S'. 56. V Trstu, v sredo <5. julija 1885. Tečaj X 3MS EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •T HtooH J* • EDINOST«'izhaja 2 krat na teden vsako sreda in sabata o poludne. Cena za vse leto je gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta JL gld. SO kr. — Posamezne številke se dobivajo ori onravniltvu in v trafikah ▼ Trstu po S kr., v Gsriol in v AjdaviSini po O kr. — fiaroentnt, rel^nacije in inserate prejema Opravalitvs, vla Tarnat«, »Nava tiskarna*. rekj^fns Vsi dotiti sa pošiljajo Ursdnlitvu »vla Tsrrs.ita« »Nuova Tlpografia;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi b*«z posebne vrodnosti ae ne vračajo. — Jnurati (razna vrste naznanila in poslanice) ae zaračuuijo po pogodbi^— prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Slovan g^e na dan! (t&nec.) Italijani imajo v obziru na kulturo velik predsodek; oni so podobni onej aristokraciji, ki Se vedno hrani svojo domišljijo od sjaja pradedov. Ali časi so se spremenili in tista aristokracija, ki se ni poprejela novejšega napredka, propala je in propada. Uprav tako Italijani menijo, da bodo za veke gospodarili ob jadranskem morju 1c zarad tega, ker so njihovi pradedje pospodarili in izvrševali neko previlegijo nad Slovani do novejših časov. Ali oni ne premislijo, da je ž njimi, kakor z aristokracijo. Nekdaj je samo ta imela privilegije do javnih služeb in dostojanstev, zdaj velja to za vse stanove. Prav tako je z narodi; vsi narodi danes konkurirajo na polju omike in napredka in mlajši narodi vsled večje duSevne krepkosti veliko hitreje napredujejo in so bolj žilavi za vsa započetja. Slovani so v dvajsetih letih napravili toliko napredka, kolikor kak drug narod v 200 letih; vidi se, da zamujeno dohitevajo z velikanskimi koraki. Glavnega uzroka da tukaj na Primorskem ital. jezik "uživa privile-gijo, pa je na vsak način iskati v tem, da je avstrijska vlada od nekdaj to privilegijo vzdržavala. Ali odkar imamo ustavo, začel se je čisto naravni boj proti tej previlegiji, katera konečno mora nehati s tem, da Slovenec in Hrvat dosežeta popolno enakopravnost v Boli in uradu. Mi vidimo, da se ta sprememba, počasi sicer, a le vendar vrši in kadar bo popolnoma dovršena, naj bodo le prepričani Italijani, da ne bode Slovan prav nič njihovega «tutorstva» potreboval, da jim ne bo le konkuriral, ampak da jih Sčasoma še prekosi PODLISTEK. Indijska drama K&lid&sova. Nn slovenski jezik preložil dr. Karol Glaser. f Dalje.) Prvo dejanje. (Apsarare* plant-je na pozoriščo.) Apsarase. Pomagajte, pomipajte, čestiti, ki znate po zraku hoditi, in ki ste prijatelji bogovom (Kralj se prikože na vozu in voznik njegov). Kralj. Dovolj je krika, umirite se. Jaz sem kralj Pururavas in se vračam od daritve, katero sem opravljal bogu Stirju" na čast. Približujte se ter povejte, s čim Vam morem pomagati. Ratnbhd, Beši nas zlobe sovražnikov božjih. Ratnbhd, Predraga nam prijateljica Urvaši, katero Indra kot orožje pošilja proti zelo ' Apsurasa je v indijskem bajeslovji l -n-sko bitje, enako slovanskim vilam. ** Silrja je bog solnca. v kulturi. Tudi ni treba misliti, da idejo literarnega združ!nja so poznali in izvršili le Italijani in Nemci, tudi mej južnimi Slovani se ta ideja z vsakim dnevom in čisto po naravnem potu vrši. Ako Laveleye priznava, da ni mej hrvatskim, oziroma srbskim in