo
ftaiu 4- • . tretji razred.)
Za nr'	in naj udobnejša pot. Sprejemajo se potniki
Žej0 n1* *n ^'etji razred. Potnikom trejega razreda stre-' ri obedih strežaji v veliki jedilnici. Zaprte sobe se Š"' rezervirajo za ženske in otroke.
Zglasite se v družbinem uradu	mi
9 BROADWAY, NEW YORK	j|
ali pri lokalnih zastopnikih.
MUH V
HARRY F. CLICK
444 Society for Savings Bldff.
slovenski odvetnik
ter *'"tu'»r potrebujete tolmača ali zagovornika na ka-a Se *ahko za nesete in ki je zmožen svojega po-' obrnite na mene. Pojkličite lahko po telefonu: central 812	—	main 1865
11IIII il l i!
(Dalje)
Vzlic svoji trudnosti jo je hotel takoj sam poiskati na ambu-Janci, kjer je prečula noč; stric pa se je zdaj jezil, da ne more iti s svojim vozičkom in s koštruno-ma po svojem opravku kot potujoč mesar, dokler ni v redu ta prokleta historija z ranjencem, ki so mu ga naprtili na vrat.
Ko je Maurice prišel z Henri-jeto nazaj, sta presenetila očeta Fouchavda, ko je skrbno ogledoval konja, ki ga js bil Prosper ravno postavil v hlev. Trudna žival, da, toda prokleto trdna; in .všeč mu je bila! Mladi mož se je nasmehnil in dejal, da mu ga podari. Henrijeta pa ga je poklicala stran ter mu razložila, da bo Jean plačal; brigati zanj da se hoče ona sama in mu streči v mali sobici za hlevom, kamor ga gotovo nobeden Prus ne bo hodil iskat. In oče Fouchard, čeprav čemeren in malo prepričan da bi našel pri vsej te stvari resničen dobiček, je naposled vendar sedel na svoj koleselj ter ji pustil ravnati po svoji volji.
Henrijeta je' nato s pomočjo Silvine in Prospera v par minutah uredila sobo in dala pronesti vaj no Jeana, ki ga je položila v čisto, svežo posteljo, ne da bi bil dal,kakšno znamenje življenja razen nerazumljivega jedljanja. Odpiral je oči in gledal okrog, a zdelo se je, da ne vidi nikogar. Maurice je izpil kozarec vina in pojedel kos mesa, ki je bilo ostalo, mahoma ves uničen od prevelike trudnosti; takrat pa je prišel doktor Dalichamp, da poseti lazaret kakor vsako jutro; in mladi mož je posili zbral svoje zadnje moči ter ga spremil s sestro k ranjenčcvi postelji, poln plašne radovednosti.
Doktor je bil čokat človek z de belo, okroglo glavo; venec,brade in lasje so mu ze siveli. Njegov rdeči obraz se je bil utrdil kakor obrazi kmetov, ob neprestanem ■življenju na prostem zraku, ker je bil vedno na poti, da komu o-lajša bolečine.
Živahne oči, trmasti nos in dobrodušne ustnice pa so jasno pričale o njegovem življenju, življenju vrlega, usmiljenega (človeka, ki je bil včasih sicer nekoliko vročekrven in ne ravno genialen zdravnik, dasi je" zdravil izborno vsled izkušenj svoje dolge delavnosti.
Ko je preiskal Jeana, ki je še vedno spal, je zamrmral:
'^Zelo se bojim, amputacija u-tegne biti neizogibna."
To je razžalostnilo Maurica in Henrijeto. Toda dodal je:
"Morebiti se mu posreči ohraniti nogo, toda treba bo velike skrbi, in trajalo bo zelo dolgo — — V tem trenotku je pod vplivom tolike telesne in duševne poraženosti, da ne preostaja drugega ,kakor pustiti ga spati — Jutri vidimo."
u^zplačna ponudba vsem bolnim moš-I in ženskam traja samo prihod. 7 dni
0sv
ETOVANJEIN PREISKAVA BREZPLAČNA
Nato, ko ga je navezal, je z zanimanjem pogledal Maurica, ki ga je včasih poznal še kot otroka.'
"Tudi vam, fant iz fare, bi bila postelja koristnejša od stola;"
Mladi mož pa je z izgubljenimi očmi srepo strmel pred sebe, kakor da ne Sliši. V njegovi pijani trudnosti se mu je vračala mrzlica, iznova ga jc- grabila nervozna prerazdraženost in vse tisto ogorčenje, ki se je bilo nabralo od početka vojske. Pogled ;iia prijatelja, ležečega napol v smrtnem boju, čuvstvo lastnega podleganja, zavest, kako sedi tukaj brez orožja, neraben za katerokoli reč, ter misel, da se toliko junaških naporov končava v takšni bedi, vse to ga je pehalo v strastno potrebo upora proti usodi. Naposled je izpregovo-ril:
"Ne, ne, ni še končano, ne! 0-diti moram - Ne, če jo je on zdaj izkupil za tedne ali morda celo mesece in bo moral ostati tu, ne morem ostati tudi jaz; takoj po-jdem odtod . . . Kaj ne, gospod doktor, vi mi pomorete in mi preskrbite sredsta, da pridem odtod ter se rnem v Pariz."
