Stev. 140 V Trstu, v petek 23. mala 1919 letnik Xl.lv EzhrJa vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica {V. Frančiška AsiSkcga Stcv. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo urediš štvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejems;o rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni i rednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista edin stl. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 3 —, pol leta L 18 - in celo leta L 36-. - Telefon uredništva in uprave ittf. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se raSui.ijo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtni ;ov mm po 20 stot.; osmrtni-e, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi demrnifi zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni odciele'c Edinosti. Naročnina in reklamacije se poSiljaJo IzkljuS.no upravi Edinosti. Uprava i:i inseritni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Frančiška As 20. Mirovna Ronfsrem Jugosiovanska neomajnost. RIM. 21. »E?oca«, glasilo italijanskega ministrskega predsednika Orlanda, poroča iz Pariza: V francoskem časot>!s,u se nadaljujejo razprave o uradnih pogajanjih med Italijani in Jugoslovani. Resničnost teh vesti se more zanikati v polni meri, ker so se taki neuradni poizkusi končali že pred tremi dnevi, ker se je na jugoslovanski strani pokazala absolutna nespravljivost. Trumbič se je izrazil z naslednjimi besedami: »Iz razlogov notranje politike ne moremo popustiti niti glede Trsta in Gorice. Ce ju hoče konferenca dati Italiji, naj nam to narine in to narmjenie bemo trpeli vsled višje sile. Popustitev pa le nemogoča. Clemen-ceau ie sprejel drnes zastopnika Jugoslovanov in se misli, da or. kakor drugi načelniki vlad nadaljujejo svole delo za rešitev jadranskega vprašanja. Italijanski predlog. PARIZ 21. »Matin« piše da je reševanje jadranskega vprašanja zelo napredovalo. Italijanska delcgacija je baje izrazila, da je pripravljena veliko popustiti glede ozemlja, ki ga londonski pakt deleča Italiji, in ki ima pravico da ga zahteva, sklicujoč se na angleško in francosko lojalnost, o kateri je prepričana. Toda italijanska delegacija zahteva kot odškodnino za te koncesije, ki pomeija odrekanje na zasedeno ozamlje, na katerem prebiva 150.000 Jugoslovanov, da se prizna italijansko gospodstvo" nad Reko, z vsemi mogočnimi gospodarskimi in političnimi jamstvi ter s sodelovanjem vseh prizadetih elementov pri mestni upravi. Toda nad mestom mora vihrati italijanska zastava. Toda Orlando želi odobritev celega kabineta, preden se sprejme »modus vivendi« ki je v tem času skoraj že določen, in kateremu se V/ilson ne bo proti vil. Kolonij-ska vprašanja, vplivne zone v Mali Aziji, razdelitev trgovskega brodovja osrednjih vlasti, ententna politika v Avstriji, — to so gotovo druga vprašanja, o katerih se bo razpravljalo. Ameriški glasovi o vplivanju WIlsona na jadransko vprašanje. NEW YORK. 21. »New York Times« obžalujejo, da" ni Italije v novi zvezL »New Yorku Herald« deli da bi dobila Italija svcie naravne geograh-čne'meie. Isti list objavila tudi razgovor z generalom Peppinom Garibardijem. Revija »The Na-tfen« napada silno predsednika \V;lsona, ki da so vse demokracije stavile vanj svoje nade, a sedaj da je diskreditiran. Ker se :e začelo dvomiti na njegovih idealih, vprašule, je-li V.Mlson sam veroval vanje. Zdi se, da predsednik ni več zvest demokrat, marveč aroganten avtokrat, kompromitiran politik. »New Vork« obtožbe VVilsona trmoglavosti ko hoče Reko priključiti Jugoslaviji vKl-ub lazliki narodnosti In običajev. »Citozcn« pravi, da ameriško l.udstvo ne odobruje postepa-nia VVIIsc novega. .Provide*« Calletie« kritik e vplivanie Wilsona na jadransko vprašan.e. Re^ia »Maribone« pravi, da je svet uverjen, da so titeve ltali:e pravične ter da bi bili centralni vlasti zmagali veliko poprej, neeo so Zedin ene države stopile v vgt.o, će ne bi bila Italija pomagala zaveznikom. AVashingtou Post« brani suverenost Italije nad Reko. Ta list pravi, (!a bi se morali Wi -son odreči ide:e nasilstva na italijanskih prebivalstvih vleč f.h pod tuj narod, kr*eč tako svoia nadela 'svobode. Naglasa tudi, da ! :a Italija pravico do odškodnin za opustošenja v rurlaniji. Kako niisli Barrere rešiti jadransko vprašanje. PARIZ, 21. .Malin« priobčuje rešitev jadranskega vprašanja, ki jo Barrčre Priporoča italjan-ski vladi 1. Najpozneje do 30. junija 1923 naj mednaroden konsorcij zgradi pristm^če za Jugoslovane v Bakru ali Fenju, v skladu z zelezmŽKO rro-o v Zagreb. 2. Do tega časa bi Reko, ki bi jo lahko uporabljali Jugoslovani, upravljala v imenu Zveze narodov uprava, pod predsedstvom enega Italijana. 30. jmv'a 1023, ali najpozneje, ko se ugotovi da je zgradba jugoslovanske luke dokončaj, i Reka pripala Italiji. 3. Dalmacija bi Pr-Padla Jugoslovanom, izvzemši Zadar in Šiben k ki bi pn-»adla Italii'. — Glede dalmatinskih otokov bi se avnalo po londonskem paktu. 4. Morala bi se dati Najemna j,- stva za religijo in sole SKupmain >beli narodnosti, ki se nahajate na ozemlju, dode-Jer.-m drugi. 