slovenskim jezikom nobene razlike, spoznal bi bil, ako se je bil še kaj bavil z našo literaturo, tudi tendenco literarnega združenja. Tej tendenci se sicer nasprotuje od mnogih mogočnih strani, toda vse zastonj; vse zunanje sile, katere posebno na južne Slovane uplivajo, silijo jih k temu združenju prav tako naravno, kakor centrifugalna moč zemlje sili vse nje atome v eno in isto telo. Misleči Ialijani bi morali to spoznati, kakor hitro se spominjajo svoje lastne zgodovine; — ali človeku prirojeni egoizem je tudi pri Italijanih nekoliko otemnil objektivno sodbo. Da pa Italijani v kraljestvu tako slabo sodijo, k temu tudi dosti pripomorejo naSi domači Italijani, kateri po svojih glasilih vse stvari na eno stran pretiravajo, na drugo pa zakrivajo in tajć resnico. Vse to pa ne more zabraniti spremembe na Primorskem, kakor ni mogla zabraniti tega velikanska agitacija in borba v Dalmaciji, katere dežele mnoga pomorska mesta so bila tudi uže skoro popolnoma po-italijančena in v katerih se Še vedno mnogo in večinoma italijanski govori. Primorski Italijani, katerih naj-odločnejši Avstrijo tako radi zatajujejo, morali bi biti iz čisto italijanskega gledišča celd hvaležni avstrijskej vladi, katera je dosedaj največ pomagala, da se je tukaj na Primorskem tako razširil ltalijanizem, kajti pomisliti bi morali, da skoro večina mej njimi ni prave italijanske krvi, ampak slovanske in le vsled okoliščin poita- lijančena, posebno pa zarad tega, ker sc* iole in uradi italijanski. Se dandanes pa se prebivalstvo Trsta in drugih Primorskih mest in krajev množi večinoma po Slovanih iz bližnjih dežel, to se bode odslej še vedno v večej meri godilo. Slovan pa mora na dan in odslej se slovanski element no da več tako mirno poitalijančevati; vsak dan živahnejše tirja svoje pravice, katere mora doseči. Naj pa Slovenci v Trstu, v Gorici in še kod drugod dobe svoje narodne šole; naj se jim godi pravica tudi v uradih; potem bomo videli, ali se bode tukaj množilo Slovanstvo, ali Italijanstvo. Na umetni način se je res in to v škodo države tukaj italijančilo; ali narava terja svoje pravice, in kolikor bolj Zadobiva prava svoboda, toliko pridobiva tudi naš narod. Da se nekaj tacega nepreprosljivo vrši, to nam kaže posebno besno vedenje nekaterih Italijanov, Velika večina Italijanov na Primorskem namreč noče znati za nobeno prijateljsko poravnavo z nami Slovenci in Hrvati, oni delajo uprav po geslu: «Kedor se nam ne podvrže, mora poginoti», in slabi politiki so tisti, ki mislijo, da je mogoča kaka trajna poravnava z Italijani, posebno skrajno stranke. Toda ta njihov upor ustvarja naravno še veči odpor od naše strani, kakor se je to videlo pri zadnjih volitvah, in ker Lahoni ne popuste, ampak se gotovo še bolj zagrizijo, utegne ta borba mej dvema narodoma postati še jako osodopolna in ni skoro dvomiti pri vsem pesimizmu, kateri navdaja nekatere bolj materijalno na-udahnene naše kroge, da konečno tudi v ostalih obmorskih deželah zmaga Slovan, kakor je uže zmagal v Dalmaciji. Ni dvomiti več nad vstrajnostjo 7P pobožnim puščavnikom', in ki velja kot kras nebes in žena ŠIvova, ponosna na svojo lepoto, napotila se je bila v palačo Kuverovo; ko se s prijateljico Čitralehko vrača domov, zapari jo neki Danava* in jo odvede šiloma. Kralj, Se li ve, kam je nobegnol ta zlobnik? SadaddzattjA. Ne