Henrijeta se ga je trepeta je oklenila z rokami.
"Kaj praviš ? Slab, kakršen si, zdaj, ko si toliko pretrpel? Nikdar te ne pustim od sebe.--—
Ali nisi plačal svojega dolga? Misli tudi name, ki bi me pustil samo in ki imam zdaj samo še tebe edinega na tem svetu."
Njiju solze so tekle druga v drugo. Strastno sta se objela v svoji obožujoči ljubezni, s tisto tesnejšo nežnostjo dvojčkov, ki se zdi, da je prvotnejša nego rojstvo samo. Toda on se je le še bolj razburil.
"Verjemi, potrebne je, da o-didem .... Čakajo me. Umrl bi strahu, če ne bi odšel .... Ne moreš si predstavljati, kaj vre v meni, kadar mislim na to, da bi počival križemrok. Saj ti pravim da konec ne more biti tak; da se moramo maščevati! Nad kom? Nad kom, ah! Sarh ne vem; samo da se naposled maščujemo za radi tolike nesreče; da bomo še imeli pogum živeti!"	,
Doktor Dalichamp, ki je V živahnim zanimanjem zasledoval ta prizor, je namignil Henrijeti, naj mu ne odgovarja, češ, kadar Maurice prespi, bo brez dvoma mirnejši. In .spal je ves dan in vso naslednjo noč, dalje nego dvajset ur. Toda ko se je drugo jutro zbudil, se je zopet pokazal njegov neomajni sklep, da odide. Groznica ga ni 'več tresla, bil je mračen in nemiren* kakor da bi se mu mudilo uiti vsem tem i'Z-kušnjavam, ki jih je čutil okrog sebe, kako ga zapel ja vaj o k pokoju. Njegova sestra je s solzami spoznala, da ne sme več siliti vanj. In doktor Dalichamp mu je ob svojem posetu obljubil o-lajšati beg s pomočjo papirjev nekega lazaretnega pomočnika, ki je ravnokar umrl v Raucourtu. Maurice da naj vzame njegovo sivo bluzo in narokavnik z rdečim križem ter krene preko Belgije in se obrne nato v Pariz, ki je bil še cdprt.
Maurice tisti dan ni zapustil pristave, marveč se je skril in po čakal noči. Jedva da je odprl u-sta; samo Prospera je poizkusil pregovoriti, da bi še] z njim.
"Poslušajte, ali vas ne mika,
več ne obdelaval polja? . . . Saj daljeni. Kar se tiče Ceškoslova-
yidite, dela ,ne morem pustiti. Ne pravim, da bi bil oče Fouchard pameten človek, kajti zdi se mi, .da ne bom nikoli videl, kakšne barve je njegov denar; tod vvali so me začele ljubiti, in bo-gme, davi, ko sem bil tam gori •na njivi pri Vieuxclos-u in ,sem gledal v daljavi ta preklicani Se-tdan, sern se čutil vseeno čisto ■poživi j enega — veselega, da sem sam pod božjim solncem s svojimi konji in da obračam plug."
Doktor Dalichamp se je pripeljal s svojim kolegijem, kakor ihitro je napočila noč. Sam je ho-<t,el peljati Maurica qo meje. Oče Fouchard, vesel, da izgine vsaj eden, je sel na cesto gledat, če hodi v bližini kakšna patrulja, Silvina pa je popravljala staro lazaretniško bluzo, ki je imela na .rokavu trak 3 rdečim križem. Doktor, ki je pred odhodom iznova pogledal Jeanovo nogo, še ni mogel obljubiti, da mu jo ohra-,ni. Ranjenec je .ležal še zmerom v nepremagljivi dremotici, ni spoznal nikogar in ni govoril.
In Maurice je hotei že Oditi, ne da bi mu bil rekel z Bogom; toda ko se je sklonil, da ga poljubi, ;.ga je videl odpreti oči na široko in zganiti ustnice, ki so izprego-vorile ,3 slabotnim glasom:
"Ali odhajaš?"
In nato, ko so se vsi začudili;
"Da slišal sem va?, pa se nisem mogel premakniti......
Tak pa vzemi ves denar; v mojem hlačnem žepu je."
Od denarja iz vojne blagajne, ki sta si ga razdelila, je ostalo vsakemu okroglih dvesto frankov.
(Dalje prih.) -o-
ekspoze ceško-slovaške-ga zunanjega ministra.
ške, je gotovo, da s® ta imisel odklanja že od vsega začetka. Avstrijsko vprašanje ni le problem Srednje Evrope, marveč svetovni problem. Podruditi se moramo, da skupno z Jugoslavijo in Romunijo natanko premotrimo vse .gospodarske 'pogoje, da postavimo naše bodoče razmerje do Avstrije in Madžarske na trdno, trajno podlago in preprečimo vse .bodoče poizkuse vsenemške Srednje Evrope. V zadevi glasovanja v Gorni Šleziji izpolnjujemo dolžnosti, ki nam jih nalagajo mi jrovne pogodbe. V duhu naše de-.mokratske politike želimo, da o-Štane slovansko, kar je bilo slovanskega. — Kar se tiče razmerja do Madžarske, izjavlja mini-;Ster kategorično, da je češkoslovaška republika pripravljena, pogajati se % Madžari o Vseh najvažnejših zadovah. Toda Madžarska' se mora izpremeniti in jprenehati s svojo nezmiselho pi-o rpagando v Angliji, Ameriki in Franciji. Minister poudarja nato razliko med notranjo politiko češkoslovaške in Madžarske. — Povrnitev bivšega cesarja Karla na madžarski prestol bi bila za fnekatere države, sosede Madžarske, upravičen, dejanski casus be lli. Po sklepu konference veleposlanikov z dne 2. februarja 1920 je izključen vsak popratek dinastije HabsburgoVcav v kakršnikoli obliki ali osebi in na kakršenkoli prestol v osrednji Evropi.