5. Splitskim in dubrovnišk.m Kalija-tom ter reškim, zadrskim in šibeniškim Jusoslo-,anom naj bi se dovolila izbira državne pripadnosti Kakor pravi »Matin«, sta Orlando in Sonnmo »ris tal a na takšno rešitev, ki sta jo baje pr.sua.a «di poslanika Združenih držav in Angleške. Brockdorffovo pismo Clemenceauu. PfR\Z 21 Cirof Brcckdorti Rantzau je poslal ine 70 t m. Clemenceau naslednje pismo: Oo--rod'predsednikl Nemška mirovna delegacija nameniva poslati v kratkem zaveznim in pndruze-lim vladam o spodaj omenjeni točkah sporoči a. ti ima-o po njenem mnenju praktično ^ vredost . Nota vsebujoča teritorijalna vprašanja na /zhodu; 2. nota glede Alzacije in Lorene; 3 nota 'lede zasedenega ozemlja; 4. nota glede daleko-^nosti obvez za poprave, ki jih je Nemuia pre-rzela; 5. nota. glede drugačnega praktičnega postopanja z vprašanji delavskih pravic; 6. nota Klele postopanja z nemško lastnino na sovražnem ozemlju. Razun tega se pripravlja vsebina pripomb nemške vlade z ozčrom na nekatere podrobnejše določbe mirovne pogodbe. Vzemši v obzir, da so zgoraj omenjena vprašanja deloma zelo komplicirana in da se mora o njih natanko razpravljati s strokovnjaki kolikor v Versaillesu, toliko v Be-roMnu, ter da ne bodo mogla bili rešena v 15 dneto od 7. t. m., čeravno se je nemška delegacija trudila, da bi mogla te note izročiti že v določenem roku, predlagam v imenu nemške delegacije, naj se vpošteva vsebina zgoraj navedenih not, ki so objekt diskusije in naj se nam dovoli zaprošeno podaljšanje roka. da jih zamoremo predložiti popolnoma izčrpane. Izvolite to pismo z naklonjenostjo sprejeti: Brockdorff-Rantzau. — »Temps« navaja v kratkem vsebino tega pisma, desete Brockdorffove note. ter prav«: Zavezniki pokli-*jo trži ene nemške delegate, tudi če jim do voljo podaljšanje, da precizirajo svoje zahteve, ker bo podaljšanje, dovoljeno delegaciji, zelo kratko. Včeraj zvečer je Brockdorff, ko Je odposlal enajsto noto, sklical svet petorice pooblaščencev, ki sestavljajo njegov privatna svet, ter je prečital Cle-menceauov odgovor na to glede poprave škod. Podaljšanje bo dovoljeira. PARIZ, 21. Misli se, da bo Nemcem dovoljeno podaljšanje roka za izročitev protinačrta mirovnih pogojev. Predložitev nemškega odgovora odložena. PARIZ, 21. Nemška delegacija- je izro&la snoči tajništvu konference novo noto, ki zahteva — kakor poroča »Petit Parisien« — podaljšanje roka za predložitev odgovora. Odgovor Nemčije na pogoje entente. BASEL, 21. Iz Frankobroda javljajo: »Frankfurter Zeitung« pravi, da se vsebina nemških protipredlogov na preliminarije opira na 14 toček VVilsonovih. Iz Berolina javljajo od avtoritativne strani, da je komisija- za mir. ki se je sestala včeraj popoldne, sprejela soglasno načrt note, s kate7^ odgovori Nemalja na ententne pogoje. Vsebina nemškega odgovora. BASEL, 21. Iz Frankobroda poroča-jo: »Frankfurter Zeitung« sporoča od avtorizirane strani o vsebini nemškega odgovora: Splošni del odgovora bo razpravljal predvsem o namenu zaveznikov, da bi Nemčijo ponižali z višine pogajateljlce v to, da bi prenašala popolno Izključitev nemške volje. Potem se nota sklicuje na Wilscnovo obljubo, glasom katere se imajo vršiti realna pogađan a. Nemška vlada predlaga nato, naj se, nevtralnim osebam kot razsojevalcem predlože vsa vprašanja, ki se zde nerešljiva. Predvsem odklanja .Nemčija enostransko sestavo razsodiščne komisije za vzpestave in mora zahtevati, da pride na nje mesto mešan? komisija s pridodeljerr.mi izvedenci. Gospodarskih na-čel, ki bi jih določila enostranska komisija za vzpostav-e, ne bi mogla Nemčija sprejeli na noben način. In številke, enostransko določene za odškodnine vsled opustošenj v Belgiji in na severu Francije, se odklenejo radi ogromnih računov, ki se jim Nemčija mora upreti. Načelno se zahtevaio razsodčšča, sestavljena iz nasprotnih in nevtrahh oseb. ki naj razpravljajo o v*~ee'h vprašanjih gospodarskega značaja, kakor tudi o odškodninah za severno Francijo in Belgijo. Nota protestira proti odgovornosti, ki jo hočejo naložiti nemški republiki tudi glede zahtev entente do Avstro-Ogrske. Nota razpravlja o pelolaju Nfmske Avstrije, ter pravi, da so se stari zavezniki Nemčije ločiti od republike, vsled česar ni možno nalagati nemški rcjjublikl zahtev napram Avstro-Ogrski. Gl:de teritorijalnih vprašanj izjavlja nemška nota, da Nemoija ne more ccnehati od gledišča programa Wilsonovega. Formuliran je preuiog za sporazum glede zapadnih mej. Nota vztraja pri tem, da mora sistemizacija vzhodne meje temeljiti ibrezpogojno na narodnih večinah. Četvorica proučuje problem TurčUe. PARIZ. 21. Četvorica glavarjev vlad je imela danes predpel-dne sejo. posvečeno nadaljevanju turškega vprašanja. Niso prišli do nikakega defi-nitivnega sklepa. — Petorica ministrov za vnanje stvari je ponovno zaslišala Huymansa in Karne-leka o reviziji pogodbe iz leta IS38. Huvsmansa so pozvati, naj razvije svoje predloge. Holandski delegat je zahteval rok za proučenje. PODLISTEK nje in tiv Spisal: Stanko Kelemen. Cas je, da posvetimo ICsemlovim roditeljem • ekai besed. Ksenilovi pradedi so bili prav fa prav Hrvati, in so se preselili v 18. stoletju ja Štirsko. Ksenilov ded je imel veliko pose-,tvo na prijaznem griču. Bog je blagoslovil ■ iegov zakon nenavadno bogato. Leto za le-*om se je oglašala neutrudljiva Štorklja: toda nikoli ptazna: Matijašek, Mihalek, Venček, Hrašek, Miklošek, Franček, Lizika, Micika, Vanček secundogenitus. Ne zahtevamo od čitateljev, da bi si vtisnili v spomin vsa ta imena. Dovoljujemo samo to prošnjo do cenjenih čitateljev, da naj zvrnejo pvojo pozornost na te le: Matjaš — je postal župnik; Treza njegova vsemogočna gospodi-M'h?lj je ^obil posestvo. V zakonski ja m. tržaški Iz Pariza poročajo Nuovi«: Mirovna pogodba, ki se izroči dunajskim odposlancem je skoraj tako obširna, kakor je bila pogodba, izročena grofu Brockdorffu, ter vsebuje večje število onih 14 poglavij, v katera je razdeljena pogodba, ki \e bila izročena Nemčiji. Zveza narodov. Mednarodna delovna zakonodaja. V celoti ste iz pogodbe z Nemčijo posneti prvo (Zveza narodov) in pa trinajsto (mednarodna delovna zakonodaja). Meja Nemške Avstrije. Drugo poglavje opisuje meje Nemške Avstrije. Meje so določene sedaj na vseh straneh io je le treba njih končne odobritve po svetu četvorice. Treba je edino le še določiti mejo napram Ogrski. Določen* je tudi meja napram Italiji; natančno jo je še treba določiti v sex-tenski dolini in oni konec proti Trbižu. Edina meja Nemške Avstrije, ki ostane nedoločena, je meja na Koroškem. V spornem o-kolišu celovškem se določi ljudsko glasovanje po enakem načinu in ob enakih poroštvih kakor za allensteinski okoliš v Vzhodni Prusiji, toda stvar še ni sklenjena končno veljavno in se podredi morda važnejšim sklepom. Priznanje Jugoslavije, Čehoslovaške, Volinj-ske in Madžarske. Tretje poglavje (evropske politične klavzule) je