obupnjte, truditi se hočem, da vam jo zopet vrnem. Ratnbhd. Tako je spodobno kralju, ki vzhaja iz mesečjega' pokolenja. Kralj. Kje me hočete čakati? Vse. Tam na vrhu gora He maku ta.4 Kralj. Voznik, poženi konje, da naglo zdir-jajo proti severoshodu. ' V tej igri znači beseda «puščavnik» člo-veka, k; gre v samoto, tam božje roči premišljuje in svoja telesna poŽeljenja kroti, ne da bi pokoro delal za storione grehe, n^go da bi postal popolen in da bi si zaslug pridobil za prihodnje Življenj \ „Naprestana in stroga pokora enači človeka bogu, ki se ga začnejo celć bati, da ne bi ti osvojil ,,trojnega sveta (nebo, zemljo in podzemlje). Zarad tega «ku-Sajo bogovi piiščavnika motiti in jim pošiljajo v skušnjavo krasne žene" Hofer. Tudi pobožnega NArftjana so hoteli tuko skušati; on si j* pa na bedra pripel cvetlični kocanj, iz katerega je nastala UrvaSl. 1 Danavl so demoni, sovražni bogovom. * Mesec je praded Pururavasov. 4 Gora na severni strani HimAlaja. in delavnostjo čilih Slovanov, in le te je treba h konečnej zmagi. Politične konstelacije morejo še katerikrat Slovanu biti neugodne; toda Slovan je navajen čakati, navajen je nezgodam in slovanska kocka je tudi v vreči, ▼ katerej se meša evropska politika. Ako torej vse dobro prevdarimo in vidimo malenkostna in perfidna sredstva — sredstva uprav propadajočih ljudi in strank — katera posebno Iredentarji proti nam Slovanom na Primorskem porabljajo, nas mora postopanje teh jako majhnih duhov lo Še bolj prepričati o bližini naše zmage. Kultura, s katero se ti ljudje bahajo. ima z vsakim dnevom manj veljave; njej se protivi duh pravega človečanstva, prave svetovne filozofije; kultura brez morale nema nobone prihodnosti; — od nje se obrača posebno Slovan, ki sicer rad napreduje v vedah in umeteostih, ali ne na škodo onih svetinj, kakoršne so vera, družinska vez in še druge, ki vplivajo ne le na um, temuč tudi na srce. Tudi nova napredna doba ima svoj barbarizem; temu se ustavlja Slovan, ki ima uprav zarad tega svojo posebno kulturno misijo. Motijo se torej močno Italijani, ako še senjajo o italijanske]' ekspanziji Bog ve do kam! in o uničenju Slovanov; kedor opazuje in zna opazovati, ta užo dobro ve, da Slovan sili na dan. Slovan gre in mora na dan! Voznik. Kakor velevaš, gospod. (ItvrSi povelje). Kralj. (Giblje se, kakor da bi se hitro vozil). Tako je prav. S tako hitrostjo Še doidem Garuda', tiin bolj pa še zlobnika, ki se je pregrešil nad Indrom; kajti Megle, ki vlačile so ve prod vozom Poprej, razškropljene so sedaj celi ! Kolesa se vrte tak6 hitru, Kot dvojno da imela t-i napero; Pahljač za muho pa stoji mirnć Raztegnen, kot da bi naslikan bil; Močno prav plapola zastava v vetru, Rodil ki ga je voza umi beg. (Kralj t'n votnik ostavila voi). Rotnbhd. Tja hočemo se napotiti, kjer nam je prostor odkazan. (Napotijo se na vrh gore Hemakuta), Ratnbhd. Hoče li nam kraljevski modrijan iztrgati iz srca bolestni čin? Menaid. Bez dvojbe. Će nevarnost preti , pokliče ga Veliki Indra iz srednjega sveta* na častni način na pomoč in ga bojevnikom na čelu postavi, da le bogovi zmagajo. Ratnbhd. Vedno naj zmaguje. Sadaddžanjd, Ne bojte s*, ne bojte. Tam le vidim voz, ki ga je kralju daroval Somadatta. ' Bajeslovni ptič, katerega jaSs bog ViŠnu. ' To je zemlja, nasproti nebeiom in podzemeljskemu