DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštna predal 22, telefon 2326. P<>drtEaHCe. Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski diom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pdsma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan. pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirafo.
itev. 7.	Sobota, 24. januaria 1931.	Leto VI.
Sklepi socialnih demokratov na ceho-slovaškem.
Obe frakciji ostaneta solidarni.
Načelstvi čehoslovaške in nemške socialno - demokratične delavske stranke sta imeli pod predsedstvom Polanca Hampla sejo, na kateri sta Poročala namestnik ministrskega predsednika, minister Bechyne, in minister za socialno skrbstvo dr. Czech o sodelovanju v parlamentu in v vladi.
Skupna načelstvena seja je, kolikor spadajo v nje področje, stvorila naslednje sklepe:
Načelstvi obeh strank sta sprejeli poročilo zastopnikov v vladi na znanje, ter obenem pozdravili poročilo ministra dr. Czecha, da pripravlja za bodočo sejo ministrskega sveta predlog za razširjenje in poglobil e uje prehranjevalne akcije za nezaposlene ter za prehranjevanje siromašnih otrok. Obe stranki pričakujeta, da bo vlada na tak predlog napravila potrebne sklepe ter da bo v najkrajši dobi izkoristila kredite, ki jih je parlament v znesku 150 milijonov čehoslovaškib kron za' olajšanje gospodarske krize dovolil.
Stranki pa nista zadovoljni samo
delovnim investicijskim programom. marveč zahtevata njegovo resnfcno liiptT^escm? i*vedbi>, na-glašujoč. da se mora ministrstvo delit v sedanjem času učinkovitejše boriti proti tež kočam, ki ovirajo ne-rmrtfno izvedbo investicijskega programa. Načelstvi obeh- strank sprejemata radi na znanje, dla so se pričela pogajanja prav z Jugoslavijo za sklenitev trgovinske pogodbe ter javno izrekata željo, da se ta pogajanja zaključijo s pozitivnim' uspehom, ča nič manj važne ne smatrata obe načelstvi trgovinsko pogodbo z Ogrsko ter želita, da se tudi s to državo 'Dostavijo normalni trgovski odno-Šaji na podlagi nove trgovinske pogodbe.
Končno, pravi resolucija', pričakujemo od vlade, da v najkrajšem nolcu uredi razmere članov nameščen sk ih organizacij tako. da bodo Mogle vršiti funkcije pri izplačevanju Podpor ra nezaposlene.
Uspeh indijske konference v Londonu.
Konservativci proti vladi.
Dne 19. t. m', je bila zaključena londonska indijska konferenca. Na zadnji seji je imel Macdonald daljši zaključni govor, v katerem je po-Maril, da je bila Simonova komisija Potrebna. Indijcem nje poročilo ni ga jato, vendar je pa ta komisija da-3 povod, da smo se Angleži in In-hci sestali in posvetovali, kako bi jedili Indijo, da Indijce čimbolj za-a°voljinio.
. V svoji resoluciji, ki je bila spre-]eta, je Macdonald poudaril, da bo meha v bodočo indijsko ustavo spresti posebna jamstva za muslimane, p zatirane razrede in sloje kakor •udi za. druge manjšine. Po novi btavi postane Indija zveza vseh in-mskih držav in Britske Indije. Usta-■ a se uredi sporazumno. Guvemer-p bo pridržano samo obrambno vod-
in zunanjc-politjčne zadeve. V sličnem' pogledu bo Indija saimo-(j, 'Jna. Macdonald samo priporoča, d t'aj skrbi za finančno ravnotežje, j. spričo indijskega problema, da-nf /'aracii načrta o volilni reformi,
J kateri bi tudi delavska vlada ne-
Vandervelde o položaju.
Predsednik Socijalistične delavske internacijonale o vojni nevarnosti.
V nedeljo je imel v Bruslju v delavskem domu socialist Vandervelde nagovor na socialistično mladinsko gardo, v katerem; je rekel, da sicer iie veruje v novo svetovno vojno, vendar je pa po njegovem mnenju mednarodni položaj slabši, kakor je kdaj bil. V slučaju novega konflikta pa itak položaj Belgije ne bo enak onemu leta 1914. Tokrat bo Poljska ona dežela, ki bo neposredno ogrožena. Končno je Vandervelde
govoril o mirovnih pogodbah, ki bi se morale revidirati ob splošnem sporazumu, zakaj, če bi se v Ver-zajlu sprejete obveze ne izpolnjevale, bi tudi Nemčiji ne mogli braniti, da se zopet oboroži. Belgijska socialistična delavska stranka mora zato podpirati razorožitveno. stremljenje in obenem zahtevati, da se razorožitev izvrši ob mednarodni kontroli.
Balkanska unija.
Vsi balkanski poslaniki v Atenah za balkansko unijo?
v dobi žalost -
V reviji »Les Balkans« so vsi balkanski poslaniki balkanskih držav v Atenah podali izjavo, da more le balkanska unija vrniti balkanskim narodom ono na ugledu in dobrem
imenu, kar so izgubili ne preteklosti.
V koliko so te izjave iskrene, ne samo diplornatične. borno videli. Res je že potrebno iztreznjenje!
Angleška delavska vlada za splošno
razorošitev.
izpolnitev obveznosti
Za
Razorožitev je bila sklenjena že v mirovni pogodbi. Minilo je pa že deset let od tedaj in države se v bistvu niso potrudile, da bi se načelo rešite kunkrcuvo. Posebna komisija je imela to vprašanje preštudirati po nalogu Društva narodov in podati poročilo o stanju vprašanja ter staviti predloge, kdaj in kako naj se vrši splošna razorožitvena konferenca.
Komisija je poročilo izd’elala, toda pesimistično poročilo, ki kaže na neiskrenost raznih držav v tem vprašanju in zlasti tudi s temi da države snujejo razne zveze In alijanse, ki imajo vse znake, d'a razpoloženje v današnjih državah, predvsem' v vladah, ni naklonjeno nesebični razorožitvi.
O poročilu je bila na seji sveta Društva narodov daljša debata, v kateri je govoril tudi angleški delavski minister Hendlerson. Izjavil je, da Velika Britanija ne bo priznala nobene druge alijanse držav, kakor one, ki so utemeljene s paktom (točka 8) Lige narodov. S paktom Lige narodov so države vezane s svečano obljubo na politiko kolektivne (skupne) razorožitve. Dolžnost vlad je to, ne Društva narodov.
Isto stališče je poudaril tudi nemški zunanji minister dr. Curtius.
Drugačno stališče pa je zavzel v vprašanju italijanski zunanji minister Grandi. Rekel je, da vprašanje varnosti ni glavno vprašanje oziroma ovira razorožitve, marveč so še drugi vzroki, ki zbujajo nezaupanje. O italijanski izjavi pišejo .fašistični listi, češ, da gre pri razorožitveni in panevropski akciji za hegemonijo Francije v Evropi ter da je, preden se reši vprašanje razorožitve, izvesti še revizijo verzaljske mirovne pogodbe, s katero naj se iznova izpre-rniinjajo razne državne meje zlasti v prid Italije, Madžarske, Bolgarije itd., to je, tistih držav, s katerimi poizkuša Italija ustvariti v Evropi revizijsko antanto, da prepreči augleško-francoskb politiko.
mirovnih pogodb.