sestavljeno tako, da vključuje prizna nje novih držav: Jugoslavije, Volinjske, Čehoslovaške in Madžarske, katerim določajo meje. To poglavje vsebuje tudi nove meje Rusije z Avstrijo, ki se smatra za dedično in nadalje-valko bivše avstro-ogrske države. V tem poglavja se določa* tudi nova meja med Nemško Avstriio in Nemčijo. Pogodba se sklicuje ua člen 80. mirovne pogodbe z Nemčijo ter določa, da mora Nemška Avstrija v okviru meja, določenih po konferenci, ostati absolutno neodvisna in ta neodvisnost se ne more predrugačiti kot le s sklepom Zveze narodov. Od evroDskih političnih klavzul se predlože v podpis Nemški Avstriji one, ki odpravljajo mednarodno pogodbo iz leta 1839., tičočo se Belgije, potem pogodbo iz leta 1867., ki se tiče Luksemburške (bivša avstro-ogrska država je bila sopogodbenik v obeh), razveljavljenje pogodbe, "sklenjene v Brestu Litovskem z Rusijo ter vse konvencije in dogovori, ki so odvisni od nje. Algesiraska pogodba. Egipt. Četrto poglavje vsebuje manjše število dolo-čeb kot pa v pogodbi z Nemčijo. V tem poglavju, ki govori o pravicah in koristih Nemcev, se nahaja odstop od maroške služnosti, izvirajoče iz algesiraške pogodbe, v prid Francoski ter priznanja angleškega protektorata rad Egiptom. Vojo£ke, pomorske in zrakoplovske klavzule. Peto poglavje, obsegajoče vojaške, pomorske in zrakoplovske klavzule, je posebne važnosti za Italijo. Doslej se je sprejel v načelu italijanski načrt, da se morajo tudi glede Av-slrije in vseh pokrajin, ki so tvorile dele bivše avstro-ogrske države, iz katere je izšla iskra svetovne vojne, uporabiti določbe, naložene Nemčiji glede razorožitve. Uredba tostranskega člena pa bo zahtevala gotovo nekoliko doL Vojni ujetniki. Šesto poglavje glede vojnih ujetnikov se v velikem delu uporabi tudi glede Nemčije. Knzensk-5 določbe, odškodnina, jamstva. Sedmo poglavje bo govorilo o kazenskih določbah. Kakšne bodo te določbe, se še ne ve ničesar. V osmem poglavju se razpravlja o obnovah in odškodnini, kakor v pogodbi z Nemčijo. Sprejelo se je načelo odgovornosti, ne samo Avstrije temveč vseh ozemelj, ki so pripadala dvojni monarhiji, tudi ozemlja, zasedenega po Italiji. Toda porazdelitev teh ozemelj in posebno razmere v nekaterih teh držav, ki so stopile na stran zavezniških držav, zahte vajo čisto posebno uporabo teh načel. Ko je padel načrt o carinski zvezi med vsemi temi ozemlji, ki se da raztolmačiti samo z željo, da bi se ustanovila ona proslula podonavska zveza, proučuje gospodarska komisija druge si steme. Vrnitev umetnin. Posebno poglavje govori o umetninah in dragocenostih, ki se izroče Italiji v odškodnino za škodo, napravljeno v Benečiji in v mestih, ki so bila bombardirana po letalcih. Vse to pa ni v nobeni zvezi z vrnitvijo umetnin, doseženo po italijanski premimi komisiji na Dunaju. Vrnile so se tu le umetnine, ki jih je po krivici vzela in si jih pridržala bivša avstro-ogrska vlada. Zračna plovba, vodna pota, železnice Enajsto in dvanajsto poglavje boste govorili o zračni plovbi ter vodnih potih in železnicah, oziroma se deloma povzamejo tudi v pogodb z Avstrijo. Pogodba vsebuje posebne določbe za vse, kar se tiče Donave. Kakor se zdi dosleIf ne bo novih določeb. če se upošteva, da avstrijsko ozemlje, kakor te more reči, ne rabi robeni drugi državi, bo pa treba v prid Avstriji določeb glede železnic in pristanisč zavezniških držav, če bi se t resnici hotela Avstrija odtrgati od Nemčija tudi glede prometa. slabo lastnost, da je bila lepa, bogata in lena. Bahala se je s tem, da še v svojem življenju ni rezala ničesar druzega, nego meso in klobase... „ , Ker nista držala na Boga nič, ali pa le malo, in sta kršila njegove zapovedi, ju je kaznoval z duševno slepoto, tako. da nista videla, kako da se je vsled njunega razsipnega življenja podedovani kupček blaga manjšal in manjšal, dokler ni zginiL Potem pa je prišel boben. Ker pa je zapravil brezvestno tudi dedščino svojih bratov in sester, za to so ubožali tudi ti... razven prej imenovanega župnika, ki si je z umnim gospodarstvom pridobil okrogel kupček, tako, da niti poznal ni več svojih sorodnikov ... Ubožal je tudi Draš, Ksenilov oče. Preskrbel si je kot zakonsko polovico ženo vrlo in krasno, toda s posvetnim namenom slabo oblagodarjeno — viničarko. Morda je za marsikaterega čitatelja beseda »viničar« nov pojm. Da se ne bomo mudili predolgo pri razlaganju, pripominjamo, da viničarji sede v svetovni klasifikaciji v isti klopi, kakor indij- Paroštvo za izvrši-cv. Razne felavzr'c. Štirinajsto poglavje (poroštvo za ivršitev) se posname s potrebnimi izpremembami. Tako tudi petnajsto poglavje (razne klavzule). Med temi zadnjimi se nahajajo določbe glede švicarske nevtralnosti, gorenje Savojske, okoliša Gaxa ter francoskega pokroviteljstva naa Marokom. V tem poglavju se potrdi tudi predlog premirne komisije glede odškodnine za palačo Venezia in vile, ki so bile last nadvojvodov. Poročevalec omenjenega lista pripominja: Razprava v tretjem poglavju, ki govori o teritorijalnih vprašanjih, bo najbrž precej dolga in živahna. Pomisliti je treba, da se bo moralo razpravljati tu tudi o italijansko-jugoslovanski meji ter jugoslovanski meji napram Bolgarski in Romunski, ki še ni določena, ter o črnogorskem vprašanju in mejah napram Albaniji. Ker se pač noče več odlagati izročitev po-Cjodbe Avstrijcem, da se razprava o vseh teh mejah nadomesti s splošno klavzulo, ki bi obvez a vala Avstrijo, da prizna one meje, ki jih konferenca pozneje določi. Mm iMski m\ al državni raf RIM, 22. Ministrski svet se je sestal danes v Oulxu. (Oulx je mestece v Piemcntu ob železnici, ki vodi iz Torina skozi montceniški na Francosko, tostran italijansko-francoske meje: prip. ured.) Bili so navzoči vsi ministri, izvzemši Scnnina, ki je estal v Parizu, Colosima, ki je ostal v Rimu. Fradeletta, ki se nahaja na inšpekcijskem potovanj po osvcbojettfh zemljah, in Villo. ki je ?e bolan. Ministrski piedsednik Orlando je razsežno pero-cal ministrskemu svetu o delovan'u