svotu. Lamentacije. VII. No, »dešpekti« »o zmirom »dešpekti« — rekal je od naS kmet. Gospoda dela njemu zmirom nasprotno, kakor on meni in če tudi se kaj na njegovo korist učini, večkrat na to mrmra in se le težko podvrže. / Kako živo plapola zastava, na katerej je naslikana srna. Mislim, da se kralj ne vrne, da ne bi dosegel svojega namena. {lrse gledajo v zrak) (Zdaj se pripelje kralj ; Urvaši od strahu zameži in se na ČUr-alekhino roko naslanja). Citra lexhd. Počij si, prijateljica moja! Kralj, Bodi mirna, kajti Nevarnost, ki jo je provzročil vrag Bog6v, prešla je, saj je močen Indra, Ker zrak, uebo in zemjo vestno čuva : Le odpri zdaj ok6, ti bojazljiva-Ok6 podolgovato, kakor lotos Razgali divni £vet, ko mino noč. Citralehhd. Da še živi, to sklepam iz tega, ker Še diha; zaveda pa se vender ne. Kralj. Zelo je prestrašena tvoja prijateljica; kajti Cvetlice dvigajo se jej na n^drih ; To znak gotov je, da nam še živi. Či/ralehka, Prijateljica, ohrabri se; zdi somi, da nisi apsarasa. (Urvaši se zaveda.) Kralj. Ko luna se prikaže v tihi noči, Razliva bledi svit po temnih logill ; Ponočni ogenj 3 no skozi temne Oblake, ter nam javlja svojo moč. I GangA teče mirno v strugi svoji, Ki i rej šumela je čez sivo skalo ; Takti na novo oživela je Prijatljlca ln so zaveda spet. (Dalje prib.) EDINOST To ni nič čuda, ker vsak, vzlasti preprostejši narod, mnogo drži do svojih starih navad in ne pripušča, da se mu kaze ali celo odvzamejo. Premnogokrat |e pa nezadovoljnost kmetova in sploh priprostejšega ljudstva opravičena, ker odv/.eti so mu bili ali prepovedani stari običaji, kateiih se je on posnemajoč svoje prednike zvesto držal. Enako se je podilo v zadnjem času v Trstu, kder je bilo okolici in mestu prepovedano o i mestnega magistrata, da se ne sm^jo baloni, rakete, umeteljni ognji in slednjič starodavni »kresi« zažigati. S tem se je segalo v običaje, katerih okoličani teško kedaj opuste in zato so jih tudi nekako demonstrativno na večer pred sv. Ivanom mnogo več zažgali nego druga leti. Ne opravičujemo sicer nobene demonstracije proti ukazom, ki so proglašeni od magistrata ali od vlade, grajamo pa in ne odobrujemo čudnega ravnanja magistralo vega, ki je gotovo tudi s tem kakor navadno povsem hotel pokazati svoje hirajoče prevladaoje in oblast nad Slovenci, ki so mu trn v — srcu. Kaj pa da, z nezrelim ukazotn hoče se siliti okoličane, naj se svojemu staremu običaju odpovedo; to ni prav: moral bi se dotični ukaz dobro premisliti in prevagati, predno se tako odločno in strogo pošlje mej svet. Gotovo se nobeden ne bode protivil prepovedi raket in drugih umeteljnih ognjev, ker ni dvombno, da se s tem prouzroči mnogo nesreč — ali, da bi kresovi, ki se navadno le jedenkrat v letu zažigajo. provzročali velikih nesreč, to je nezaslišano. Prav radi tega so okoličani in še mnogokateri drugi razdraženi, ker gotovo je, da se s tem čudnim maščevanjem lahcnskega magistrata nemir vzbuja. Dosedaj, kakor je vsem znano, metal je magistrat svojim podložnim Slovencem zmirom polena pod noge, mogoče je, da se, ako se prihodnje volitve dobro izvrše, mnogo na bolje obrne; upanja je nekaj, concordia je umrla, pomagajmo si sami, kolikor in kakor moremo in sreča nam vsaj nekoliko prisije. Pa, vsaj ne tirjamo mnogo: nič dru-zega nego da nas spoštujejo ter da se nam pravica godi. Ali dokler bodo strune