Mirovne pogodbe so sicer plod imperialističnega povojnega duha; velike države, ki so bile zmagovalke, so zaradi tega proti reviziji mirovnih,pogodb, razen, če se korigirajo državne meje sporazumno. Sporazum je pa v današnjih razmerah skoro nemogoč, kakor je nemogoča revizija mirovnih pogodb, dokler imajo ves vpliv na politiko močni zmagovalci v svetovni vojni.
Nastop Hendersona na seji komisije pa- je vendar tako odločen, da mora tudi v Društvu narodov in pri raznih državah najti odziva. Vprašanje razorožitve je nesno. Če razne državne vlade, ki stoje odločno pod vplivom kapitalizma in kapitalistične ideologije, tega vprašanja morda danes še ne bi hotele resno razpravljati, naj se zavedajo, da so odgovorne narodom, ne kapitalizmu, da je ves svet prežet s hrepenenjem po miru. In, če imamo danes po vsem svetu grozno gospodarsko krizo, je temu v veliki meri krivo svetovno zapravljanje denarja za oboroževanje, ker milijarde in milijarde, ki gredo vsako leto za militarizem' niso produktivno naložene.
In, če se izvede splošna razorožitev, kako naj so mogoče nove vojne? In, če se ustanovi mednarodno varstvo in dajo vse garancije za mir, za mednarodno poravnavanje sporov, kdo more imeti še strah, če ne sam kapitalistični imperialist?
V zadnjem' času je splošna propaganda za' razorožitev in svetovni mir nekaj ponehala. O samih na-sprotstvih in posebnih interesih govore državniki in diplomati, o zvezah in alijansah. Ali ni to politika kapitalizma, ki se skriva za osebnostmi javne politične reprezentance?
Nedvomno! Zato pa mora delavstvo vsega sveta samo voditi propagando za razorožitev in mir!
Delavska propaganda mora podpreti te probleme in jih dovesti do zmage.
kaj pridobila na vplivu, pa prehajajo konservativci v jako ostro ofenzivo proti delavski vladi in skušajo vse nezadovoljne elemente, kakor to delajo rcakcionarci povsod, vpreči v svoj politični voz. Iz teh vrst tudi iz-
hajajo vesti, da se misli Macdonald zaradi velike izčrpanosti umakniti, ter prepustiti predsedstvo vlade sedanjemu zunanjemu ministru Hen-dersonu.
Šestdesetletnica nemške dr2ave.
Bojimo se samo boga!
Pred šestdesetimi leti dne 18. januarja je železni kancler Bismarck združil 26 nemških dežel v eno državo. Te državice so obstojale dalje in šele po izumrtju posamezne dinastije so pripadle Nemčiji. V Bismarckovem duhu nacionalizma se je potem Nemčija razvijala do cesarja Viljema II., ki je bil pravi zgled vojaškega imperialističnega politika. Viljem je rekel, da se ne boji nikogar, razen boga. Govoril je vedno prav podobno kakor govori danes italijanski ministrski predsednik Mussolini. In zatiranje delavskega političnega in strokovnega gibanja je bilo ravno v Nemčiji izredno aktivno.
Nemški militarizem je bil tudi indirekten povod svetovni vojni, ker so vse države s strahom opazovale, kako se Nemčija oborožuje. Močno pa je obstojala ob polomu svetovne vojne nevarnost, da velika Nemčija razpade. Ni se to zgodilo. Pognali so Viljema v Doorn in najmočnejše stranke so se zedinile glede vzdrževanja reda ter pod vodstvom social-no-demekratične stranke na weimar-ski konstituanti sprejele novo nemško republikansko ustavo, ki je odpravila privilegije nemških dinastij in ohranila enotnost nemške republike.
Če je bilo za nemško buržuazijo, plemstvo in aristokracijo važno zedinjenje pred šestdesetimi leti, je zgodovinsko važnejša weimarska republikanska ustava za nemški narod, ker mu je dala resnejšo podlago za kulturni razvoj.
Nemška buržuazija in kanitalisti z današnjimi stanjem sicer niso zadovoljni. Zato hočejo oživiti fašistično gibanje, ki naj bi pahnilo Nemčijo v nekdanjo reakcijo. Fašisti sicer groze, da bodo v letu 1931. izvršili svoje načrte, ali na straži je demokratično delavstvo socialno - demokratične stranke, ki je dalo tej republiki tudi prvega predsednika Eberta. Duha demokracije pa je širila in ga širi med narodom nemška socialna demokracija.
Tajno obsedno stanje v Budimpešti.
Ogrski magnati so vedno pripravljeni.
V torek zjutraj so zasedli vsa javna poslopja in železniške postaje v Budimpešti varnostni organi. Vlada pravi, dla je to tajno obsedno stanje naperjeno proti nameravanim komunističnimi nemirom1. V resnici pa se baje pripravlja puč fašističnih legitimistov v prid Otona Habsburškega. Vlada pa ne mara takega presenečenja že iz svojega prestiža. — Politično torej Ogrska ni tako konsolidirana, kakor se bahajo madžarski magnati okoli po svetu.
Kje se bo vršila splošna razoro-žitvena konferenca? Deljena so mnenja, kje se naj vrši splošna razorožit-vena konferenca. Nekateri jo žele imeti v Ženevi, drugi na Dunaju, dalje v Luganu. Zadnje vesti pa priporočajo San Sebastian. V tem mestu je namreč prostora za tri do štiriti-soč delegatov, ki se bodo udeleževali razorožitvene konference. To bo res prevelika konferenca. Med to množico delegatov — koliko bo pravih prijateljev razorožitve in miru?
Angleška volilna reforma.
Macdtonalclova vlada je predložila parlamentu projekt volilne reforme za zbornico poslancev, ki je bil izdelan po daljših razpravah z liberalno stranko. Volitev ostane še večinska. Važna je ona določba, Klasom katere bo volilec napisal poleg glavnega kandidata, ki ga misli voliti, še enega, kateremu naj njegov glas pripade v slučaju, da prvi ne bi bil izvoljen: druga važna določba je ta, da se končno odpravi privilegij posedujočih, ki so dosedaj imeli volilna pravico v vsakem kraju, kjer so kaj posedovali in je na ta način tak volilec lahko oddal po ID ali celo več glasov; istotako sc odpravi privilegij angleških univerz, ki so pošiljale svoje viriliste v parlament. — Končno bodo 11 velikih voililnih okrajev razdelili. Nove volitve se bodo tedaj vršile že po novem volilnem redu.__________________________
Krvavi izgredi v Indiji se nadaljujejo.