italijanskih odposlancev v Parizu, ki se je vedno ravnalo in se tudi nadalje ravna po iziavah. poiianih vladi v zbornični seji 29. aprila in slovesni zaupnici, s katero so bile potrjene. Tekom nato sledeče razprave je ministrski predsednik razlacal velike težav?, na katere naletava izvršitev narodnega pro-srema z ozirom na zapletena vprašanja in mnoso-stranske koristi, ki v tem trenutku razburkavajo mednarodno življenje, težave, na katerih odstranitev delujejo italijanski odposlanci v Parizu in mora sc lelovati vsa država s trdno svojo disciplino. Svet je ugotovil ponovno, da se strinja predsednikom in je poskrbel za popolnitev italijanskega odposlanstva na mirovni konierenci v smislu potrebe dela. Trajal je od 14 do 20. Ministrski predsednik Orlando in minister Crespi sta odpo tovaia nato v Pariz, ostali ministri pa v Rim. Italijanske pripombe. Italijanska- javnost komentira zelo živahno ta izredni docodek. da je ministrski predsednik Orlando sklical ministrski svet na mejo. Tako poročajo tukajšnji »Eri Nuovi« iz Rima: »Nenadno odpotovanie ministrov na melo, da se snidCjO tamkaj z ministrskim predsednikom, jc > rims'-ih krosih izzvalo kar najživalrfiejše razburje nje. Ni mogoče povedati vseh kar najra7novrstnej-ših komentarjev v tem pogledu. Splošno se misli, da je Orlando v odločilnem trenutku, ko gre za rešitev italijanskega vprašanja, ki naj se vstavi v pogodsbo, ki se predloži avstrijskemu odposlan stvu, sklical svoje ministrske tova-Ke, da pi^vza rr.'iio odgovornost za to važno odločitev. Časopisje go.ori zelo optezno. »Giornale d'Italia« je precej. optimističen.« Druco poročilo istemu listu iz Rima na pravi: »Fr;io'"aj označuje sklicanje mmistrskega sveta na t"eio. Komentarji v političnih krogih so kar naiživahnejši in še tembolj, ker so ministri nenadoma oapotovali no dolgem min-islrskem svetu, v katerem je podpredsednik Colosin.o na poolag: Orlando, ih sporočil podal podrubno poročilo italijanskem položaju na mirovni konierenci. Po dob- v ih informacijah se zdi, da je Italiji priznana pesest otelio v, kakor ie bisa doV>~:ena v londonski po tet Zadra ia Šibenika, da pa se ostaH del lond^^ko pogodbe črta, da se omogoči sporazum glede Italijanskih pravic d» Roke, na katere se londonska pesov&t1 več o italijanski posesti Reke, temveč sacio o pokroviteljstvu aH mandatu. Z druge strani ^e ,^sti o deiinitivnem odstopu Salandrc tn Sal-vago Raggija od odposlanstva na mirovni konie-r-nci dodaja danes vest o nenadni vrnitvi Barz;-laia T? vest napravlja vtisk, da ti trije smatrajo koristi in pravice Italije za težko oškodovane ter noče:o spre etž nikakršne odgovornosti. BarzUala s nestrpnostjo pričakujejo v rimski-h krogih, ker upajo, da poda pojasnila o zadnjih fazah pogafenj. V rimskih politiški-h krogih se pričenja razpravljati o vprašanhi, ali bi ne kazalo zavrniti pogoobo. ce h? n" vsebovala dostojne reStve reškega in za-drskega vprašanja ter gospodarskih in kolomja.mh razdelitev.« ... ,. »Nazione« poroča iz Rima, da >e ministrskJ svet v Oulxu treba smatrati za čin politične korektnosti z Orlandove strani napram ministrskim tovarišem, ki imajo soodgovornost, v odločilnem ča-su pogajanj za rešitev italrjanskih vprašanj. Kakor javTa pariški »Matrln«. bi bila definitivna rešitev, kakor Io le zavrtala italijanska vlada, obstoječa v italijanski vrhovni oblasti nad Reko proti tenm da bi se Italija odrekla priklopitvi slovenskih ozemelj v Dalmaciji ter priznala Jugoslovanom razse/.na poroštva, gospodarska in politična, sprejemljiva za konferenco. Nasprotno pa VVilson neomajno vztraja na svoji nespravljivosti in noće sprejeti rtiti te rešitve. Ministrski svet se je torej sklical, da določi smernico za nadaljna pogajanja in morebitne ukrepe, nanašajoče se na zadnje podatke teh pogajanj. Za izročitev mirovne pogodbe Avstrijcem ostaja določen dan 26. t. m, in dotlef morajo biti italijanska vprašanja rešena. Ministrski svet je razpravljal o vsem italijanskem vprašanju. kolonijalnih vprašani;^, vplivnem pasu v Aziji, porazdelitvi trgovinske tonelaže In politiki napram Avstriji. Sedaj bo postopanje italijanskega- odposlanstva odvisno od dejstva, kako sprejmejo zadnje italijanske pogoje zavezniki in Wil-son.« Italijansko časopisje obsoja vladno politiko. »Corriere della Sera« zahteva od italijanskih pooblaščencev na mirovni konferenci, da naj pojasnijo narodu položaj. »Italija mora takoj izvedeti, kaj so zahtevali njuni zastopniki in kaj so dobili v nagrado za svojo dobrosrčno popustljivost, kako so uporabljali svoje glasove, ki so j'h meli v svetu desetorice, in svoj glas, ki so ga imeli v svetu Četvorice. »Idea Nazionale« pravi, da je Italija osamljena v svetu, dejanski izključena na konferenci iz svet» velevlasti, z vsemi svojimi teritorijalnim! in kolonijalnim} vprašanji n-erešenemi ali rešenimi proti italijanskim koristim. Da se izognemo diplomatskemu osamlienju Italije, se italijansko odposlanstvo ni hotelo vrniti v Pariz in postaviti podpisa Italije pod preliminarno pogodbo z Nemčijo. Danes je osamlienje dovršen čin in vse naše diplomatsko orožje je skrhano. To je vse.« »Giornale del Popolo« piše: Ali bo italijanska vlada zmožna, da si izmisli protiukrep? V resnici, dvommo. Prošlost in sedanjost nam ne dajete preveč zaupanja. Sicer pa: kedaj se sestavi narodni odbor, ki postavi spomenik Sonninu?« Enako ostro pišejo taidi »Secolo«, »Tempo« in drugi listi. Posebno ostra pa je »Novissima Italia«, ki očita Orlandu, da je izrabil parlament in ljudstvo, da bi z njuno pomočjo pokril svoje zmete. »Deia! je, da vsled pogojev, ki jih jc stavila konferenca Italiji, ni mogel več ostati v Parizu, in dežela mu Jc klicala: bravo! Potem pa se je. ne da bi bil vprašal parlament ali narod, vrnil v Pariz, tjakaj, kamor je rekel, da se ne more vrniti, če ostanejo razmere take, kakor so bile, ko je odhajal. Vrnil se je. Italiji, ki jc vsa v skrbeh, pa ne sporoča niti besedice, ki bi dajala jamstvo, ki bi zagotavljala izpremembo, ki 'bf obljubljala pridobitev, ki gre njegovemu postopanju in odločni volji naroda.