tako napete, dokler nas bodo vedno sramotili, do tedaj bode slovanski živelj res z mirom nemiren. Resnioa in pravica je vsem mila in ta naj se nam deli! fode vse to niso žalovanja — lamentacije, kakor smo jih krstili, katere nam izhajajo iz srca, napoljnjenega z srdom in jezo, oziroma z dobrohotnostjo in sploh dobrimi čuti. Ne da bi tirjali,da se drugim našim sodeželanom krate ojib pravice, ampak Ua se tudi nam Slovencem v Pri-morju, in vzlasti tu okolo Trsta, enake pravice podele, naj tržaški magistrat ura-duje z okolico in drugimi njemu podložnimi Slovenci v slovenskem jeziku; naj se nam v mestu slovenske ljudske šole ustanove, v okolici pa iste ne polaščujejo, sploh, naj se z nami ravna kot se zvestimi in mirnimi podložniki in se na nas ne spuščajo oni stekli psi v podobi la- bonskih listov, oziroma gospodarjev _ vsem le magistratnim uradnikom ali od magistratnega osobja nahujskanih. Dokler bode pa m le duh v61 kakor dosedaj, dokler ne uodo uemirneži in nesramneii molčali in se nam bodo tako režali in ustavljali, dotlej ne moremo prorokovati miru in zadovoljnosti mej tukaj 8tanujočim ljudstvom. Niso ne iz Ljubljane pritepeni tujci, ki so slovansko ljudstvo v Trstu tako vzburili, ampak zavednost je in spoznanje, da ne more tako ostati, kakor do sedaj, da ni mogoče več prenašati slabega in ošabnega egoističnoga in v laške smere delujočega magistrata: nje« govo ravnanje je v resnici neznosljivo, delovanje res protivno večini ljudstva, teptanje pravic druži h narodnosti res pregrozno, da bi moglo pri tem ostati. Večini ljudstva je protivno magistra-tovo ravnanje; in to ponavljamo. Gotovo nam pritrdi, kdor bodro motri odnošaje tu v Trstu, ker vidno je povsod, da tukaj vlada bolj denar, nego samozavest. Isto okoličaneko ljudstvo se je dalo v prejšnjih volitvah večkrat podkupiti; denar je torej marsikakega uže postavil v mestni zbor, marsikakemu pomogel, da je z svojim tovarišem v mestno zborovalnlco prišel ter pomnožil vrste onih liberalnih (?) mestnih patronov, ki sedaj tako uiribajo po ubo-zih Slovencih in zapravljajo denar mestne blagajnice: ljudstvo je z denarjem in službami utolaženo in se ne protivi — zadovoljno pa ni I Večina je nezadovoljna, ali ta večina si ni sama dosedaj mogla ali ni hotela pomagati in katera obstoji vzlasti iz okoličanov in druzih treznomislečih mestnih prebivalcev. Okoličani so skoraj povsem delalci in kmetje: izobražencev, takih vsaj, ki bi se s tako zopernimi gospodi, kakor so gospoda na mestnem magistratu (ka-korsnih bi pa niti drugod mnogo ne našel), v okolici je malo in okoličani, kakor sploh vsi Slovenci, neradi so ustavljajo. Zato je tem gospodom pod Mihcem in Jakcem mogoč>\ nad njimi in nad mestnim domoljubnim prebivalstvom kraljevati in ga zatirati. V obče pa je bilo dosedaj ljudstvo na trfaSkih tleh dosta demoralizovano ter šlo j?, nekaj vedoč, nekaj proti lastnej volji na limanice tem zvitežem, ker denar je večkrat zmagal nad pravičuostjo in dostojnostjo. V zadnjem času — kar naj vendar povemo, — jelo se je svitati in upanje je, da se bode ljudstvo tem bolj zavedalo ter ne delalo, kakor mu — mestni konsuli (ako jih smerno tako imenovati) ukazujejo. Toda, ni še konec našega žalovanja, ne po tem, kar smo Izgubili, ampak radi slabega položaja, v katerem se nahajamo! Politični pregled. Notranje dežele. O