Nato preide minister na razmerje do Poljske. Glede tešin-skega vprašanja veli: Uverjeni smo, da je bila odločitev v tem vprašanju v interesu obeh držav in ugodnosti, ki jih odlcrčitev vse-,'buje za nas in za Poljake, so več-!je kot neugodnosti. Ne smemo podcenjevati Poljske, ki bo važen političen faktor v Evropi.
Zivljenski interesi naše držav« nam narekujejo, da pazimo na to, da Poljska ne bo ogrožena in da obdrži svoj mirni obstoj. Naše politiko vodi uverjenje, da sta obe državi navezani druga na drugo. Vprašanje, ki nas loči od Poljakov, je naše razmerje do Rusije in odnoš.aji med Poljsko in Madžarsko. Ravnotako kak,or glede Bolgarije in Jugoslavije, moramo gledati, da se kolikor :mogoče malu vmešavamo v to vprašanje, bodisi posredno ali neposredno. Z vmešavanjem nikakor ne bi služili zbližan ju in slovanski ideji. Z rešitvijo tesin-skega vprašanja smatra češkoslovaška vlada spor s Poljsko za konči\oeljavno končan, da si jo ta rešitev ne zadovoljuje. Naše vlada hoče voditi sistematično politiko zbliževanja. Podlago za naše razmerje do Jugoslavije tvorila zvezna pogodba ter sporazum z Romunijo, kratkomalo politika male entente. Med nami in Jugoslavijo ni niti enega vpra šanja, kjer bi zastopali nalspro-tne interese. Ravnotako moramo ugotoviti, da tudi z Romunijo ne obstojajo večja nasprotStva interesov. Ugovitev tega dejstva utrjuje znova politiko male entente, in mi bi si pri tem želeli sodelovanja drugih držav. Morda bo kaj kmalu prišlo do sporazuma med Poljsko in Rumunijo in potem med Poljsko in nami.— Glede položaja na Balkanu veli minister dr. Beneš, naj se grško vprašanje reši v kakršnikoli o-bliki, češkoslovaške republike to ne zadeva, ker na tem ni direktno interesirana.
Minister dr. Beneš je svoj eks poze o zunanjepolitičnem položaju češkoslovaške republike končal z ugotovitvijo, da hoče češkoslovaška vlada voditi politiko mi ru, pri tem pa mora paziti, da bo' to mir demokracije in napredka.
Praga. — v današnji seji poslanske zbornice je imel minister za zunanje posle dr. Beneš svoj akspoze 0 zunanje-pclitičnem položaju.
Glede razmerja češkoslovaške republike do Italije je min. dr. Beneš izvajal, da rad potuje v Rim spričo dejstva, da Italija v vseh srednjeevropskih polit, vprašanjih zavzema paraj elno stališče, kar prihaja do izraza v češkoslovaški pogodbi v Jugoslavijo in Romunijo. To potovanje v Rim po menja naglašanje te politike in neposreden sporazum glede avstrijskega in madžarskega vprašanja, glede problema di-naistije Habsburgovcev in poizkusa, obnoviti prejšnje razmere v gospodarskem in političnem ozi-r.u. — Kot podlaga bodočih pogodb se morajo predvsem uveljaviti mirovne pogodbe. Najvažnejši interesi Evrope so se že mnogo let presojalo s stališča an-gleškofrancoske zveze kot edine avtoritete v zmedeni sedanjosti. Ta zveza je najboljše jamstvo, da se države držijo mirovnih pogodb, in za Češkoslovaško je intimno sodelovanje s Francijo in Anglijo v vseh vprašanjih evrop ske politike conditio sine qua non. — Glede razmerja do Ze-dinjenih držav sodi minister, da se bodo naravni odnošaji med E-vropo in Ameriko kmalu morali nanovo formulirati, zlalsti glede'
.v—...—-------------------1—h. 1 ^ ^
j Baileys
Deške obleke z 2 paroma
hlač.
RftESKRBITE VAŠEMU SINU ENO TEH OBLEK 4]% (T% ZA VELIKONOC MED TO RAZPRODAJO. OBLE- jfcfc KE SO SE PRODAJALE PO $15.00, SEDAJ	YV
Poslužite se te izredno nizke eene. Take i/rednosti se vam nudijo le enkrat v vašem življenju. Le pomislite, popolnoma voJneije obleke iz najboljših blagov, z dvema paroma hlač se vam nudijo za tako nizko ceno. Nove vrste blagovi t<;r krasne priprogte barve; črtasti, križasti, herringbone in še razni drugi blagovi v zeleni, sivi, rujavi in v raznih drugih barvah. Vsaka obleka je najboljšega izdelka ter je poddejana z volnenim blagom. Obleke imajo pasove vse naokrog. Velikosti od 7 do L7.