V Indiji so bili na smrt obsojeni in obešeni štirje nacionalistični voditelji ker so hujskali proti zakonom in k nasilstvu. Nacionalistično gibanje je zaradi tega priredilo v nedeljo dan žalovanja. V večjih mestih Indije, zlasti obmorskih, so se vršile velike demonstracije in stotisoče Indijcev je stopilio v stavko. V Bom-bayu so napolnili ulice že zgodaj zjutraj ter hoteli ustaviti ves promet. Sodišče pa so obkolili in niso nikogar pustili ne v poslopje ne iz njega. Policija demonstrantov ni mogla ugnati; demonstranti so se pa uprli tudi vojaštvu in nastala ie prava bitka, v kateri je bilo ranjenih in pobitih okoli 500 oseb. Gibanja so se udeležili proti pričakovanju tudi mehame-danci.
Doma in po svetu.
Sosvet Dravske banovine je pričel v torek, dne 19. t. m. zborovati. Ban dr. Marušič je imel daljši progra-matični govor načelne in proračunske vsebine. Naslednje dni je prišel proračun banovine v razpravo.
Krematorij v Beogradu. Lani &e je vršila v beograjskih listih razprava o postavitvi krematorija za sežiganje mrličev. Društvo »Ogenj« v Beogradu šteje že nad 700 članov. V Novem Sadu in Zagrebu sta se ustanovila pododbora, ki hočeta zgraditi krematorij v Novem Sadu in Zagrebu. Proračun za beograjski krematorij znaša 1,400.000 Din. Nadejajo se, da se krematorij zgradi v kratkem, vendar je potrebna precejšnja glavnica, ki jo zbirajo le počasi.
Naše delavce v Belgiji odpuščajo. V Belgiji je bilo zaradi gospodarske krize odpuščenih okoli 1000 naših rudarjev. Izseljeniški komisarijat je interveniral, da bi se te delavce namestilo v naših rudnikih. Toda, ker imamo gospodarsko krizo tudi pri nas, ne bo mogoče namestiti tako velikega števila rudarjev iz Belgije in Nemčije doma.
*
Volitev zveznega predsednika v Avstriji. Avstrijski voliLci in volilke bodlo letos zopet imeli priliko manifestirati svojo politično pripadnost. Volili bodo prvič novega predsednika. Dosedaj se je volilo predsednika republike potom parlamenta ter zveznega sveta. Na podlagi ustavnih sprememb, ki so bile sklenjene lanske jeseni, pa bo od sedaj naprej zvezni predsednik voljen direktno. Nastopili bodo najbrž samo trije kandidati in listi že sedaj prinašajo njih imena, in sicer: sedanji predsednik Miklas (kršč. socijalec), dr. Renner (soc. demokrat) in dr. Schober (za Vclenemce in kmete). Resna kandi-
PRI ZIMSKEM ŠPORTU,
OB MRZLIH DNEVIH
tllVEA-CREME
ln sicer poprej vdrgniti, predno greste ven na mrzli zrak. Nivea-krerna pronikne po polnoma v kožo in ne pušča bleska za seboj, napravi jo odporno proti vetru in vremenu .Nivea-krema prepreči, da koža razpoka ali da po»tane hrapava. —- Vdrg-nite si, predno se podaste spa', vsak večer obraz in roke temeljito z Nivea-kremo.
m, '*.	___^mmmm z radostjo boste konstatirall, kako meh-	__
ka in	t?lblta	je va>a koža, če jo potipljete, ln kako zdravi ln mladostni izgledate.	J?e	»norete	nado-
mestiti, kajti ni je druge kreme za kožo, ki bi vsebovala kožo negujoči EUCERIT.
Doze po 5'-, 10- in 22 - Din - tube po 9- in 14-- Din. Izdelovatelj v Jugoslaviji:
jugosl.	P. Beiersdorf & C©., a. o. J. Maribor, Gregortlfeva	ulica	24.
data pa sta le samo dva, in sicer Renner in Mi klas, med katerima bodo, z ozirom na sedanje strankarsko razmerje, sigurno ožje volitve. Krščanskim socijalcem pa te volitve sedaj še nič ne dišijo, pa bi radi te volitve zavlekli na jesen, čeravno so oni stavili določbo v ustavo, da je treba volitve predsednika razpisati najpozneje 10 tednov po sestanku novega parlamenta, torej letos v začetku februarja.
Delavcem se službo odpove in sklene z vsakim posameznikom poseben dogovor. Avstrijska Alpine-Monitan-družba je objavila, da odpoveduje delovno pogodbo in da odpoveduje vsemu delavstvu službo. Vendar pa se odpust defakto ne bo izvršil, »ako vsak posamezen delavec — ne kumulativno — podpiše novo pogodbo, s katero se plače znižajo za 10 do 12 odstotkov, liud in strašen udarec je to za delavstvo, katerega zaslužek že sedaj znaša saimo eno dobro tretjino normalnega zaslužka. V štajerskih revirjih omenjene družbe je precej slovenskih delavcev zaposlenih, ki jim domovina tudi ne more dati boljšega — da niti takega — zaslužka. Proslula Montan-družba in premogovni baroni so bili že od nekdaj moderni izkoriščevalci delavstva.
| Luksuz misli štrajkati. Na Duna-| ju je nastal punt proti luksuznim I davkom, katerega že dolgo popravljajo vsi oni, ki jim je socijalistična komunalna politika trn v peti. Pred vsem gre za luksuzne hotele, bare in kavarne, katerih je le mal odstotek. Od tisoč obratov je približno sto takih, ki res nekaj plačajo. Toda, človek nima pojma, kakšne so cene v tistih lokalih. Gospoda pa ima rada take cene, ki ne dopuščajo, da bi se navaden človek mešal med njo. Tu se razredna razlika najbolj vidi ter občuti. Hotelirjem pa zopet ne gre v račun, da morajo plačevati občini precejšen tribut, zlasti še, ker nikjer v celi Avstriji ni uveden enak davek kot na Dunaju. Zato so sklenili malo demonstracijo in bodo dne 25. januarja svoje obrate zaprli. No, Breitner se ne bo tega preveč ustrašil.
Nemški centrum odločno republikanski. Na poziv socialnodemokratskega organa v Trieru, da centrum končno jasno prizna svoje stališče
do obrambne organizacije Reichs-banner in do republike, je voditelj centruma, prelat dr. Kaas, odločno izjavil: »Z vso jasnostjo in s poudar-
kom izjavljam, da se centrum brezpogojno priznava k republiki in pri nji vztraja in mu nikakor ne prihaja na misel, da bi dajal narodnim soci-jalistom kake koncesije. Tudi nima najmanjšega namena, da bi svojim pripadnikom delal radi članstva pri Reichsbannerju kake težave.« Hud poper katoliškim fašistom v sosednih državah.
Krvava proslava zedinjenja Nemčije. V Nemčiji so dne 18. januarja slovesno obhajali 60 letnico zedinjenja. Proslava je bila ponekod' krvava. Stahlhelmovci in Hakenkreuzler-ji ne zamude nobene prilike več. da se ne bi uveljavljali s svojo krvavo kulturo. Iz več mest poročajo, da je prišlo do izgredov in da zaznamujejo več mrtvili in ranjenih.