« »Torinska Sera« pa pravi, da se o vseh najvažnejših vprašanjih ne ve ničesar, da javnemu mnenju manka informacij in poten>-takem tudi orijentacije. r^a Bi je v^el nekTi^' ki "je imela:'tojske parije, turfka raja in laški koloni. To so ljudje, ki seiejo. a ne ianjejo; k« se pehajo vse leto v vinogradu tujega gospodari*, v jesen pa gledajo s tužnim srceou kako odvažajo na vozovih v mogočnih sodeb »to žlahtno vinsko kapljico.« Njihovi gospodarji, lu jim dajejo stanovanje takove vrste, kakor sem pre, eno opisal; izsesavajo iz svojih Zurugurijev, »zidanice« imenovanih, to tolo ljudstvo do zadnje kaplje krvi. Umljivo je. da pri takih okoljščinah značaj teh ljudi j ne more biti posebno prikupljiv, toda o tem pozneje. Ob rojstvu velikih mol se vrie Čudoviti dogodki. Kako pa je bilo ob rojstvu našega junaka, nisem mogel ugotoviti. To je gotovo, da je tisti dan, ko je zagledal Ksenil luč sveta, nastal tako ljut vihar, in je taka toča rožljala, d« nit? najstarejši možje niso pomnili enacega. Žalibog, toča ni nič nenavadnega: pač pa to, da so pravih nekateri pismouki, da je ravno isti dan zmaj — ki leži v našem trgu — tako, da ima pod cerkvijo rep, pod Repičevim hramom pa glavo — dvigal svojo ruso truplot Seveda so nekateri, ki hočejo vse boljše vedeti, ptavili, da je to liberalni zmaj. ki se ie tresel pred novim gospodom župnikom [bd je namreč inštaliran isti dan). Naj je torej ta zmaj narodnjaškega ali naprednjaškega mišljenja, pisec misli, da ima ta zmaj teško kaj k naši stvari. Kedo bi pa še celo to verjel, kar je Stefuc, neki faliran študent, toda pesnik za domačo potrebo, pripovedoval v nekem madrigalu. Spal je namreč isto noč v podstrešju Kseni-love hiše. in je videl baje skoz luknjo, kako so pristopile k novorojenemu detetu tn bele žene Sojenice, in da je rekla prva: »Jaz prisojam temu detetu veliko zlega in občutno srce; druga pa: »Jaz mu prisojam bistrega duha, da spozna prav globoko vso ničevnost človeško.« Tretja pa je rekla: »Jaz mu prisojam velikosrčnost: izpozna sicer vso človeško zlobo, toda preziral jo bo.« Verjami. kdor hoče, dasi avguracija ni bila tako slaba. (Dalje.) IZ FRANCIJE. Zveza med Francijo in državo SHS. RIM 21. Agencija »Volta« prinaša vest, ki prihaja baje iz nekih diplomatskih krogov, da se francoska vlada pogaja z jugoslovansko o ustanovitvi vojaške zveze med Francijo in državo SHS, enake že ustanovljeni zvezi med francosko republiko in Grčijo. Sedanja politika zaveznih vlad glede vprašanj, pri katerih je prizadeta Italija, bi se lahko tolmačila z dejstvom, da se je Francija že zadostno osigurala s tem vojaškim dogovorom, ki je že sklopljen ali se sklepa. Iz tega baje izhaja zanimanje zavezniških vlad za ustanovitev velike podonavske konfederacije, v kateri bi Jugoslavija predstavljala hegemonijsko skupino. Jugoslovanska hegemonija bi zagotovila prcti£er. manski in frankofilski značaj nove konfederacije. ter bi zaprla Nemcem pot na vzhod in pomagala francoski razširitvi na balkanski po''i-otok. Istočasno bi se na ta način ustvarila piotiutež proti Italiji. IZ SRBIJE. Zahteve države SMS na odškodninah. BELGRAD, 2\. »-Narodna Politika« objavlja? NaSe zahteve po odškodnini se daio označiti takole: Vo-ni troški dosezajo tri miliiarde. škode na zdradbah in državnih ccstah 2 miK'ardi In UMI ml-li'onov. škoda, ki so jo trpeli zasebniki. 6 miltiard. Naša delcgacija zahteva odškodnino 15 milijard. Burne razprave v skupščini. BELGRAD, 21. Med razpravo o poročilu vertfl-kacljske komisije za mandate je priSlo do burnih prerekanj med demokrati in radikalnimi nacijonal-ci. Tc poslednje so demokrati obdolževali nelojalnega vedenja. Kurs dinara. BELGRAD, 21. Ministrski svet je oblavil naredbo, ki določa kurz dinara v razmerju s krono s 100 za 300. Uravnava valute. BELGRAD. 31. Minister za imance NiČIČ je podal baje vaine izjave, v katerih je rekel med drugim: Bliža se trenutek, ko bomo morali urediti valuto. Razmerje med krono in dinarom se določi pozneje. Rekel je tud-i, da je- vlada pripravila načrt za ustanovitev emisijske banke. Kot Jamstvo za emitirane bankovce bodo služile državne posesti. - ___ IZ SLOVENIJE. Poštni promet med Stovenijo in Nemško AvstriK LJUBLJANA. 21. Z dnem 17. t. m. je zopet začela poštna služba med Slovenijo in Nemško Avstrijo in Ceško-SlovaSko. Do <ščena so samo odprta navadna pisma, priporočena pisma, vzorci in tiskovine. Iz Prek m urla. RADGONA, 21. 300 slovenski besrtinccv Je postalo brzojavko, proseč pomoči. Zapustili so svoje hiše vsled napredovanja ogrskih boljšev^kov. Boji s koroškimi Nemci. LJUBLJANA, 21. Tiskovni urad objavlja: Sovražno topništvo je oddalo nekoliko strelov severno Sloveniega Oradca. Tekom dneva ni pohota prišla v boj na nobenem mestu. Sicer je položaj neizpremenjen. __ IZ HRVATSKE. Tuje tvrdke pod prisilno upravo, BELGRAD, 21. Vlada je odredila, da je več tujih tvrdk. ki imajo sedež na Hrvatskem, stavid pod prisilno upravo. Transporti avstrijsko nemških ujetnikov. ZAGREB. 21. Včeraj je dospel v Zagreb prv* transport vojakov Nemške Avstrije, ki so bili za- t Straa It ▼ Trstu, do« 23. ntfa 1919. jeti v bofth na Koroškem. Ko so jih okrepčali, so nadaljevali pot proti Brodu. IZ CEŠKO-SLOVASKE. Konflikti med Madžari in Cehi. FRAOA, 21. Zbravši velike sile na obeh straneh Szy!aka, so Madžari napadli če$ke Čete. Obrambna črta češko-slovaška gre od Ipola preko Nytre-Palekfalva-Jeszte. Na podonavski fronti in vzhodno Slovaške je položaj neizpremenjen. Cehi so na svojih obrambnih črtah odbili madžarske napade, ki so bili zlasti v odseku Hildeg zelo srditi. V Pinczu so Cehi sestrelili en sovražen zrakoplov- IZ RUSIJE. Litavci zasedli Riga. BAZEL 21. Iz Berolina poročajo: Dsti poročajo iz Kopenhagena, da so litavski lovci zasedli Rigo in postreljali večino boljševiških prebivalcev. Boj do zadnje kaplje krvi BASEL. 