Deške $20 obleke z 2 paroma hl&č
Mere od 8 do 18. Suknjiči se zapnejo naskriž ter imajo nabran hrbet. So tudi suknjiči, ki se zapno samo enkrat ter imajo najnovejše ali tudi navadne žepe. Blagova so raznih mešanih barv in pletenj. Hlače so zelo polne čedno ukrojene in poddejane............

S11.50
Deške $2.00 hlače.
Narejene so iz najboljšega qorduroy, imajo močne zapone in žep za denar. Velikosti © <j 4 ft od 7 do 17........................... v ' ■ * M
i
*
9\
gf'' M J	ali ženska, ne ozirajoč se
PRIDITE DANES.
; W
lStli bol
f
M
A
A
bi H
«ti i "ezni trpi, naj pride k meni 4 ',a nil skrbno preiščem in to se-
zastonj
,*ie | %t ^
Mnogim bol-
dj"'* Boij,, Zc; Pomagal v prošlosti, ki so ždi"	l»rez vsakega uspeha vse
laia0"*6' ^ar SGm s^or'' za druge, n; 0 *Utli za vas. Če mi pa vaše 1,ozdraviti vam bo to ta-Kir °Dit; ' ®>rav nikogar se ne maram
&.S ' daviti
i <musati-
. °Sebno pozornost.
i. *'o, , u°j
ako vem, da mu ne Vsem bolnikom posve-Ta teden
URADNE URE: Od 9. dop1. do 8. zv.
OB NEDELJAH:
krT"1' tait '"J0 Postrežbo računal posebno Od 10 dop. 2 pod. k°. 1 "

»ti
da bo
imel vsak človek prili-
S1 zdravje zelo jjoceni.	teden so cene zelo nizke.
<DRAVNIK KENEALY
> dne.od1 Star gledališča. DRUGO N ADSTROP JE.V"ta vzhod?°«d Bond's Cloth. Store
^uciid Ave, republic bldg.	Clevel&Mi. 0o
NE ODLAŠAJTE.
Celih dvajset let sem špccijaliziral samo na moških in ženskih zastarelih in novih boleznih kot so, krvni, kožni ali nervozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge, tudi revmatizem, bolečine v križu, ali sklepih, glavobol, zabasanost. vrtoglavost, izpahki in katarh v nosu. glavi in grlu. Jaz se poslužujem direktnega vbrizgavanja sokrvice vakcinov in bakte-rinov, kadar zahteva slučaj, in to vam zagotavlja gotov uspeh. Nihče bi ne smel obupati nad svojim lastnim položajem ne glede kako dolgo časa že boleha. Moje najboljše priporočilo jfe to, da mi moii nekdanji bolniki pošiljajo nove neprestano. Jaz sem usp.cšen zato ker vsakega bolnika nadvse natanko preiščem. Potom dopisovanja ne zdravim nikogar. Prinesite s seboj ta oglas, kadar pridete. Ves ta teden so cene zelo nizke.
razmer v Rusiji. Razmerje češko da bi si šli 'spet nekoliko ogledat slovaške republike do Amerike
A
ki
Pruse?'
Bivši afriški lovec, ki je doje-dal kos sira, je dvignil svoj nož.
"Ah, da bi nam jih spet samo pokaizali — ni vredno' .... Ce | i konjiča ni dobra za drugo reč, kakor da se da pobiti, kadar je že vse pri^raju, kalp morete hote-ti, da naj se vrnem? ..... Bog-me, ne! Preveč me je razdražilo, da mi niso dali poštenega posla!"
Nastopil je premolk; nato je povzel, očividno hoteč prikriti ne zadovoljstvo svojega vojaškega srca.
"Vrhutega je s$da.i tudi tukaj mnogo dela. Bliža se veliko o-'i"anje, in potem pride setev. Tu-.Jdi na zemljo mora človek misliti, i'kajneda? Saj je dobro, da se<člo-[ivek ije; toda kam bi Prišel, če bi
3e ne naslanja samo na hvaležnost, marveč ga narekuje tudi pravilno razumevanje vseh velikih problemov. — Kar se tiče razmerja do Avstrije, izvaja dr. Beneš: Mednarodni položaj ne do voljuje, da se izpremeni dotični člen saintgermainske mirovne pogodbe; torej se tudi vprašanje združitve z Nemčijo v resnici ne more staviti na dnevni red, ne glede na to, da Nemčija danes niti nima možnosti, da bi resno na to mislila. Ako se nam grozi s to eventualnostjo, se s tem le dela razpoloženje. Ravno tako tudi nima podlage dilema: združitev pjli podonavska federacija. Jugoslavija in Rqmunija ne prihajata v poštev, ker sta od središča bivše monarhije preveč od-
1
Deške $2.00 in $3.00 srajce.
Colligate srajce iz najboljšega blaga, iz pletenega madrasa v najnovejših križastih vzorcih Velikosti 12% do 14% ....................
Deške bluze, na izisiro.
Bluze so iz najboljšega parcela, 80 različnih vrst; so zelo prijetno ukrojene po različnih vzorcih. Dobijo se mere od 6 do 16. Na tej razprodaji prodajamo po 3 za $2.20, posamezno pa po-...........