Hindenburg — predsednik do smrti. Nemški fašisti so izprožili misel, da naj se predsednik republike Hindenburg izvoli leta 1932. za dosmrtnega predsednika nemške republike. — »Vonvarts« pravi, da b' bil od izvolitve Hindenburga za dosmrtnega predsednika nemške republike do ustanovitve monarhije savno še en korak. — Fašisti hočejo napraviti kravjo kupčijo z nacionalnimi socialisti, nemškimi nacionalci in Stahlhelmom glede izvolitve predsednika. Če se jitn to ne posreči, bodo delali propagando s — Hindenburgom.
Državno skrbstvo nad Viljemom, bivšim nemškim cesarjem. Holandska vlada je razglasila posestvo Doorn, kjer domuje bivši nemški cesar Viljem, za zakonito varovano ozemlje zaradii naravnih lepot. Viljem bo sedaj plačeval sicer manj davka od veleposestva, a glavni vzrok te proglasitve pa je, ker je Viljem tako pridno sekal lepe gozde in drevorede, dta bi v kratkem vse uničil. Sedaj tega ne sme več, ker je posestvo pod javnim varstvom.
Ali imajo v Franciji suficit ali deficit? Iz Francije poročajo, da je bilo 13. decembra 500 milijonov frankov deficita v -državnem proračunu. Ta primankljaj pa, da se je dosedaj zvišal na 1500 milijonov frankov. Finančni minister je izjavil, da so časi prebitkov minuli. Proračun presega 50 milijard frankov. —.Te^.v„es*' se mora človek čuditi, kajti ni še dol-jjo tena. ko smo čitali o velikih prebitkih v francoskem proračunu ter o znižanju davkov!
Na Finskem bodo dne 31. t. m. volili predsednika republike, ker poteče perioda sedanjega predsednika Relanderja. Jako verjetno je, da pri volitvah zmaga Lappovec Svinhuf-
Svatopluk Čech:
Zastavljeni znataj.
(Konec.)
»Aron ima dobro srce,« je mrm-ljal, »ne more zapustiti poštenega človeka v sili. Veste kaj — posodim vam — dajte mi svoj značaj v zastavo. Posodim na nizke obresti. Petdeset od sto — prava bagatela. Nu, kako ugaja gospodu moj predlog?«
Alfred je premišljal. Ozrl se je po sobi: omara za obleko zija, postelja dremlje, polica za knjige se stiska, in revščina vrešči: »Nikoli, nikoli te ne zapustim!«
Odločil se je. Zamahnil je z roko in zaklical: »No, vzemi ga v zastavo!« Naenkrat se je zdrznil. Kako je sploh mogoče zastaviti značaj? To je najbrže misel bolnih možganov. Zaprl je oči, jih zopet odprl — Žid je tu, pomel si je oči — Žid ni izginil, stoji tu in govori: »Vem, kaj dela gospodu
ftreglavico. Toda to je skrb Arona.« zvlekel je iz kaftana navadno škat-ljico za pilule, jo odprl in jo hitro zopet zaprl. »Tako, vaš značaj je tu notri!« je dejal z nasmeškom in potrkal po škatljici. Z grozo je gledal Alfred na škatljico; v mraku je zlo-jjoval napis na njej: »Plemeniti značaji.«
Vidite,« je nadaljeval Žid, »kak-žen časten napis je dobil vaš značaj. Uvrščam jih namreč po vrednosti. Tukaj —« in potegnil je pri tem iz kaftana drugo škatljico — »imate ,kremenite značaje', dobe se navadno pri starejših ljudeh z dolgimi bra-
dami, ki niso nikogar ubili. Tukaj zopet so pravi »značaji«, sorazmerno poceni, toda malo trpežni, zlasti proti vetru jih je treba dobro zavarovati. Sicer si jih pa dajejo politični somišljeniki za prezent ob raznih prilikah V tej škatljici pa hranim »lepe značaje« — po večini izvržek ... A kaj je gospodu do mojih škatljic, rajši denar na mizo, kajne?«
Izvlekel je zopet mošnjo in jel po-kladati bleščeče okrogle ploščice drugo na drugo . . .
Naglo je vstal. »Čez pet let ob tem času pride Aron k Vam, kjerkoli boste. Če mi ne vrnete z obrestmi vred dolga, ki vam ga tu dajem, je vaš značaj moj. Ste zadovoljni?«
Alfred je prikimal. Pošastni Žid pa je segal še naprej v mošnjo. Z bajno hitrostjo so rasli zlati kupčki proti stropu, in mošnja brez dna je bila vedno enako debela in velika. Daj nam Bog vsem tako mošnjo!
* * *
Minulo je pet let. Alfreda vidimo v enem izmed tistih vrtincev, ki se penijo od šampanjca, leskečejo od briljantov in šume od svile. Dnevno svetlobo, šum slapov, slikovito senco voda, opojni vonj prostranih vrtov — vse je pokupil demon zlata in znesel v skrit kotiček bajne pokrajine. Alfred je kipel od zdravja: oblike njegovega telesa so postale lepo okrogle, na licih mu cvete zdravje, iz oči mu sije zadovoljstvo. Vidi se mu, da sreba iz čaše razkošja z zmernimi požirki, s premišljenostjo pravega epikurejca. Pomanjkanje značaja mu godi.
Alfredovaneznačajnost je javna tajnost, vsak jo pozna, vsakdo mu jo bere z obraza. Navzlic temu pa dviga ponosno svoje čelo, in ljudje se ponižno klanjajo pred njim. Njegova prsa so pokrita z redovi, ima najvišja dostojanstva, čast, lepota, učenost mu leži pred nogami. Pošteni očetje ga postavljajo za zgled svojim sinovom: glej, kam se je povzpel! Na kakšen način — kaj to komu mar! Vsi se mu klanjajo: sivi starčki, ki se zgražajo nad pokvarjenostjo današnjega sveta se čutijo pomlajeni, kadar jim on stisne roko, mračnim filozofom se razjasni obraz, kadar se jim milostno nasmehne, zaščitniki pravice postajajo pred njegovimi vrati, politične stranke bijejo zanj ostre boje, z njegovim knenom se krmi narod v panegiričnih člankih, v časopisih, brošurah, leksikonih, čitankah — in v tisti podstrešni sobici, kjer je bil zastavil svoj značaj, sedi zopet vitek, bled mladenič v preluknjanih copatah, v raztrgani obleki in mu pri pojemajočih plamenčkih lojeve svečke posveča dolgo pesem, polno navdušenja za vzvišene cilje človeštva . . .
Livrirani sluga je naznanil Alfredu, da stoji zunaj umazan Žid, ki hoče po vsej sili do njega. Alfred se je spomnil na zastavo, ki jo je bil dal pred petimi leti. »Naj pride v moj kabinet!« je ukazal.