konferenci, katero so imeli avstrijski in ogerski ministri zadnje dni na Dunaji, poroča se ogerskim listom s Dunaja, da so se dogovarjali o vseh zadevah, ki spadajo v carinsko in trgovinsko zvezo, govor je bil tudi o avstrijsko-ogerskem Lloydu In avstrijsko-ogerskej banki, in pri tem se je dotrdilo, da ni bistvenih oporek in da bo od obeh straDi najboljši nameni za združenje. — Kar se pa tiče avstrijsko-ogerske banke, mislijo poljski državni poslanci, ko se privilegij ponovi, več zahtevanj staviti, mej druzimi štiri nove podružnice in raba poljskega jezika pri občevanju z ljudstvom in v uradih. Naučni minister je izdal okrožnico, v katerej opominja učiteljsko osobje, naj se ne udeležuje agitacij pri volitvah. Okrožnica je zelo prizanesljiva, manjka jej tiste odločnosti in ozbiljnosti, katere bi tako potreba bilo, ker prav učiteljsko osobje je v nemških in mešanih volilnih okrajih na vse kriplje delalo za nemške liberalce in plavičarje. Učiteljem, ki državni kruh jedo, moralo bi se z vso ostrostjo zabičiti, da so postavljeni zato, da mladino izobražujejo, ne pa pohujšujejo z demonstracijami, ki so naperjene zoper vlado in državo. Kam pridemo, ako se hujskanje vtepe v Šole? Potem bi boljše bilo, da se zapr6; Šola in šolsko osobje naj se strogo drži svetega svojega namena, naj voli vsak učitelj po svojim nagibu in prepričanju, ali agitacij in demostracij se mora vzdržavati, ker to ni častno njegovemu poklicu in zelo pehuj-Šljivo in škodljivo mladini, ker nema skušenj in politične zrelosti. Če ima gosp. minister Gonrad res voljo, zatreti nedostojno počenjanje učiteljskega osobja, mora ostreje postopati, ker s tako voljnimi besedami, kakoršne so v okrožnici, ne opravi dosti. Vse drugače je o tej stvari govoiil državnih železnic načelnik svo" jim uradnikom, če tudi pri volitvah uiso tako strastno postopali, kakor učitelji* in kateri ljudstvo In morali nasproti nemajo tolike odgovornosti, kakor učiteljski stan. Podržavljanje železnic se ima nadaljevati. Najprej ima na vrsto priti južno-severna nemška zvezna Železnica, potem češka zapadna železnica, in za to gališka Karol Ludevitova železnica. To je prav, vlada naj za to skrbi, da polagoma po-državi vse železnice, ker to bi koristno bilo vsej državi, železnice v privatnih rokah bogate le bogatine, i mej temi večidel tujce, obubožujejo pa driavo in državljane. čihi so ponudili Nemcem, naj se z njimi pogode zistran tega, koliko nemških zastopnikov za mesto Prago naj se izvoli, ker Čehi so pripravljeni za največje žrtve, da se doseže sprava mej obema narodnostima, le narodno dostojanstvo naj se ne žali. Ta blago lušna ponudba pa je vzbudila mej strastnimi Nemci silen hrup; oni nečejo nič vedeti o spravi, ampak sovraštvo hočejo sejati do zadnjega. V Splitu je bil imenovan mestnim županom državni poslanec dr.Bulat. Srbski cerkveni kongres se vendar utegne zopet sklicati, ker sta se neki patrijarh AngjeliČ in ogerski minister za bo-gočastje o tej zadevi porazumela. Vnanje dežele. V Berolinu je. ta teden evropska telegrafska konferenca; avstrijska poslanca imata naročilo, naj se potezata zato, da se mejnarodni tarifi idatno znižajo ; Prusija pa bo predlagala, naj se enoten tarif za vso Evropo uvede. V Macedoniji uže dalj časa zopet hudo vre, kar pri turškem gospodarstvu ne more drugače biti. Turška vlada sicer