Na referendumu bom rekla »da«
Pri tekočem traku v Saturnusu dela v oddelku OTP 25-letna Cilka Lipovec, doma iz Podpeči nad Ljub-Ijano, mati 3-letne Marinke. Mož je zaposlen v Žičnici na Viču kot teh-nicni risar. Cilka se vsak dan vozi v Ljubljano z avtobusom do avto-busne postaje, tu pa prestopi na avtobus proti Mostam. Pot v službo in nazaj ji vzame veliko časa; zjutraj vstaja ob 4 h, vrača pa se ob pol šti-rih popoldne. Preden se vsede v avtobus, pa mora nesti 3-letno Ma-rinko 20 minut daleč v varstvo. To je veliko breme in teži jo tudi v službi, tako da se praktičpo ne more nikoli spočiti.
,,Kaj bi bilo, če bi os.ali doma? " ,,Kje pa! To je nemogoče. Niti mož niti jaz nimava velikih dohod-kov in z eno plačo ne bi imeli niti za hrano. Lansko leto sva morala mo-ževim  bratom izplačati 4 milijone
CILKA LIPOVEC: ,JEna plača ne bi zadostovala niti za hrano"
S-din za hišo, katero sva podedavala po njegovi materi, in to vse na račun posojil. Zato vračava z možem vsak po 45.000 S-din mesečno.
,,Torej imate rešenNsaj stano-vanjski problem!"
,,Ne, še zdaleč ne. To odplačilo je bilo odpravnina, da sva ostala last-nika hiše. Ker pa je hiša stara, jo morava prej ali slej popraviti, ker so scdanji prostori zastareli, povrhu pa ^e izredno vlažni, saj stoji hiša na močvirju."
,,In kdaj mislite začeti popravljati hišo? "
,,Še ne tako kmalu, ker imava preveč dolga. Računava da čez 3 do 5 let, ko bova prihranila nekaj'de-narja. Sedaj shajava le od meseca do meseca."
,,Kaj pa otrok? Kako urejate nje-govo varstvo, ko vas ni doma? "
,,To pa je poglavje zase - in zelo težko! Preden grem v službo, mo-ram nesti otroka k so sedu; ob 4. uri zjutraj. Že to ga nervira, poleg dej-stva, da je pri tujih ljudeh. Vzgaja ga 60-letna soseda in moram reči, da ne slabo in sem ji hvaležna za po-moč; toda na otroku vidim, da je razdvojen med domotri in njo. Vi-dim, da mu ne ugaja, toda ne mo-rem si pomagati drugačc in hvaležna sem, da Marinko sploh lahko kam dam.
Želela bi, da sc otrok v tej dobi igra s svojimi vrstniki in se nauči misliti in ne da je prepuščen sam sebi."
,,Kaj pa vzgojnovarstveni zavodi - ali jih je sploh kaj pri vas? "
,,De- sedaj ne, najbolj pa sama občutim, kako je to potrebno!"
,,V novembru bo v vseh ljubljan-skih občinah reterenduin o samo-prispevku - tudi za gradnjo vzgoj-no-varstveneih zavodov. Ali ste že kaj slišali o tem? "
,,Ne, prvič slišim od vas inčudim se, da se družba žc prej ni spomnila na kaj takega. Predvsem bi to lahko speljali že prej, ko so bili pogoji za to ugodnejši. Kljub temu in kljub zakasnitvi pa je tak referendum vedno dobrodošel."
,,Torcj boste glasovali zanj!"
,,Seveda, samo da bi to res kmalu bilo in da bi iz tega tudi kaj nasta-lo!"
,,Torej sc ne jezite, da bostc mo-rali poleg d<Adanjih svojih dajatev od plače za otroško varstvo plače-vati še iz naslova referenduma? "
,,Jeza gor ali dol! Plačala bom in zadovoljna bova oba z rtiožem, da bo ta problem rešen. Mogoče se bodo našli nckateri, ki bodo proti reforendumu - a prepričana sem, da le kratkovidni in sebični ljudje. Tre-nutno imajo lahko ugodno rešeno »varstvo otrok, toda to ne moie od-tohtati strokovnega varstva. Jaz pa želim in hočem, da bo otrok vzgo-jen tako, kot je tieba, saj mu bom s tem najbolj koristila na njegovi poti v življenje in sem zato pripravljena tudi nekaj žrtvovati."
,,Ali mislite, da je en odstotek od zaslužka za dobo pctih let preveč? "
,,Ne, ptepričana sem, da ni in to bo lahko vsakdo plačeval."