Prijazna sobica, polna razkošja. Od tal do stropa so stene pokrite s slikami dražestnih žensk, bujnih, ponosnih, skromnih, vitkih, polnih, in med njimi tudi v položajih in toaletah, v kakršnih se krepostno dekle
zaupa zrcalu samo pri zaklenjenih vratih.
In zopet sta si stala Alfred in pošastni Žid nasproti.
»Zakasnil si se,« je izpregovoril Alfred in pogledal na uro.
»Sem se, s podkupovanjem,« mu je odvrnil Žid. »Pri tem so me spravili ob lep značaj, ki sem ga kupil v inozemstvu. Na meji so mi ga zaplenili. Niso namreč dobro vedeli, ali spada kupovanje značajev med državne vladarske pravice ali ne. In pošiljali so preljubi značaj po list. A od pisarne do pisarne Bog ve kam, jaz vem samo to, da se je ubogi značaj v prvi pisarni začel tajat* kakor led, in ko je prišel do tretje« ni ostalo od njega nič več kakor *‘sli list. A in pa malo sipe na njem • •.«
»Prinašaš mi zastavo, kajne?« mu je segel Alfred v besedo.
»Seveda, vaša milost!« je odvrnil Žid in izvlekel iz kaftana umazano škatljico.
»No, kar obdrži ga! Ne maram več zanj. Prepričal sem se, da se da brez značaja prav lepo živeti, da celo lepše kakor z njim. Celo prodal bi ti rad še nekaj.«
»Nu?«
»Ostalo mi je še nekaj sramežljivosti, ki mi dela včasih sitnosti. Prodam ti jo.«
Aron je vzdignil ramena, potresel z glavo in odgovoril z zoprnim nasmehom: »Ne bo kupčije! Tega blaga že davno ni več v prometu. Naj se vaša milost izvoli ozreti samo po stenah svoje sobe ...«
Prevedel Dušan Podgornik.
vuds. Druge kandidature se morejo smatrati Le kot protest proti terorju.
Papež gradi v Vatikanu tobačno tovarno. V Vatikanu so osnovali delniško družbo s kapitalom sto milijo-no\ lir za zgradbo tobačne tovarne.
V Grčiji pripravljajo tla monarhiji. Monarhistični pokret se v Grčiji baje širi in monarhisti upajo, da bo ekskralj Jurij kmalu zopet mogel zasesti grški prestol, ker angleški politični krogi temu ne nasprotujejo in bi se ludi venizelisti s tem sprijaznili.
Sanjalo se mu je o veliki brci. Za
razpoloženje na Španskem je značilna tale anekdota, ki kroži po Madridu. Španski infant (prestolonaslednik) se je napram neki dvorni dami nespodobno vedel. Dvorni maršal je to drugo jutro javil kraliu. Ta je sklenil infanta takoj pozvaii na odgovor in je šel v njegovo sobo. Infant je še spal, zato ga je kralj krepko stresel, da pe zbudi. Infant je preplašen skoči! pokoncu, si mencal oči in vprašal v madridskem narečju: »Kaj pa je? Ja nos han dado la gran pata7« (AH so nam že dali veliko brco?)
Generalne vaje za svetovno revolucijo. Iz Rige poročajo, da so tam aretirali dva sovjetska emisarja v trenutku, ko sta se hotela vkrcati za Ameriko. Pri njiju so našli načrte za komunistični dan dne 25. februarja t- 1. Tretja internacijonala je baje poslala 300 agentov v vse evropske m ameriške države, da organizirajo za 25. februar komunistične demonstracije, obhode, shode in stavke ter nemire pod parolo protestnih akcij brezposelnih. V to svrho je tretja in-temacijonala votirala znatne kredite, Posebno pažnjo so topot posveti Zedinjenim državam, kjer hočejo izkoristiti brezposelnost v komunistične cilje. Oblasti v Rigi so opozorile na to ameriške oblasti, ki bodo skrbele za varnostne mere. 25. februar naj bi bil nekaka generalna sHotra komunistične discipline.
Leta 1942 bo več evropskih držav že imelo sovjetsko vlado in tudi Amerika se bo nahajala na pragu socijalne revolucije. Tako namreč
prorokuje moskovska »Komsomol-skaja Prava»«
50 duhovnikov j* prcd vojnini
sodiščem v Kovnu na Litvanskem, ki so na skrivnem rovarili proti sedanji vladi in pripravljali puč.
Rusija in Turčija bosta najbrže Povabljeni na evropsko konferenco. Malo je pa verjetno, da bi bili pri-Puščeni na konferenco vseh držav.
Ameriške strokovne organizacije Proti vseljevanju tujcev. Izvršili odbor ameriške strokovne zveze je zaprosil vlado Zedinjenih držav in zvezni kongres (parlament), da naj izda splošno prepoved vseljevanja tujcev, dokler ne popusti sedanja nezaposlenost.
Profit jeklarskih družb. Ameriške jeklarne kompanije so leta 1929 Producirale jekla in železa v vrednosti 1.756,465.736 dolarjev. Tako se Slasi poročilo zveznega cenzusnega biroja. Pri tem delu je bilo uposlenih 393.5% delavcev, ki so sprejeli ^19,115.136 dolarjev v mezdah. Čisti profiti jeklarskih kompanij so zna-šah 681,143.600 dolarjev.
, Kne države ameriške proti - komunistom. V Zedinjenih drža-ah imajo poseben odbor za prouča-. anje komunistične propagande, ki J* ugotovil, daje v Zedinjenih državah 600 do 800 komunistov. Odbor Predlaga, da se tujce izžene, prepove komunistična stranka in komunistom vzame pravico do poštnega prometa.
Prohibicija v Zedinjenih državah yo še poostrena. Posebna komisija je |2dala poročilo o uspehu prohibicije !n o javnem mnenju. V poročilu pravi ^omisija, da je velika večina držav -lanov za prohibicijo ter da se je živinski položaj delavstva, odkar je Prohibicija, znatno izboljšal. Da se Preprečijo korupcije in tihotapstvo, n*l se prohibicijski zakon še poostri.
Bombni atentati v Buenos Aire-71* Na podzemski železnici v Buenos ^lresu so bili istočasno izvršeni na ^zličnih mestih trije bombni atenta-> ki so razbili več vagonov in tudi rugače napravili veliko škodo. Ob-Jnstvo je v paniki bežalo iz tunelov 1)4 cesto. Storilcev še niso mogli iz-
slediti, domnevajo pa, da so bili komunisti.
Na vodovod v Havani (Kuba) so izvršili neznani storilci (anarhisti?) bombni atentat in pretrgali glavno vodovodno cev tako, da je vse mesto brez vode.