duši, kolikor more, in pošilja vojake v deželo, a vse to ne more pogasiti ognja, ki prej ali slej objame vso deželo. Vse je zaman j, turškega praŠanja ne bo konca, dokler se Turek iz Evrope ne požene, in kolikor prej se to zgodi, toliko boljše. Vsako srce mora želeti, da se,skrajšajo trpenja dnevi usmiljenja vrednim Kristijanom pod kruto turško vlado. Na Bpanjskem vladi tudi ni na rožicah postljano. Ne delajo jej preglavice le nesreče, katere so letos to deželo tako hudo obiskale, tudi v državnem zboru mora poslušati najhujše obsodbe. 7. t. m. je glasoviti govornik Kastelar cele 4 ure grozovito šibal vlado, rekel je, da na Špa-njskem ljudstvo nema druzega izvolja, nego mej revolucijo in osobno silo; očital je ministrom, da kralju polagajo na jezik neprevidne in ustavi nasprotne besede ter pretil, da pride lahko dan, ko bodo republikanski demokrati in liberalne stranke primorane, v svojem obupu zgrabiti za druga sredstva, nego so po zakonih pripuščena. Spanjski državni \bor se je vsled, hudih borb 12. t. m. zaključil. Turška vlada ni hotela sprejeti več od grške vlade imenovanih konzulov, vsled tega pa je grška vlada vse konzulate na Turškem odpravila. Iz tega prav lahko nastane večji razpor. V angleške j spodnje j žbomici je bil 10. t. m. sprejet zakon za varstvo mladih deklic proti zapeljavanju k nenravnemu ži-venju in tako tudi zakon za ustanovitev avstralskega zveznega sveta. — Iz ured-skega dopisovanja je razvidno, da so bili angleški vojaki iz Dongole poklicani, če tudi se je general Wolseley temu upiral ter izjavil, da se Dongola lahko zopet zasede brez pomnožitve angleškega vojaštva, poveljniku v Dongoli pa se je to zdelo nemogoče. Vlada toraj ni ukazala, da se Dongola zopet zasede, ampak le, da se železnica podaljša do Nila. V tej seji je vlada tudi izrekla, da zdaj ni na času. da bi se dopisovanje z Lumsdenom objavilo, ker se vrše dogovori z Rusijo zastran Avf-ganistana. Angleška »lada je poslala posebnega poslanca v Carjigrad z naročilom, naj sultana pregovori, da turški vojaki z egiptovskimi vred zasedejo Sudan; troŠke za to podjetje bi poplatila Angleška. Tak konec ima tedaj vzeti augleško vojevanje proti Sudanu I Mahdi je neki mrtev. Brzojavna poslanica generala Brackenburg iz Fatmeha 10. t. m. poroča v Kahiro, dajeta general dobil pismo trgovca Handaka, v katerem naznanja, da je Mahdi mrtev, njegovi pristaši pa se mej sabo bojujejo. Druga brzojavna poslanica tega geuerala od 11. t. m. poroča; Nek egiptovski vojak je ube-gnol v Fatmeh; on se je 1. julija sešel v Dbudomu z nekim Arabcem iz Kartuna, ki mu je potrdil, da je Mahdi mrtev. It Sudana se poroča, da je hotel Mahdi, predno je vzel Kartum, izročiti Gordona Angležem in zahteval 1.250.000fr. odkupnine zanj, ali angleška vlada je to ponudbo odbila. — V »Agence Havas« se piše, da v Kahiri nobeden ne veruje, da bi Mahdi bil mrtev. Vstajo v Hue so Francozi naglo in skoraj popolnoma zadušili. Courcyje povabil imenitne trgovce, naj se pod francoskim varstvom vrno v Hue ter upornikom ukazal, naj se v desetih dneh podvržejo, anamitsko vojsko je razpustil, deželni namestniki so odgovorni za tc, da se orožje v treh tednih izroči, V kraljevej palači v Hue so našli zaklad, ki znaša deset milijonov. Kralj je ujetnik ministra Tbuyet. Kraljeva mati, kraljev ujec, princi in mnogo mandarinov je prosilo, naj