S 1.45
79c
Deške $10.00 obleke.

Obleke so izdelane iz različnih volnenih blagov ter so krasno izdelane, poddejane in s pasom vse naokrog. Nekatere iirui^ jo nabran hrbet in znake p,a .rokavih. Velikosti od 3 dp 8, let. Tu se nudi starišem ugodna prilika, cja kupijo svojemu dečku spomladansko obleko in si pri tem fl»J? ftrt prihranijo denar. Samo .....................
Deš.ke $2,00 in $2.50 pralne obleke,
Peggy in Kitty blago, middy in Oliver Twist kroji. Obleke, so v priljubljenih barvah. £1 A ti Velikosti od 3 do 8 ......... .......................& *
Deške $9.00 obleke, sedai
Obleke so ukrojene po Norfojk kroju. Tu imate na razpolago obleke, ki so služile za vzorce in so vse iz najboljšega blaga ter dobro izdelan?. Velikosti od ffC An 7 do 17. Posebna cena .......................
Deške ovratnice vredne $1.00
Vse svilene ovratnice vgeh vr^t se bodo	39<C
prodajale po
Bailey's — Drugo nadstropje.

STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
MARCH 2nd 1921
Enotna organizacija tujskega prometa v Jugoslaviji.
"Jz referata predsednika "Športne* zveze v Ljubljani" dr. Cirila 2is':eka na kongresu kopališč zdravilišč in letovišč v Zagrebu dn»e 29. in 30. decembra 1920.
j£a razvoj kopališč, zdravilišč in letovišč je važno brezhibno delovanje krepke organizacije za pospeševanje tujskega prometa v obč e. Kdor je opazoval dosedanjo desorijentacijo tujskega prometa v naši domovini, kdor ve, kako je v pretekli seziji zdravje in počitka iskajoče občinstvo tavalo od kraja do kraja, ker ni dobilo- točnih informacij, ta ve, da je smotrena in enotna ureditev tufiskega prometa v celi Jugoslaviji i nujno, da, vitalno vprašanje, lci naj bo vsaj v svojih temeljnih orisih izvedeno do začetka sezone 1921.
Vsaka organizacija tujskega prometa .mora stremeti za dvema' ciljema:
1.	Ureditev prometa v lastni državi tako, da omogočuje držav ljanom, tti hočejo potovati ali spoznavati svojo domovino, ki se gredo odpočit, zdravi itd., pravilno izbiro onih krajev in sredstev, ki odgovarjajo njihovim željam in finžincijelni zmožnosti.
S to ureditvijo pa so ustvarjeni tudi predpogoji na udejstvo-vanje druge naloge tujskega prometa, t. j.
2.	pritegniti inozemce, da po-sečajo našo domovino iz znanstvenih, trgovskih in drugih razlogov, oziroma v svrho odpočit-ka in zdravljenja v kolikor mogoče največjem številu.
Obojno je v nacijonalno - ekonomičnem smislu važen faktor. Ureditev notranjega prometa in vsled tega nastali razmah tujskega prometa omogočuje, da parti ciporajo na narodnem premoženju kraji in obrti, ki bi drugače na istem ne bili deležni; pritegni tev inozemcev pa pomeni aktivno točko v plačilni bilanci, ki je n. pri v Švici celo odločilnega po mena.
Vprašati se moramo, ali ima naša država naravne predpogoje za tujski promet. O tam ni dvoma. Naši vrelci lahko postanejo svetovni kakor češki. Mi imamo alpski svet, našo domačo Švi co, naša divna jadranska obal pa vsebuje mnogo historičnega, vsled česar bomo lahko deloma odvrnili tok tujcev od Italije. 1 mamo pa poleg tega še nekoliko orijenta, ki se lahko na vsak način izrabi tako, da postane tujcu vreden, da si ga pogleda. Manjka nam le ona sila, ki bi ustva-dila predpogoje, da se ta naravni kapital tudi izrabi.
Poklicani faktorji za pospeševanje tujskega prometa lahko u-mevajo svojo nalogo v ekaten-zivnem ali ozkosrčnem smislu. V prvem slučaju bodo sodelovali v skoro vseh upravah ter skušali predvsem uplivati na mnoge posle, ki spadajo v resor ministrstva trgovine in industrije, notranjih zadev, zdravstva, javnih del in socijalne politike. V nasprotnem slučaju se bodo seveda omejeva li le na malenkostne korekture naravnega razvoja.
Iz druzega vidika se lahko presoja tujski promet po tem, ali o pravljajo tozadevne posle privatna društva ali javni uradi.