❖
Angleška kupčija s svetim pismom. V Londonu se vrši pred naj-višjim sodnim dvorom proces o tem, kdo sme zalagati sveto pismo in trgovati z njim. V proces so zapletene mnoge verske družbe in karitativna društva, ki imajo od te kupčije dobiček in svojo eksistenco. Sveto pismo se na Angleškem prav dobro prodaja. V Angliji in kolonijah so prodali leta 1930 okoli 35 milijonov svetih pisem. (To so enake izdaje svetega pisma, kakor jih prodajajo tudi pri nas.) Pravico zalagati sveto pismo ima prvotno krona (kralj) in v teku dobe so dobili to pravico še kambridgsko in oksfordsko vseučilišče in kraljeva tiskarna Eyre and Spootwoode v Londonu. Kljub tem pravicam so pa razne verske družbe sveto pismo tiskale in prodajale na svoj račun. Pa tudi privatne trgovine so pričele trgovati s svetim pismom; med njimi John Shaw. Proti tej tvrdki je pričela kraljeva tiskarna tožbo, sklicujoč se na kraljevi patent, ter zahteva prepoved trgovine s svetim pismom in uničenje treh milijonov knjig te zaloge in pripomočkov za tiskanje svetega pisma. Hoteli so spor poravnati mirno, toda kraljeva tiskarna vztraja na izreku te obsodbe. Proces je v Angliji senzacija, dasi gre v procesu pravzaprav le za ve-ližništvo, ker prevladuje v Angliji predsodek, da je sveto pismo knjiga, na kateri bazira vse na svetu. Ob taki sugerirani dispoziciji je pač vse to mogoče.
Avtobus v prepad. Pri Rabatu na Francoskem je polno zaseden avtobus strmoglavil v 200 metrov globok prepad in se razbil. Je mnogo človeških žrtev.
Demonstracije proti novoporočen-cema. V Villanuova v Italiji se je 80 letni starec poročil s 23 letno mladenko. Na dan poroke je priredilo prebivalstvo hrupne demonstracije proti zakonski zvezi tako nesoglasnih starosti.
Šolske počitnice hoče odpraviti
sovjetska vlada, češ, da so šolske počitnice pred vojno imele samo ta namen, da so otroci premožnih staršev lahko šli z njimi na letovišča. Danes pa, ko so v šolah samo delavski otroci, bi bilo zanje daljše bivanje na deželi brez komunističnega nadzorstva kvarno.
V Mehiki je bil hud potres dne 14. t. m., od katerega je najbolj trpelo mesto Oaxaca. Na stotine hiš je porušenih in je tudi mnogo človeških žrtev. Obenem s potresom je začel bljuvati tudi ognjenik Popoca-tepetl in razliv ognjene lave je uničil velik del bližnje cvetoče pokrajine. Istočasno pa je nastopil v obmorskih pokrajinah hud mraz in v Ve-racruzu je po mnogih letih zopet enkrat zapadel sneg.
Potres zrušil cerkev — 70 oseb ubitih. Potres, ki je bil pred kratkim v Mehiki, je v Guelapori zrušil cerkev, v kateri so se nahajali verniki. 50 jih je našlo smrt pod razvalinami, med njimi tudi župnik, 20 pa jih je umrlo pozneje. Kako se le more vernikom v cerkvi kaj takega zgoditi?
Nevesta in ženin pri poroki umrla. Čuden slučaj se je dogodil te dni v neki cerkvi v Brindtisiju v Italiji K poroki sta prišla 73 letni kapetan Valter Babba in pa 70 letna Roza Modugno. Med poročno ceremonijo, haš, ko bi si bila imela poročenca izmenjati prstane, je naenkrat postalo ženinu slabo ter se je zrušil mrtev nu -j'() jc	razburilo
nevesto, da je tudi njo komaj nekaj trenutkov pozneje zadela srčna kap. Tako je, če se stari ljudje ženijo.
im sl z naroCnino v zaostanku, |o poravnal takoj I Pomisli, da sa morajo dalavskl listi vzdriavatl Izkljuino z lastnimi sradstvl. —
Strokovno gibanje.
Občni zbor SDZJ, podružnica Maribor,
kateri se je vršil preteklo nedeljo, je bil razmeroma dobro obiskan, kljub temu, da so občinski cestni delavci bili po večini zaposleni.
Občni zbor je otvoril in vodil s. Kraner. Iz poročil, ki so jih podali predsednik, tajnik in blagajnik, je razvidno, da je podružnica v preteklem letu bila zelo agilna. Številne so bile seje, sestanki in javna zborovanja, na katerih se je razpravljalo o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo delavstva.
Na številu članstva je tudi opaziti lep napredek. Značilno je tudi to, da je podružnica izplačala preko 4000 Din za brezposelno podporo, kar dokazuje, kako velika je bila brezposelnost med1 članstvom te organizacije.
Poročilo je bilo po kratki debati soglasno sprejeto.
Oblastni tajnik s. Jakomin iz Ljubljane je podal izčrpno poročilo o delovanju oblastnega tajništva ter o položaju industrije v Sloveniji, katera je, razen tekstilne, v veliki krizi. Veliko delavcev je reduciranih.
Izvajanja s. Jakomina so bila z odobravanjem vzeta na znanje.
O načrtu novega zakona za socialno zavarovanje je poročal s. Pe-tejan, kateri je pojasnil razliko med obstoječim in novim zakonom ter vzroke, ki so dali povod vsemi svobodnim organizacijam, da novi načrt odklanjajo oziroma, da se bore proti poslabšanju obstoječega. Končno je še apeliral na navzoče, da se naroče in širijo delavski tisk »Delavsko Politiko«, »Volksstimme« in »Svobodo« ter da postanejo člani Konzumnega društva za Slovenijo in da vse svoje potrebščine tudi v tem konzumu kupujejo. Pomočilo je bilo z zadovoljstvom vzeto na znanje. Nato se je izvolil novi odbor s s. Dvoršakom na čelu, ki podaja garancijo za uspešno delo v prid organizaciji in delavstvu. S. Čeh je omenil, da se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov, na kar opozarja navzoče, da se pripravijo, kakor je za te slučaje treba.
Predsednik s. Dvoršak je z lepim govorom zaključil občni zbor.
Ljubljana.
VELIKO PREDPUSTNO ZABAVO S PLESOM
priredi v soboto, 24. januarja 1931, v prostorih na Taboru delavstvo oblačilne stroke v Ljubljani. Spored: Godbene točke izvaja »Zarja«. — Srečolov. — Šaljiva pošta itd. — Vstopnina Din 10 za osebo. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Za dobra jedila in pijačo je vsestransko preskrbljeno. — Čisti dobiček je namenjen za brezposelne delavce oblačilne stroke. — Dostojne maske dobrodošle. K obilni udeležbi vabi odbor.
Maribor.
Potrjena sodba v tiskovnem procesu radi žaljenja kralja. Ljubljansko
Višje deželno sodišče je, kakor izvemo, zavrnilo vse prizive proti sodbi okrožnega sodišča v Mariboru, s katero je bil lansko leto obsojen pisatelj Bratko Kreft, avtor romana »Človek mrtvaških lobanj« na 6 mesecev zapora, pogojno na tri leta, do-čim sta bila urednik »Delavske Politike« V. Eržen in pa vodja tiskarne J. Ošlak od obtožbe oproščena. Sodba je načelne važnosti, ker je s lem rešeno vprašanje takozvane komula-tivne odgovornosti. V predmetnem slučaju sta bila poleg pisca obtožena tudi urednik in pa tiskar, ker je prevladajo naziranje, da skupno odgovarjajo za dejanja, ki ga je zagrešil pisec, ne glede na to, ali jima je bila vsebina priobčenega inkriminiranega sestavka znana ali ne.
