n. Pisma slovenskemu učitelju. Dragi prijatelj! Ze je minulo poldrugo leto, kar sem ti pisal, obljubovaje ti, večkrat te s kakim pismom razveseliti. Da ne govoritn danes še o primorskih krajih in mestih, kakor sem ti obljubil, nikar ne bodi hud, kajti, danes imam pripravljeno drugo tvarino, ki ti zna za danes več koristiti, nego obljubljena. Danes nekoliko „0 potresu" , ker vem, kako koristno je naravn in njene prikazni nekoliko poznati, ter pri kaki priliki svojiru učencem o nji kaj povedati. Ni nam še dosti znano do sedaj gospodarstvo nepredelane narave v notranjih globočinah naše zetnlje; marveč moral se je človek zadovoljiti, da le opazuje prikazke in učinke te naj strašnejše naravne prikazni, in nobeden se ni mogel na tanko povedati, zakaj se tako godi. Zdi se nam, da neka podzemeljska moč hoče odpraviti vse overe, da bi se oprostila in zedinila z navadnim zrakom. Ker pa se to ne more tako lahko zgoditi, mora se zemlja na tistih krajih stresti, kjer ravno ta čudna naoč hoče zapreke odpravljati. Včasih se zeralja hitro po večkrat eden za drugim stresa, včasih pa počasi, io večkrat se primeri, da se zemlja pogrezne in dobi drugo podobo; predpotopni granit razpoka, doline nastanejo, in velik del dežele zalije voda. Sred morja nastanejo otoci, in spet drugi pogreznejo se v morsko globočino. Dereče reke usahnejo ali pa spremone nenadoma svoj tek, in dostikrat še celo neizmerno morje zaganja strašne valove iz ravno teh vzrokov. Taki so učinki te strahovite prirodne nioči, kedar se nam naj hujše prikaže. Krasna niesta leže poderta in obdelani kraji so sedaj čudna prikazen. Strašna in nenavadna so pa tudi znamenja, ki pomenjajo potres. Nenavadni spremin bližnjega zraka nekako opijani človeka, in bridko tulenje živine naznanja grozečo nevarnost. Nebo se tamni, rudeči, in magnetnica se neredno presukava. — Za cesarja Tita 79. leta po Kristusu bil je strašen potres, ki je mesta Herkulanum, Stabiae in Pompeji zasul. Zgodovina novejše dobe nam pripoveduje o več potresih, kojih učinke štejemo k naj strašnejšiui. Leta 1755. poderl je potres Lizaboa ter 20000 Ijudi pokopal v razvalinah. Od Grenlandije do Afrike segal je takrat potres, in še celd v Ameriki so ga čutili. Leta 1783. je enaka osoda zadela Kalabrijo, kajti še veliko let pozneje vidili so se žalostni ostanki strašnega razdjanja. Manjši prikazni te verste vidijo se skoraj vsako Ieto po mnogih krajih. Skušnja uči, da potresi naj večkrat nastajajo v goratih deželah, posebno blizo ognjenih gora, in dokazano je, da so ž njimi v dotiki. Ktere pervotne moči' potrese delajo ia kaj jih zbuja, je težko povedati, pervič zato, ker so prikazki tako raziični in cudni, drugič, ker človek ne more razdjavnih učinov blizo opazovati. Mislili so nekteri, da je v sredi zemlje ogenj, od ktercga izvirajo potresi; drugi pa pravijo, da elektrika vzrokuje potrese. Na te mnenja naslanjaje se izpeljuje jih Bertholon iz enakih vzrokov kakor blisek in groni. Bes je, da skoraj gotovo tudi elektrika veliko pripotuore k potresom" ali poglavitna reč je naj beržeje, da jih napravlja ogenj, nrak in voda v oserčji zemlje. Če podzemski ogenj v globinah zemlje zaperti zrak razbeli, in se vode v vroče soparje spremene, prešinejo te tri pervine notranje dele, ki se vedno bolj kerčijo in belijo, in si s silo delajo dušek. Neizmerna je moč zraka, vode in ognja, kedar se skupaj knhajo. — Kaj lepo primirja naš zveličar konec sveta s groznim potresom, ter nam poinenljivo kaže v prihodnost. Pač res bi bilo dobro se spominjati konec sveta! To, dragi moj! za danes; prihodnjič hočem ti zopet kaj važnega povedati, posebno, če bom slišal, da takih reči ne prideržuješ sam za se, ampak da jih tudi pripoveduješ svojim večjioi učencem v šoli. Tako boš marsikomo koristil; menc pa bo veselilo viditi svojega prijatelja, kako navdušeno dela na polji omike in izobraženosti. #) Z Bogom! Tvoj zvesti V Ljubljani 15. marca 1867.Jože Mikeljnov.