Podlaga vsakemu tujskemu prometu so najrazličnejše obrti in industrije, predvsem hotelirstvo kopališča, zdravilišča, prometna podjetja, (železnice, parobrodne in automobilne linije), stavbin-stvo, industrija za notranjo opremo stavb, razne domače industrije, predvsem glede predmetov ki so prikladni za spomin, obrti za izdelovanje turistične in športne opreme itd. Z vsemi temi obrtmi in industrijami, kakor tudi s trgovskim svetom morajo tuj-sko-prometne organizacije imeti trajen stik, imeti morajo torej e-nako prostost in elasticiteto. Ravno tako je tudi predpogoj uspešnega razvoja tujskega prometa,
da so tujsko-prometne organizacije ustvarjene enotno, da jih vodi ista misel k istemu cilju. Iz teh razlogov smo mnenja, da naj izvršujejo tujsko-prometne posle privatna udruženja vseh onih, ki imajo veselje in interes za razvoj tujskega prometa v gotovem kraju ali večjem okolišču, ki je pripraven za tujski promet. Ta društva naj bodo neovirana v pri vatni inicijativi in agilnosti, dobivajo pa naj v vsakem oziru direktive in podporo od centralnega državnega urada, kojega naloga bodi predvsem zasigurati potrebna financijelna sredstva za izvedbo nujnih investicil splošnega tujsko-prometnega prometa, zbirati statistični materijal, sestaviti pregled tujsko-prometnih organizacij in podjetij, prevzeti ini-cijativo za ustanovitev tujsko-prometnih društev, jih nadzirati, sodelovati v osebno-prometni po-itiki železnic, parobrodnih, avto-mobilnih in zrakoplovnih linij, odstraniti osebno-prometne ne-dostatke, nadalje sodelovati pri egislativi v vprašanjih, ki se ti čejo tujskega prometa ter od njega prizadetih obrtij in industrij, poučno delovati posebno na polju hotelirstva, kakor tudi intenzivno izvrševati informativno in reklamno službo v inozemstvu ter tozadevno nadzorovati delovanje v tuzemstvu.
Poleg vseh teh nalog, ki jih i majo reševati prometna društva pod vodstvom in s podporo dr žavnega urada — eventuelnih u-radov v okvirju pokrajin se ne dotaknem, ker je to vprašanje bodoče ustave — se morajo okvirju tujskega prometa rešiti še marsikatere naloge, ki so trgovskega značaja. Moderni tuj ski promet zahteva, da se potnikom omogoči nakup direktnih voznih listkov tudi v inozemstvu in da se izdajajo veljavni vozni listki za del j časa in gotova o krožja. Nadalje se mora urediti prtljažna služba in pri sedanjih razmerah v večjih krajih tudi vprašanje nastanjen j a. Potnikom v inozemstvu se mora nadalje o-mogočati nakazovanje denarnih sredstev, jim olajšati nabavo pot nih listov. Glede potnih listov mislimo seveda le na odstranitev večkratnih potov in dolgega čakanja pri uradih na ta način, da se potnikom, ki izpolnijo postavne določbe, skupno preskrbijo potni listi. Potrebna je nadalje naklada umetniških slik in razglednic onih krajev, ki so primerni, da se tujci na nje opozorijo itd. Vsi ti posli zahtevajo seveda trgovski način izvedbe. Pravila "društva za promet strana-ca" v Zagrebu predvidevajo v točki 3. ustanovitev trgovske družbe, kar kaže, da so ustanovitelji popolnoma pravilno pojmovali ta del tujskega prometa. Seveda lahko vodstvo take družbe v veliki meri upliva na razvoj prometa in razdelitev tujcev, vsled česar je potreba, da so družabniki družbe interesenti tujskega prometa, kot predvsem prometna društva in njih zveze, kopališča, zdravišča in letovišča, o-ziroma njih zveza, koje ustanovitev se je na današnjem kongresu že sklenila, nadalje javna ali privatna prometna, podjetja kot železnico, parobrodne in avtomo-bilne družbe. Vsekakor pa se se mora državni oblasti zasigurati trajen vpliv na vodstvo družbe. Potrebna bi bila tudi določba, da se gotov odstotek čistega dobička uporabi v svrho tujskega prometa ter da so prodajni biroji te družbe ob enem informacijske pisarne prometnih društev, ki bi na ta način imela stalno, iz-vežbano in plačano osobje na razpolago.
Vprašanje je še, katere naloge tujskega prometa so najnujnejše v bližnji bodočnosti. Poleg ureditve železniškega, parobrodnega in avtomobilnega prometa s priključki, ki odgovarjajo zahtevam tujskega prometa tako v tuzemstvu, kot z inozemstvom, hotelske postrežbe s cenami, ki so v skladu s komfortom, katerega se nudi, mislim, da, se mora takoj vpostaviti zanesljiva, točna in hitra informacijska služba poleg
obširnega propagandnega dela. Nadalje bo potreba različne obrti in industrije opozoriti na potrebščine tujskega prometa in takoj sestaviti statistiko tujsko-pro-metnih podjetij in organizacij in ob enem ugotoviti višino narodnega kapitala, ki je tozadevno investiran. Glavno pa je, da se z delom začne pravočasno pred začetkom sezone 1921, ker bi sicer bilo zopet celo leto izgublje-Ze z izvedbo nekaterih o-značenih del je ustvarjena podlaga za enotno in času primerno organizacijo tujskega prometa v bodoči sezoni. Ne mislimo, da bodo prva dela prvovrstna in da bo tujski promet funkcijoniral brez vsake hibe. Storjena pa je podlaga in dobljene bodo izkušnje, ki bodo kazale smer, v kateri se ima nadaljno delo pravilno gibati. Na vprašanja, ali je to delo pri nas že izvedljivo in kje 3e vzamejo financijelna sredstva, odgovarjam, da je glede prvega potrebna dobra volja in smotre-ter vztrajna energija, ki dovede vsekakor do cilja, v drugem oziru pa sem že izvajal, da se nekatere panoge tujskega prometa dajo uporabiti tudi v fi-nancijelne svrhe.