V Mariboru zidamo. Namreč na — papirju zidamo, že par let. carinsko pošto, kolodvorsko pošto in carinarnico. Sicer pa ostane vse lepo pri stanem. Sedaj sc bliža že četrta spomlad, odkar je prišla prva tolažba za na.še mnogoštevilne obrtnike iti delavce, ki čakajo s prekrižanimi rokami v popolnem brezdelju, na za-
SODRIJG! Ker si strokovno organiziran, je dokaz, da se zavedaš, da si proletarec! Kot zaveden proletarec pa se prav gotovo tudi zavedaš, kakšnega velikega pomena je Cankarjeva družba. Zato si štej v dolžnost, da si tudi član Cankarjeve družbe in da prepričaš tudi druge, da postanejo člani. Članarino 20 dinarjev plačaj že sedaj ali čimpreje. S tem si namreč aktivno pripomogel in pripomoreš, da se Cankarjeva družba hitreje in uspešneje razvija in da bodo knjige letos na višku. Brez denarnih sredstev je vsako delo nemogoče ali pa zelo otežkočeno.
služek, ki bi bil res precejšen, ako bi se z omenjenimi gradbami enkrat pričelo. Toda bojimo se, da bo tudi ta pomlad prešla in zopet ne bo nič, kajti razen številnih potovanj naših občinskih predstavnikov v Beograd, v svrho intervencij radi teh zgradb, njihovih »ugodnih poročil in časnikarskih vesti, ni zaznamovati nobenega napredka. Omenjene zgradbe bi baje skupno stale okrog 20 milijonov Din in ta kredit že nekaj let lepša proračune mariborske mestne občine. To zavlačevanje je naravnost neznosno in to tembolj, ko ni pri nas že dalj časa nobene gradbene podjetnosti, ako izvzamemo stavbo OUZD. Kajti občina ne gradi več in hišni špekulantje tudi ne, čeravno so preje, dokler je še postojala zaščita najemnikov, na vse grlo kričali, kako da se ho gradbenost poživila, takoj ko bo zaščita padla in glede najemnin ne bo nobene omejitve več. Niti eden teh gospodov ne zida, pač pa se denar iz žuljev najemnikov kopiči po bankah in hranilnicah. Vsled teh razmer so tiste javne gradbe toliko bolj zaželjene in so tudi mogoče, pa tudi zelo potrebne. Kdor pozna razmere, n. pr. na kolodvorski pošti, ta bo gotovo temu pritrdil. Denar pa se tudi že nmogo let kopiči v kakaminskem fondu, kije deloma namenjen za te svrhe. Ako pa se bo ž omenjenimi gradbami še nekoliko let zavlačevalo, tedaj bi se znalo zgoditi, da jih morda sploh ne bo več potreba, kajti v Ženevi gradijo rakozvano »Panevropo« — zedinjenje evropskih držav, kar bi imelo za posledico, dia bi carinske meje odpadle in vsled tega ne bi mi rabili niti carinske pošte, niti carinarnice.
Občni zbor turističnega društva »Prijatelj Prirode«, podružnice Maribor, se vrši v nedeljo, dne 1. februarja 1931 v Delavskem domu, Fran-kopanova cesta 1 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Referat (dr. Tume o pomenu planinarstva). 4. Volitve. 5. Razno. — V pondeljek, dne 26. januarja zadnji članski sestanek pred občnim zborom v društvenem lokalu, Frankopanova 1. Začetek ob pol 20. uri.
Ne merite korakov, če kupujete šolske potrebščine za svojo deco. Pojdite naravnost v trgovino Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6. Jako
poceni
RuSe.
Knjižnica »Svobode« je preurejena in so na razpolago: Cankarjevi zbrani spisi in vse povesti Josipa Jurčiča, zastopani so tudi Knut Ham-sun, Čehov, Andrejev. Gorki itd. — Knjižnica je odprta vsak dan. ter si čitatelji lahko izposodijo knjige ob vsakem času. Delavci, posečajte knjižnico!
Prosvetni pododsek Delavske zbornice v RuSali priredi v soboto, dne 24. januarja, v običajnih prostorih predavanje s skioptičnbni sllka-mi: »Čuda vsemirja«. Vstop prost. Delavci, posečajte predavanja.
Predpustno veselico priredi v nedeljo, dne 8. febr. t. 1. podr. »Svobod*;« v gostilni Magdiič. Sodeluje tudi pevski zbor »Svobod*e« iz Maribora in Bistrice. Čisti dobiček je namenjen nakupu novih knjig. K udeležbi vabimo tudi sodruge iz Marw I bora.
GLASBENO DRUŠTVO ŽELEZNIČARSKIH
DELAVCEV IN USLUŽB. V MARIBORU
priredi dne 7. februarja 1931 v dvorani UNION
VELIK ŽELEZNIČARSKI PLES
Godba pod vodstvom kapelnika gosp. M. Schonherrja. — Začetek ob 20. uri. — Konec zjutraj.	ODBOR.
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza. V pondcljek,
dne 26. t. m. točno ob 19. uri bo strokovni učitelj g. Ivan Robnik nadaljeval svoje predavanje »O človeku na potu k cilju«.
Knji2evnost.
T. M.:
Literatski poplah.
Včasih že mislimo, da se bomo od dolgočasja skisali, tedaj nas pa vedno reši kaka dolgo pričakovana senzacija: ali izvrši kak zaljubljen parček samomor, ali se vja-me kak nepreviden hajduk, ali pa se kje kaka bomba razpoči. In za par dni smo zopet rešeni. Nekako tako je tudi na polju naše književnosti: odi dne do dne pričakujemo že dolgo napovedanega Mesijo in njegovega razodetja, pa ga ni in ni. Da se pa med pričakovanjem le tpreveč ne dolgočasimo, nam naši dobri literati tu in tam oskrbe kako zabavo. Ravno te dni je zopet nastal silen vrišč za načela. Beograjski »Pravdi« se je namreč zareklo: kot stara klepetulja ni mogla obdržati zase, kar ji je zaupno povedal neki gospod iz Ljubljane. Ta gospod, pisatelj in še kritik povrhu, je seveda nekaj kritiziral, sicer bi ne bil kritik. Ker je sam literat, je kritiziral kajpada našo literaturo, zvest načelu »čevlje sodi naj kopitar«. Poleg vsega je pa ta gospod po prepričanju še liberalec in kaj je bolj naravnega, kakor da se je spravil nad svp-je siamske bratce klerikalce in jim je oči-
tal, da postajajo vedno bolj predrzni in da jih bo treba enkrat pošteno po prstih. Jaz ne vidim v tem nič posebnega: bolj pošten se mi zdi tisti, ki odkrito pove svoje misli, kakor tisti, ki drži za vsak slučaj dva železa v ognju. Tudi se mi ne zdi nič posebnega, če se je »Slovenec« nato prav neprijazno obregnil. Če psu na rep stopiš, bo tudi zacvilil. Jaz tej blagorodni gospodi čisto rad privoščim malo razvedrila, ker kot opazovalec tudi sam nekoliko pridobim, kajti, kjer se prepirata dva ... Saj' pa tudi ni vsakdanje, če eden drugega s kolom, drugi mu pa s krampom vrne. Dandanašnja pur-garija ima pa nad boksači posebno veselje. Proletarci za take stvari nimajo časa.