21. Iz Revala poročajo: V slovesni seli konstituante !9. majnika je bila proglašena neodvisnost estonske države. S 93 od 94 glasov je bila odobrena izje* a, ki pravi, da se bo estonsko ljudstvo branilo do zadnre kaplje krvi proti boljševičkim ogrožanjem. Ruski poslanci so se vzdržali glasovanja. Anglija podpira ptvrtirevolucijoiiarnn vojska. LONDON. 21. Kakor se zdi, hočejo zavezniki resno podpirati vojsko generala Denikina. Anglija je pripravila orožja in topov za 250.000 mož. Prva pošiljatev tega materijala je že dospela na določen: kraj. Drugo je ali že na poti, ali pa pripravljeno za odposlatev.__ Avstno-neniski žurna!ist, ki koče prekaniti cenzuro. SAINT GERMA1N. 21. Neki žurnalist avstrijske misije, poročevalec lista »Neue Freie Presse*. Fri-scliauer. je predložil cenzuri neko brzojavko, a na to se mu ve posrečilo, da jO jc zopet dobil v roko in izprerrcnil besedilo. Pravijo, da bo Frischauer izgnan.__ Letalec Havvker ponesrečil? LONDON 21. Vsi upi, da sc najdeta Haivker in Grieve, ki sta podvzela let čez Atlantski ocean, padajo eden za drugim. Navzlic natančnemu raziskovanju morja okoli irske obali, ju niso vendarle našli. Razmere na morju jemljejo vsako upanje, da je rešila drzna letalca ladjica, v katero bi se bila mogla zateči. Zadnje upanje nudi še možnost, da sta se letalca rešila na kakšno ladjo brez radiotele-grafskih aparatov, ki ne more vesti o rešitvi naznaniti. Povsod vlada najhujši pesimizem in večina misli, da sta Hawker in njegov tovariš našla v morju grob, dostojen njih junaštva. Na Angleškem in na Irskem vlada velika indignacija radi neobzirnosti vlade, kateri se pripisuje krivda nesreče, ki je zadela britansko aviatiko. Večina naglasa, da ni imela vlada niti toliko čuta, da bi razumela, da je Hav.ker tvegal težak poizkus v tako obupnih razmerah, samo da zapreči, da bi v angleško-ameriški tekmi za zračno prvenstvo zmagal sin Združenih držav. Hawkerjeva žrtva je zato tim velikodušnejša in odgovornost angleških ot.'a-sti, pa naj se navajajo kakršnasibodi opravičevanja, tim večja. ©Ilsoimua poslanica mnerjkemu Rcnjm Predsednik \Vilson je doposlal ameriškemu kongresu iz Pariza daljšo spomenico, v kateri razpravlja: o mirovnih pogajanjih, o novih od-nošajih med delom in kapitalom, o pričetku velikega inc Mrijalnega in poljedelskega delovanja, o fiskalni politiki, zaščitnih carinah, o ženski volilni pravici in o svojem povratku v Washington. Poslanica začenja z živim obžalovanjem predsednika, da ne more osebno odpreti izrednega zasedanja kergresa, ali absolutno uve-rjen je o potreH, da prouči razne naloge u-pravnega leta 1919-1920. \X;ilson govori le na kratko in mimogrede o mirovnih pehanjih, naglašujoč enostavno razburjenost ciobe od podpisa premirja sem. Pravi, da bi bil prenagljeno, ako bi razpravljal o pogojih mirovne pogodbe, in tudi če bi izrekal sodbo o njih poprej, dokler ne zadobe vseskupne formule. Po tem kratkem uvodu govori predsednik o problemih notranje zakonodaje Zedinjenih držav. Noče izrekati nikake sodbe glede notranje z"koncda;e, dokler je odsoten od Zedinjenih držav; dokler je brez vsakdanjega kontakta z intimnimi viri informacij in nasvetov. Vendar je upoštevati številne probleme, na kalere more v resnici obrniti pozornost, četudi le v splošnih potezah. Problem, ki nadvladuje vse druge v vseh krajib, kjer žari sedanje veliko delovanje: je problem dela. Pod problemom dela ne razumeva on problema dobre industrijalne produkcije. Nanaša se na bolj važno in iivljensko vprašanje. Kako naj moški in ženske, ki delajo v svetu dnevno, dosežejo progresivno bolj-Sanje svojih razmer, svojega dela, da bodo bolj zadovoljni, da se bo bolje postopalo žnjimi v skupnosti, pri industrijah, ki žive od njihovih naporov? Ne morrmo živeti svojega častnega življenja kol narod, ali izpolnjevati svoj razvoj kot indusi ijalna skupnost, če kapital in delo ostajata v razmerju nasprotsiva, namesto da bi bila združena. Gledala, kako bi nadvladala drug dru^e^a. To dovaja v zagato in sedanja zakonodaja dela je v glavnem vprašanje, ki se tiče držav vsake posebej. Tisti, ki v resnici žele, da se prično nove razrr.e-e med kapitalom in delom, morejo najti prijateljsko rešitev. Federalna zakonodaja ntore storiti več, nego je storila doslej zakonodaja posameznih držav. Posebna svrha v tem bistvenem predmetu mora biti iskrena demokratizacija industrije, temelječa na polnem priznavanju pravic. Tisti, ki delsjo — pa naj bo njihova stopnja katerakoli — morajo biti na bolj sistematičen način udeleženi pri sklepih, ki se nanašajo na dobrobit in funkcije, ki jih izvršujejo v industriji. Natančna zakonodaja v tem pogledu je popolnoma mo"na. Predsednik proučuje na to uvozne carine. Sedaj ne grozi ameriškim industrijam nikaka nevarnost vnanje konkurence. Naša debela je izšla iz vojne w>r;e pretresena. manje oslabljena, ne^o vse drage evropske dc'ele, ki so nase kenkurentinje v industriji. Delo vzpo- • stave bo slonelo na moči produkcije in pomožnih virih teh narodov v bodočih letih. Ocda-ljeni smo od najmanjše nevarnosti vnanje konkurence, vendar je verjetno, da pridejo odno-šaji, ki bodo jako olajšavali izhode v inozemstvo za ameriške tovarnarje v letih, ki pridejo. Dasi predvideva ta ugodni položaj in ta pro-cvit, ki se bosta nudila ameriški trgovini in industriji, opozarja predsednik kongres na potrebo posebnega postopanja, da se bodo pospeševale ameriške kemične in barvne industrije — industrije, ki naj ovirajo nemški uvoz takih izdelkov, in to ne le, da bo dopuščen razvoj teh ameriških industrij s trgovinskega gledišča. ampak tudi v namen modrosti. Zedinjene države se ne boje, pridružiti se programu mednarodne razorožitve, vendar hočejo ohraniti intaktne tovarne kemičnih izdelkov, s katerimi se dosezajo eksplozivne snovi in dušilni plini. Nemška kemična industrija, s katero stopamo sedaj v konkurenco, je bila in bo mogla biti še sposobna, da si v gotovem trenutku pridobi zopet monopol, ki bi jej omogočil, da nam bo dajala občutiti konkurenco pri izdelku, ki je posebno perfiden in nevaren. Govoreč o prednostnih carinah, ki bi mogle