Na podlagi teh izvajanj pridem do zaključka, da je potrebna ustanovitev centralnega državnega urada za pospeševanje tujskega prometa, ustanovitev prometnih društev povsod, kjer ao potrebna in katera bodo tvorila za večje okoliše ali za celo državo posebne zveze, kakor tudi e-/entualna ustanovitev trgovske družbe v svrho enotne izvršitve onih poslov tujskega prometa, ki 30 trgovske narave.
-o-
Smrtna nesreča. 451etni pos. T. Zupin iz Pšate pri Cerkljah je šel s svojim 141etnim sinom Tomažem v gozd "Za dnom," ki leži na veliki strmini. Prežagala sta na dvoje s koreninami izruvano drevo. Ko sta drevo prežagala,
Oglašujte v "Enakopravnosti!"
je debelo koreninsko deblo pod-sulo oba, očeta in sina. Očetu je korenina zlomila vrat. Bil je takoj mrtev. Sin je dstal nepoškodovan.
-o-
Boji v centralni Ameriki.
Panama, 28. feb. — V bojih do katerih je prišlo v bližini Coto, ob pacifični strani panamsko co-stariške meje, sta bila ubita dva Costa Ricanca, devet pa ranjenih, in ranjena sta bila tudi dva Panamca. Panamci so zajeli tudi 39 Costa Ricencev, ki so bili oboroženi s puškami in strojnicami.
Danes popoldne 3e je vršila po novno velika demonstracija proti predsedniku Porras. Amerikan ci še vedno straži j o predsedniško palačo.
(Dosedanje brzojavke niso poročale ničesar o demonstriranju proti predsedniku ali da Ameri-kantei straži jo predsedniško palačo. Op. red.)
--—o-
wilson bo postal advokat.
Washington, 1. marca. — Naznanja se, da bo predsednik Wilson po odhodu iz Bele hiše v teku par mesecev odprl odvetniško pisarno v Washingtonu in sicer v družbi s sedanjim državnim tajnikom Colby Bainbridge-om. Wilson je študiral pravo na vir-ginijski državni univerzi ter je v svoji mladosti dve leti opravljal odvetniške posle. Mnenje, da se bo Wilson lotil odvetniškega po sla, potrjuje tudi dejstvo, da se je njegovo zdravje zadnje čase znatno izboljšalo.
-0-
prepovedano uubavno
razmerje je prineslo bogatašu smrt.
Chicago, 1. marca. — Danes je ustrelila Mrs. Izabela Orthwein
tukajšnjega upravitelja Goodyear Tire and Rubber Co., Herbert Zieglerja. Ustrelila ga je v svojem stanovanju. Ziegler zapušča ženo in eno 16-letno hčer. Med Zeiglerjem in Mrs. Orthwein, ki se je pred šestimi meseci ločila od svojega moža, ki je tudi jako bogat, je obstojalo ljubavno razmerje. Sinoči ji je obljubil, da jo popelje na večerjo, mesto tega pa je pripeljal s seboj nekega prijatelja, ter je dejal, da naj gre ven ž njim, ker on ima neke jako važne opravke. Ko pa jo je omenjeni prijatelj peljal v neki restavrant na večerjo, je videla tamkaj Zeiglerja v družbi dveh žensk. Nastal je prepir. Mrs. Orthwein pravi, da je končno povedala Zeiglerju, da naj se ji nikdar več ne prikaže pred oči, nato pa je odšla domov. Sinoči pa je Zeigler prišel na njen dom in je skušal priti v stanovanje najprej skozi zadnja vrata, ki pa so bila zaprta. Nato je začel razbijati po vratih v ospredju. Mrs. Orthwein pravi, da mu je povedala, da naj odide, ker drugače ga bo ustrelila, on pa le ni odnehal. Ko je Mrs. Otrhwein šla z revolverjem proti vratom, je zbila z mize telefon, pri čemur se je poslušalo snelo s stojala, in na telefonski postaji se je slišalo, ko je počilo par strelov. O tem se je takoj obvestilo policijo, ki je dospevša v. stanovanje našla Mrs. Orthwein jokajočo nad mrtvim truplom Zeiglerja.
mali oglasi
proda se popolna oprava za sladoled skupno z tremi malimi mizami in 1 2 stolovi. Proda se poceni radi pomanjkanja prostora. Poizve se na 16717 Water-oo Rd.	(58
stanovanje.
Stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje se odda na 449 E. 15 7th Street; poleg tega je tudi garaž, električna razsvetljava in plin.	(50
RADI nenadnega odhoda v staro domovino, se proda poceni hiša za 2 družini, 7 velikih sob, škriljeva streha, kopališče, električna razsvetljava. Zglasite se na 1124 E. 77th St. zgo raj.	(52
PO NIZKI CENI SE PRODA
Hudson avtomobil za 7 oseb, na šest cilindrov; cena $325.00. Jackson avtomobil za 7 oseb; na šest cilindrov, cena $575.00. J. . M. C. tovorni avtomobil na 4 cilindre; $400.00. Ford tovorni avtomobil za $150. Za na-tačnosti se obrnite na J. Nosse, 1245 E. 55th Str.	(55
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 st. clair ave.
cleveland, ohio.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko linijsko podjetje, katerega iastuje zavedli« delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551	6418 ST. CLAIR AVENUE.