Ne bi se bavil s tem, če ne bi v tem prepiru nastopili tudi mladi, nadebudni fantje, mladi Penovci. To me je razveselilo, obenem pa tudi razžalostilo. Razveselilo zato, ker vidim, da si je mladbst še vedno ostala zvesta, d'a še vedno posega v najhujši bojni metež, neustrašeno, z navdušenjem, da skuša biti poštena, v svojem nastopu dostojna, kar je d;andanes velik plus. Kdo ne bi ljubil te mladine, ki še veruje v ideale, čeprav so j-i dostikrat zasenčeni s kopreno laži, ki se še z iskrenim hotenjem ozira v svet in išče poti.
Razžalostilo zato, ker se bojim, da bi se njih prizadevanja, ki so jih pripravila dto tega, da se organizirajo kot posebna sekcija mladih književnikov, ne izprevrgla v podobno mentalnost, kakor jo imajo oni, ki danes bijejo med seboj nekak kulturni boj. Kajti, od izjave mladih Penovcev do zagovarjanja nebuloznega lartpuriartizma, ni več daleč. Prav je, da so se postavili proti čudnim metodam boja nekaternikov, a če
Tivar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
ZA DEČKE:..................
G A MB ETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240 — do 750 —; Din 200'— do 330*—;
Din 210-— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.....................
Din 130’— do 150’—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO /0 LET......................
Din 110*— do 270-—;
RAGLAN:..............................................
Din 650*—;
HLAČE:...............................................
Din 90*— do 180*—.
Vrsta Tek. štev
50
Pazite na gornjo ceno!
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. 1. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb /
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno! Pazite se pred ponaredbami!
rečemo a, moramo reči tudi b, odkloniti bi morali tudi njihovo ideologijo. Ob ustanovitvi teh mladih smo se veselili, v nadi, da nam bodo prinesli dolgo pričakovano besedo, neustrašno, svobodno, tolažilno, nove upu vzbujajočo, vsem trpečim sorodno, stvarno besedo, s katero nam bodo vstva-rili vez, ki nas bo vezala z brezpravnimi drugih narodov. Te besede nami do danes še niso dali. Morda še pride. Mi čakamo.
Se nekaj. Čemu tako ljubosumno zagovarjanje breztendenčnosti? Kdor piše, piše menda zato, ker ima nekaj povedati. Če pa hočem nekaj povedati, imam zato nek vzrok: rad bi na nekaj vplival, rad bi, da bi se to ali ono spremenilo, in ker gotovo nihče ne želi, da bi se nekaj spremenilo na slabše, si bom želel, da bi se zboljšalo. Tudi če napišem ljubezenski ali pustolovni roman, bom skušal povdariti moralo, da se ljudje varujejo gotovih situacij ali značajev, ki jim lahko škodujejo. Tudi potopis in reportaža imata lahko kak poseben namen. Le malo-kje pogrešamo tendence in prav je tako: lažje se čuvam pred človekom, o katerem sem na jasnem, s kom imam opraviti. Kar mi prija, sprejmem, drugo pa odklonim. Lartpurlartizem s svojo breztendenčnostjo je ipa kakor premalo oslajena limonada, na slabše organizme pa deluje kot uspavalno sredstvo.
Tista o »belem in črnem kruliu« pa ni tako prazna: če boste pisali tako, boste lahko Jedli beli kruh, če boste pisali pa drugače, pa še črnega ne boste imeli. To je mnenje delavca.
Židovska literatura ni samo ena najstarejših v literarni zgodovini, ona izkazuje tudi v modernem slovstvu prvovrstno umetnost in pisatelje splošno znanih imen, kakor sta Nathan Asch in Schalom Asch, sled-
nji znan po svoji trilogiji Moskva— Petersburg—Varšava. Tudi jugoslovanski Židje so kulturno precej aktivni; med drugim so ustanovili v Zagrebu književno založbo, ki izdaja posebno biblioteko »Židov«, ki je dosedaj izdala pet knjig. Kot 3. knjiga so izšle »Novele« židovskih pisateljev Jehnda Burla in Avigdorja Hameirija. Burla je rojen Jeruzalemčan, študiral je v Nemčiji in živi sedaj v Palestini. Snov jemlje iz življenja svojih rojakov v Palestini. V noveli »Usoda« opisuje težko življenje židovske žene, ki vzdihuje pod patrijarhalizmom. Nehote spominja na samozatajevanje slovenske matere, zlasti Cankarjeve. V noveli »Sla-boumnica« nam kaže nesrečno blazno židovsko dekle, ki pa ne neha verovati v srečo. Avigdor Hameiri je bil pred vojno publicist na Madžarskem, kot častnik se je udeležil vojne in prišel v rusko vojno ujetništvo. Od povratka živi v Palestini. Posebno močen je v svojih kratkih novelah iz vojne in iz židovskih pogromov; v tem bi ga lahko vzporedili z Henri Barbussom. V tej izdaji je zastopan z vojnima slikama »Trije bratje« in »Da se pomiri mati«, ki čitalca globoko pretreseta. Novele je prav dobro prevedel iz hebrejščine v srbohrvaščino Samnek Romano.
Tekača
sprejme v službo. Tedenska plača Din 100 — Predstaviti se je v Ljudski tiskarni, Maribor, Sodna ulica 20.
pristopajte k zadrugi
• *	<4
»*
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Xupu)fe svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
——
od
PapU/ni«.
KOLESARJI, POZOR!
Ker je sezona za vožnjo s k lesi končala, je treba, da rfer-bite že sedaj, da bodo kolesa p ip^avljena /a prihodnje leto! Potrebno je torej, da se kolo temeljito pregleda, razložA emajlira, ponikla, ležišča zbrusijo, očistijo ter namažejo z naj* boljšo vazelino in nato zopet sestavi, tako da je kot n»vo pripravljeno za bodočo sezono. — Vse 10 se popravi najbolje v špecijalni mehanič i delavnici
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
Tattenbacliova ulica št. 14, nasproti Narodnega doma.
Shramba koles in motorjev že» zimo.
Brezkonkurenčne cene!	Točna in solidna postrežba!
HalBMlte spole prihranite
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Ploje otiratulem1) pa 71
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.