zadeti trgovino Zedinjenih držav, meni predsednik, da ni želeti, da bi začeli s politiko gospodarskih represalij, vendar sodi, da bi moglo biti to dejstvo v okvirju možnosti. Komisija za carinarske tarife mora imeti pripravljen program, revidiran v smislu sedanje zakonodaje. Nato govori Wilson o ženski volilni pravic? priporoča toplo želje sufragistinj, zahteva za svojo deželo privilegij, da ona prva predloži veliko reformo. Predsednik izraža željo, da bi telefone, brzojave in železnice videl povrnjene privatni industriji, vendar pa naj bodo podrejene enotnemu postopanju in n?j bi se prilagodile interesu občinstva. Kar se tiče zabrane prodaje alkoholičnih pijač, priporoča predsednik dodatek k prejšnjim odredbam, ki bo izključal prepoved vina in piva. Wilson zaključuje: Nadejam se t* vso iskrenostjo, da se skoro povrnem na svoje mesto v Washington, da se bom skupno z vami bavil z vprašanji, ki neizogibno zahtevajo mojo prisotnost pri delu mirovne konference, glede vseh podrobnosti uprave in svetov, ki utegnejo potrebovati delovanja moje izvrševalne oblasti. Dssr Prodaja soli. finančno nadzorništvo naznmla, da se s 26. t. m. prične prodaja soli občinstvu v prodajalnicah monopolskih predmetov v mestu in srednji okolici. Umrl je v Ljubljani generalni vikar Janez Flis. Dasi je živel in deloval tiho in čaleč proč od svetovnega šuma, so ga vendar pokopali z velikimi častmi. Skromen mož je imel veličasten pogreb. Na zadnji pot« so ga spremili: knezeškof Jeglič, župan dr. Tavčar, nad 100 duhovnikov, veliko število zastopnikov raznčh oblasti, korporacij in društev ter velika množica ljudstva. Pozor na bombe in ročne granate! Po nalogu vrhovnega poveljstva opozarja občina ljudstvo penevno na veliko nevarnost, ki izhaja cd bomb in ročnih granat. Priporoča se vsem, da opezerijo posebno otroke na zelo nevarno igro z oir.enje-nimi projektili. Slovarsko gledališče. Repe-toar tega in prihodnjega tedna se je raci nepričakovanih težkeč iz-premen.l v toliko, da se penovi v scbcto, dne 24. t. m. cb S zvečer Etbin Kristanova trama »Samosvoj« in se vprizori v nedeljo ropcl-Jan «Po-hujšanje v dolini Sentilorjanskl«. K- Sclunherrjcva drama »2cna vras« se vprizori prvič v torek, ene 27. t. m. ob 8 zvečer. — Opozarjamo ponovno ne H. benefično predstavo angažiranega ansambla, ki se vrši v petek, dne 30. t. m. cb 8 zvečer. — Vprizori se ob tej priliki I. Cankarjeva čramc »Hlapci«. — Za »2ent> vraga« je potreben igralec na harmoniko in prosim onega, ki bi hctel proti primerni odškodnini sodelovati s svojim godalom, de se javi pri meni ob večernih vajah, cd 8 ure naprej. Ravnatelj. PlarJr.ci pelete ob ugodnen vremenu v nedel:o. 25. majnika na Volnik. Iz Trsta pei, s tramvajem ob 7'56 ali z vlakom drž. žel. ob 7*30 zjutraj na Opčine. Tam sestanek pri g!a\ni tramvajsU postaji. Odhod na Vohiik ob 8 in pol. 2:veža za ves dan in potno izkaznico je treba vzeti s sebej. Vclnik se ne odlikuje le po svojem krasnem, obsežnem razgledu, temveč tudi po pestri flor:. k: obdaja ta zeleni vrt zlasti v cvetočem majniku. Promet v pristanišču. Pripluli so včeraj: »Lov-čen« in «P. Hohenlohe« iz Benetk, *Ariaćne Irene« iz Kardifia, »Galizca« iz Reke; odpluli: ^Ficrcnza« in »L5- Bruck« v Benetke, »Carslnia« v Fila-eirijo, »\Var Earl« v Port Said. Prodsia kuriva. Koks (po 20 kg na rdeče izkaznice se bo prodajal po 16 lir. stetink dne 23. 5. v naslednjih okrajih: Novo mesto: 2351—2600 <37) Anastasio 9. — Stara mitnica: 5701—5P50 (36) Šalice 7. — Sv. Jakob: 2M—350 (30) Guarcia 42, 351—590 (30) Cr. CanceHieri 110. (Wot!re izkaznice). S. M. M. Zg.: 151—300 (2) S. M. M. Zg. Bi-vio 8. — Skedc-iij: 1—200 (3) Skederu SCO. — Sladko og?«e (10 kg na rdeče izkaznice) po 52 Vir. stotink kg. Stara mitnica: 5501—5700 (36) G. Ca-prin 19. Slovenski Igrici priredijo v nedeljo, dne 25. L m- v dvoran-: Narodnega doma pri Sv. Ivanu gledališko predstavo. Igrala se bo A. Pittamjeva črama v enem dejanju iz ruskega življenja »Volkovi« in W. Frerkingova komedija v enem deja-n'u »Ozdravljena«. Sodelujejo gg. R. Pregarc, I. Gabršček, K. Terčič, C. Bratuž in g-Jč. L. Vovkc-va. L. Btzjakova. Začetek cb 6 in pol popoldne. Fo končani predstavi bo presta zabava. Nenadna smrt Ivanka Oaiotto, stara 70 let, jc včeraj nenadoma umrla v svojem stanovanju, v ul. Farneto 33. Zdravnik z reSilne postaje je ugotovil smrt Kožne vesti. Dvomljiva kost. K slavnemu naravoslovcu Rf-hardu Owen, nadzorovatelju zbirk v britskem muzeju v Londonu, pride nekega dne sluga tedanjega prvega angleškega- ministra lorda Johna Russela. Sluga izroči učenjaku, v papir zavito močno kost m rr.-u da pismo, v katerem ga lord Rus-sei prosi, naj bo tako prijazen in mu pismeno naznani, od katere živali jc ta kost Učenjak gleda in vidi na prvi pogled, da je čisto navadna svinjska kost. Maie z glavo in premišljuje, zakaj zahteva prijatelj Rtrssel pismeno potrdilo za tako vsakdanjost; vendar pa napiše listek an pošlje slugo s kostjo in spričevalom domov, upajoč, da mu bo lord stvar že raztolmačiL Ko pa preide več dni in mu nihče rnč ne pove, gre k ministru in ga vpraša, kaj je mislil s tem. »A ja, kost« pravi minister in se smeje. »To je kost od Šunke, ki mi jo Je posla! predsednik Grant iz Amerike s pripombo, da je šunka medvedova. Pojedel sem jo tudi kot tako, nazadnje sem pa vseeno začel dvomiti in sem Vas prosil za Vaše mnenje. Poslal sem mu sedaj kost in pa Vaše spričevalo v VVasftimgton. Obljvbil mi je pravo medvedovo šunko in mora mi jo dati.