7 i" W il ' *% y I ■ '
M
naprodaj!
Jako poceni se proda dobro idoči restavrant in trgovina z mehkimi pijačami. Vzrok proda-e: ker je lastnik prezaposljen z drugo obrtjo. Za naslov se zglasite v uradu lista "Enakopravnosti."
zgubil se je
majhen bel psiček, sliši na ime "Pudel". Pogreša se že od petka in kdor ga pripelje nazaj, dobi lepo nagrado. Gertrude Peček, 5332 Homer Ave. City. (50
rojaki!
Sedaj je čas, da postanete ji gospodarji, ko vam v fabrik3-trgajo plače ali pa vaiy spl^ 1 dajo dela. Tukaj na farmih *** kapitalisti nehajo gospodariti " kar pridelate boste sami užil1. Tukaj je naprodaj večfarI°, sicer velike, srednje in majJ"1'^ to na lahka odplačila; voda . dobra, zemlja rodovitna in pridelek se lahko proda. PoV^| je tudi dosti sadnega ^re\ Prav blizu se nahaja šola, Pr jalne in zdravnik. V okolicl je že več Slovencev. Ak° . veseli kupiti pišite mi za P°i3^
mike luknab
R. F. D. 4; Box 80, Genev*
nov glasovir
rabljen šele 1 mesec, vreden $500 se proda radi selitve, za polovično ceno. Zglasite se na 1250 E. 71st Street, odzadaj, v drugem nadstropju.	(50
vzame se na stanovanje
brez hrane, s perilom, štiri poštene fante. Oglasiti se je treba na 993 E. 74th Street.	(51
KOFFEE

soba
se odda za enega ali dva fanta; elektrika in kopališče. Več s2 poizve na 1095 Addison Rd.
cromwell zapiralec
STEKLENIC $2.75
100%
Cist
buckeye
slad
$2.85 GALON Skupen zavoj sladu in hmelja $1.25.
Vsak zapiralec jamčino.
m
the cleveland bottle & cork co.
2190 E. 9th Str.: vogal Bolivar Rd.
Main 3924	Central 2408
slovensko lovsko podporno društvo
jc sklenilo na svoji redni mesečni seji dovoliti prosto vstopnino vsem značajnim rojakom. Posebno priporočljivo je rojakom pro-stopiti v to društvo, ker daje članom velike ugodnosti: v slučaju smrti plača društvo $ 100 usmrt-nine, v slučaju bolezni $7.00 tedenske podpore brez vsake do-klade. Rojaki, ki še niste v nobenem društvu, poslužite se te izredne prilike, kajti prosta vstopnina velja le za mesece februar, marc, in april in tudi rojaki, ki želijo stopiti še v eno društvo imajo sedaj zelo ugodno priložnost. Razna pojasnila dobite lahko pri društvenih članih ali pa se obrnite na sledeče člane za natančenjše informacije; Frank Novak, 1179 E. 60 Str., John Grdina 1207 e. 60 Str., Henrik Kranc, 8220 Kor-man Ave. ali pa na društvenega zdravnika F. J. Kerna, 6202 St. Clair Ave. Društven® seje se VTŠe vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. Rojaki pristopite v društvo, ki je na popolnoma svobodni podlagi, kjer je dovoljeno vsakemu njegovo lastno prepričanje.
ODBOR.
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, kvalitete: Prodaja se v skih zavojih po en vseh najboljših grocerij8^
the kamden $
PEČEMO IN POKAM0 V CLEVELANDU,
ii§4
grocerija
— IN —
mesnica
PRODA se grocerija
>
mesnica na dobrem P, štoru. Cena je zelo p ka ker odhaja lastnik
| farme. Več se
| uradu lista. -|--- *
po
»izV«
r. m. s. p'
EVROPO
Vsake 14 dni z "0" ParSli)(l
new york—h am®
Spotoma se oglase
Cherbourg in SouthamP.j
ORBITA ......21. MAft
OROPESA ....4. JU1!™
---"	. ...m. - ~
1. 2 in 3 razred u
Za podnike 3 razreda ie "
dobro preskrbljeno' j
THE ROYAL STEAM PACKET JJ
26 Broadway	N®*
Ali vsak zastopnik
brodnih Iini.i-^j^

DRlVzP
ZOBOZDRAVNIC 6131 St. Clair V* Uhod iz 62. vzho^"8 ceste. j Opravlja zobozdravnik
v tej okolici že 7 ■■■■■■■■■■i
DEBELI PRAŠIČI
Prašiči naravnost iz farm, majhni in veliki, živi in zaklani. Pripeljemo na dom.
H. F. HEINZ,
Willoughby, Ohio.
Stop 150. Shore Line kara. Telefon: Wickliff 106—L
—— 1 =	a
Tel. Central 2373 R-
Gramofon* Plošče ^
zahtev^., novi
<BJS VE^
za1
UB S ZLAT1*1
Sit^J
Clevel«^'
Ustavite ae
pri t«) uri ia at* na pravem proatoru