Po katoltšlcem sveie Brezbožniško delovanje v Ruaiji ne popušča. V Leningradu je 24.326 organisdranih brezbožnikov, ki so porazdeljeui na 1059 celic, v okolici mesta pa je 211 celic s 14.056 brezbožniki. Lani je btto v mestu prirejenih 4228 brezbožniških predavanj, [v radiu je bilo 54 takih predavanj. Posebno živahna je bila predavanjska kajnpanja y litošnjih velikonočnih praznikih, ob kaiterLb. je bilo v vsej državi 8000 protikrščanskih predavanj. V krajih, kjer je še precej vernih. ljudi, so bile za te prazmike prirejene TOjaške vaje za sovjetsko mladino. Državna tajna policija je prepovedala veliljonočno zvonenje, dočim se je moralo na praznike vršiti delo v vseh obratih. V borbi zoper krščansko slavljenje Velike nooL je skupno bilo dejavnih 200 tisoč brezbožnikov. Kakor proti svetim dnevom, se obrača brezbožniško sovraštvo tudi proti svetiin krajem. Leta 1937 so v Rusiji zaprli na pov^je tajne državne policije nad 1500 cerkva, in sicer radi tega, ker niso mogle plačati previsokih davkov. Od teh. je bilo okrog 900 pravoslavnih cerkva, 240 rimsko-katoliških, 200 mohamedanskih, 115 judovskih in 61 protestantskih. Istočasno divja naprej pobijanje duhovšfine, odnosno »sodnijsko« postopanje zoper njo. Po poročilih poljskih listov je bflo do polovice leta 1936 odBtranjenih s svojili mest 42.800 pravoslavnih duhovnikov, kojih večina je bila ustrdjena, drugi pa posiajii v delovna taborišča. v Sibirijo. Ljudski komisar (minister) za notranje zadeve je nedavno izjavil, da bo Riisija lcrnalu postala prva država na svetu brez duhovnikov. Mnogo ^ že danes ruskih me&t, kjer ni niti enega duhovnika več. Tako si satan gradi in utrjuje svojo fronto. Statistika kapucinskega reda. Po najnovejsi statistiM, spccočeni iz Rima koncem leta 1937, je na. svetu 13.466 kapucinov. Od teh je duhovnibov 7802, klerikov bogmlovcev 1454, lderikov modroslovcev 1080, bratov laikov 3130, klerikov novinoev 488 in bratov novincev 199. V misijonah deluje 1062 duhovmkov in 358 bratov laikov. Vaeh kapucinskih samostanov je 1020. Koliko se ja da eežgati? Leta 1936 je ?rn?.T'^.1n število tistih, ki so bc3i v Nemčiji po smrti sežgani, 75.808, torej 9% vseh smrtnih primerov. Od leta 1901 je število krematorijev (zavodov za sežigaiije) in sežganih mrtvih trupd naraščalo. Leta 1901 je bilo šest krematorijev m 602 zažigav (0.06%), 1910. leta 6084 primerav s^iganja mrličev, 1920. leta 53 krematorijev in 16.888 sežgajoih (1.8%), 1933. leta 107 krerelarijer in 63.674 eežganih (M odst), 1838. leta pa 114 krematorijer ft| 75.808 _ežga_i__u Stevilke doikazujejct, <H pod narodno-aocdalisti.nim režimoia «dB_> gan je mrličev naraSča. AH je to v zvez_ $ versiko mlačnostjo, ki se ški. Ev&arisfiCno slaiic na Pfnfslii aori Premnogim ne dopuščajo razmeire, da H se udeLdnli evharističnega slavja y BudinSK ipešti. Zato se bomo doma pridružili sv»< tovnim narodom in molili za razšdrjenjB evharistiaiega kraljestva na zeml^. Pil Materi božji na Ptujslri gori bo v isteng času kot v Budimpešti evharistična pro* slava po sledečem sporedu: Dne 28. maja ob 10 začetek s sv. maao, ob 19 pozdravni govor in slovesne večeiv nice. Nato celonočno češčenje Najsvete^šega. — Ob 22.30 teoforična procesija * bakljami, ob polnoči polnočnica z ljudsldnsi petjem in s skupnim sv. obhajilom mož itt fantov. Dne 29. maja bodo vse dopoldne sveta maše. Ob 6 govor, sv. maša in skupno sv_ obhajilo žena in deklet; ob 10 govor in pcntifikalna sv. maša ter zahvalna -peseroi Ves čas prcslave bodo spovedniki vernikom na ra-zpolago. Pridite od blizu in daleč na lepo evha^ ristično proslavo na Ptujsko goro! ZLATOMAŠNIK IJMEL K smrti g. Fr. Šegnle Zadnjo soboto ponoči je umrl v Maribo ru v pokoju živeči g. Franc Šegula, iipoko' jeni župnik, duhovni svetnik in zlatoma_*nik. Rajni se je rocfcB. leta. 1860 pri Sv. Marjeti pod Ptujem-, Gimnazijo je končal f Mariboru, bogoslovje pa v Grazu, kje. ja prejel mašniško posvečenje leta 1885. Koi duhovnik sekovske ali graške škofije jt prišel za kaplana k Sv. Dulra na Ostr^ag vrhu, in je bil tudi župnik. -i V naišo škofijo jo bil sprejet leta 190&j Postal je provizor in poznej^ župnik pirf Sv. Roku ob Sotii Radi oglušelosti je sto« pil leta 1916 v potoj, katerega je preživ« po večini v Mariboru. G. zlatomašnik jti bil izred_io nadarjeii. Udejstvoval se j*_| pridno kot časnikar, veliko je prevajal ia tujih jezakov, a njegova posebnost bo bfll razni ljudski molitveniki, katerih je izdal celo vrsto in so še danes priljubljeni med narodom. Blagopokojni je obiskal večkrat Svet» deželo. Za jmjiževna dela, katera. js napU sal o svetih krajih, je postal vites Božjegs^ groba. Od našega kralja je bil odlikovan 0 redom sv. Save IV. razreda. Ob priliM z3a»» tega mašniškega jubileja leta 1934 ga J0 imenoval škof za duhovnega svetovalca.- Pokopaa je bH na pobreškem pokopaA šču v Mariboru 17. maja popoldne. Zaslužiiemu in delavnemu duhoimilBi ohranimo hvaležen srponmi v molitvatk Sb Vseinogt>čni mu bodi večni plačnSs.!