« — »Tako, tako,« pra-vi Ovven, ki je tudi rad Kaj dobrega prigrizek »Ce Vam pa sedaj predsednik pošlje še eno šunko in jo bom zopet moral preiskati. Vas prosim, da pustite tudi meso gori. Potem bom veLiko lažje videl in spri-ča4, čigava je kost« t Ccrina peroFla. Trst. dne 22. majnika 1919. Borza brez poslov. Tendenca nsizpremenjena. Tečaji: Co«u!!ch (AustroamericanaJ 710— 730 S"1?? Dn'n^atia (Parobr. lf Lunaček, Rudolf Wrus (odsutna), zeta. — Adolf Lunaček, Bogomil Wrus (odsotna), Dušan Wrus, Boris Lunaček. vnuki. m S pot'H-n srcem rrznarfarpo t- zno vect. dn Je danes po d in m"Čni bolez-i v n rcrju sv j h dragih mi.nj v Gospodu zaspala naša preljublje-a topiogu in mat1, gospa m., ob 4 Popreb drnge pokojnire se bo vršil danes, v petek, 23. t. popoldne U hiše za os i u ca G.u a št. fc9. TRST, 22. m jnika 1919. soprog. DanllOj sinček, in serodniki. Novo pogrebno poojet.e, Tr-t, Co:so 47. ^oslanol Sežanskemu občiaslvn! Za časa mojega bivanja v bolnici se je vtihotapil nenadoma neki neznan nesramnež v mojo brivnico. Proti soprogi je rekel, da misli briv-nico kupiti in naj ga pusti 14 dni delati, da vidi, če gre dobro. Vse to je bila nesramna špekulacija, da izve moj položaj in razmere, namreč da sem bolan in da sem bil začasno nezmožen za delo. Ta čas sedaj ta človek zlorablja. Dovolj nesramno je, na tako nepošten način po Sežani kruha loviti in ga vzemati bolnemu družinskemu očetu, za katerega veste, da vas je dobro in točno postregel od začetka do danes. Zato se ne odvračajte sedaj od mene brez vsakega vzroka, temveč me v dvojni meri podpirajte, da mi vsled te konkurence ne bo treba stradati. Najtopleje se priporoča VEKO SLAV KLEIN brivec v Sežani. priredi poljska mlrd!::a v R henber^u na oinkoštno nede'jo, H. junija t. I. v Pol u. Svira godba iz Pnačine. K obiLil udeležbi vabi mladina. TTT^r--^^ ZOBOZDRAVNIK TROT •) Za članke pod tem naslovom odgovarja ured. niŠtvo te toliko, kolikor mu veleva za! D\ Corso 24, I. naJsiropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3 - 6 pop. Er:£ol3rt:3 temi ni platni] ia o:lai zojIi se raiunajo po 10 stot. beseda. Najmanjča pristojbina L i'—. Debele črke 20 stot. beseda, hajjaaniia pristojbina L 2*—. Otvcr 1 sem zalogo clnann (Solino in fl2_elo p.I gasp^ Krilniasi il v Basa^el. Obenem se priporočam — TENCE. Klsoua Kiselin v velik h in na adnih steklenicah se prod jj v skladisču RU<2S2RO GAMB£L Trst u!. Pier Luigi da Palestrina 2 vogal ul. Ooronea. — Telefon 21 -03. ŠIVALNI stroj prodam, 90 lir, ul. Manzcni št. 17, vrata 2, pritličje. 3701 prirede an!je v Malem junija Kepnu 9 Svira g d ?a s Prošeka, K obilni udekžbi vabi m jdii.a. IZRID?"A P.1HL1KAI Vino M rsala 17 stop. L 4. 1. Vino Ve moutli Iti stop. L 4 I. Vino Cnlaiui (21itrsk i steklenica) L 3.60. F ni žganja in rum L 8 1. Konja* L 10 I. Na debelo ia drob- o prodaja [BlMll m. ottD.ra Cbx tema) iaValJirivo 34. Velika zalegi R3& vrst p » konkurenčn h c na i o Trste, ulica Comrnerciale št. 5 pri tvrdki J. PJPUM <5 C. PLESNO VESELICO prirede fantje iz Vrpclla pri; Vipavi 25. t. m. Pričetck ob 3 pop. URAR sprejema popravila ur vseh vrst. Delo j točno, cene zmerne. Velkavrh, uL Tigor 5. III. i ISCE SE gospodična, vešča v slovenščini, iwm- ; Sčini, italijanščini, ter sTovenski stenografi! j Ponudbe pod »lz dobre družine« Jia tns. odd. j Edinosti. 36991 Velika zaloga vsakovrstnega Italijanskega kiHKJIi M mi na de^e!o. Po c^riah brez konkurence. V vili £ni Jsr-il — Cplar.e KUPUJEM vsakovrstne u-'ca Solitaric 19. vreče, Jakob Margon, 3698 SPREJME se čevljarski, delavec. Farneto 33. 3693 PRODAM takoj travnik, obdelano zemljišče z vinogradom, tri njive obsega v Zavijah pri Trstu. Anton Jerkič, fotograf, T\st, ul. Roina 24. P 111 IZBER klobukov, beli slamnati, za birmo in vedno novomodni za dame, cene nizke. Sprejemajo se tudi naročila in popravljanje v novem modnem salonu ul. Barriera 28, III. 3665 FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na. dvorišču. P 1233 t vest, brat Poirkušcn samomor in aretiranje nekega vojaka. Bersaljerski narednik Josip Martini se je včeraj cb 2 pcp. obstrelil s samekresem v neki brivnici, a vojak Emar.uel Glavino je izkoristil zmešnjavo rer mu ukradel listnico z 200 lir. Ran enca so pe-IjaH v vojaško bolnišnico na Vrdeli, a tatinskega vejaka, ki je dezerter, so aretirali. Padel je s kopije. Neki izvešček je včeraj ob 5 pop. v u!:ci Giulia padel s kočije in se zelo poškodoval. Na reš:!ni pos:aji so mu deli prvo pomoč. Hotel se peljati. Feliks Svor. star 12 let. je včeraj splezal na nefci avtomobil, toda po kratki vožnji je paCel in dobil razne poSkodbe po glavi in nogalL Peljcli so ga v mestno bolnišnico. S tužnim srcem naznanjamo lalostno da je naš ljubljeni soprog, oče sin, ozir. in svak Fran 0M1 bivif policijski nadzornik po kratki in mučni bolezni dne 16. t. m. v Radgoni« mirno v Gospodu zaspaL TRST, 22. majnika 1919. Žalujoči ostali* Josipiaa, soproga. Ima, hči. Ivan In Marija, starši. Josip, Alojz, Anton« Dominik, bratje. Marija, Josipina, Amalfa, sestre. Svaki in svakinje. !! ZA m IV bi^se^ a sa Velika izbira vsakovrstnih zlatih In srebrnih daril. JUOlzil Pflvt Trst. Trg G. Gcrt":n'J SL 3 (prej 'lr* Ba.r era vtc.hia . K ovo slkadllče. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : : H. CUEMREU Trst, C9K0 Šieu. Z8 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. FRAIMZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioichino Rossini štev. 12, vogal ul deli.: Po>ti. TVhniški vodja A. Juhnscher, »lol^oktnl asistent Dr. J. Č rmaki. - I/dir .nje zob brc-z bo ečin. Plombiranja. Umetni ziobje. . B3SSI1JJ 1 T ■ <1 D ela. glav. K 30, v) >/>>;), Rcscr/s K3,1>j» .>jj €c:.tr:h! TJ*, S T tla ta:s3 4i Bisuamli 5 - tla S. liri!) ? Podružnt-e: Dubrovnik Dunaj. Kotir, Ljub. ljana, Metković. Opatiji Spit. Sibenit ZaJ2r Ekspozitura: Kranj. ObavTfa vse v b nčno stroko spadi}ete pis'e. Sprojsma vloja v Liruh na hranilne knjižice proti kinl.n obre- siim v b.m:og ro-prometu proti ^»i'o letnim o-brestim. Na odpoved naveza ie znes ;e sprejema po mjugidnejl h pogojih, ki se imajo pogoditi od &lućaja do slučaja Ea;e v aijaa »araubi pnJjli [hhi diiiiifj:). Blagajna posluje od 9 do 1J. Na podlagi brzojavke štev. 139 uvrščene v „Ed nosti- 12. t. m. so bili v torek, 20. t m. popclJne ia tovorjeni pri tvrdki J. Parčina, g Trsiu, ul. Torrafilanca št. ZO (Teleion 29-53) p vi Vfgori naj inejšega vina CHIANTI „Valle d' oro S« glasovnega posestva La Rocca" t^rdke Altinl & Serafini, San M nlr.t > dl Firenze, Vino