se jim dovoli vrnitev v Hue. — Deželni namestnik v Senegalu o tem uporu poroča: Zamurci so 31. maja in 22. junija Francoze napali, pa bili obakrat pobiti. Francozi se pripravljajo, da uporniškega glavarja Sa-mohi-ja zgrabijo in uničijo. Deželni namestnik kohinkinski pa poroča 9. julija, da so Francozi upornike večkrat potolkli in v severnej Kambodži mir naredili. Večji del upornikov se je podvrglo. V Venezveli je ostal upor, tako se 10. t. m. poroča iz Novega Jorka. DOPISI. Trst dne 14. julija. (Strašanska sreča dva brata od strele ubita). Ko je 6. t. m. 3iletni Josip Ražem iz Plavje, hiš. št. 6, okoli devete ure zvečer z dela domu prišel švignola je strela skozi dimnik in ga pri tej priči usmrtila. Zapustil je rajnki vdovo in 4 nedolžne otročiče v veiikej revščini. Tudi Antona Ražma, brata prav zdaj omenjenega je 11. julija okoli 3 ure po-poludne, ko je na polji seno nakladal, strela zadela in usmrtila. Zapustil je tudi on vdovo in 4 nedolžne otročiče v veiikej revščini. Rajnkih obe vdovi in 8 nedolžnih otročičev zapuščenih sirot trkajo na mila srca, pomagajte sirotami vsak milodar v tako strašauskej nesreči bode res pomilovanja vrednim v tolažbo. Jaz prvi dam 1 gld. A. Z. Iz ltojuna 13. julija. (Izv. doniš). Z včerajšnjo rojansko procesijo smo skle-noli za letos enake cerkvene slovesnosti v okolici. Procesija v Rojanu je bila res veličastna, taka, da ne bi zaostajala niti za svetoivansko, ki slovi za najlepšo. Kraji, koder je šla, bili so lepo okrašeni, bolj nego druga leta: več slavolokov, mej katerimi se je odlikoval vzlasti oni iz svežih cvetic, ki so ga napravili na cesti, ki drži preko Skalesante na Opčine. Izborno delo so napravili rožnarji škalesantski. Plapolalo je sera ter tja mnogo zastav, največ a vstrijsko-ogerskih in tudi marsikatera trobojnica. Preden se je začela procesija, bila je v farnej cerkvi velika maša, pri kojej se je kaj lepo pelo. Pevci pod vodstvom vrlega rodoljuba g. Mikeliča so se res dobro izvežbali tako, da se jim mora le čestitati in veseliti se nad njimi, ker, četudi večji del kmetji in deialci, peti znajo res natačno težko latinsko mašo, prepleteno z eno- in dvospevi. Čuditi se jim je zares, ker tako lepega petja na kmetih je redkokde slišati. Prav tako in vrlo naprej l Tudi cerkev je bila lepo okrašena: lepe cerkvene nove zastave so po našem menenju najlepše v okolici. Vidi se skrb čestitega gospod župnika za božji hram, posvečen sv. Mohoru in Fortunatu, ker je mnogo novega in lepega nakupil, odkar je tukaj, za kar so mu tudi vsi farani hvaležni. S kratka: procesija pod vodstvom vč. g. Legata jn bila veličastna in ljudstva prav mno^o od vseh strani okolice in Iz mesta. Dolga vrsta okoličank v prelepej noši govorila je jasno, da drži okoličan-sko ljudstvo mnogo do svoje narodnosti, noše in navad. Governatorja Dreje sicer ni bilo za procesijo in to je prav storil, njepova nazočnost z belimi pavoljnatimi rokovicami bi bila le motila. Ali zgodil se je mej procesijo nek Čudež, v resnici (udeš. Ro-jauČani so prosili magistrat, da bi smeli streljati pri evangeljib. Magistrat pa je to prepovedal na nasvet governatorja Dreje. Ko pa se je končalo prvo evangelje, kar nakrat so začeli močno streljati. Dreja je Še spal, ali strel ga je tako vpiČil, da je kakor besen skočil iz postelj« in po hiši letal. Poslal je gledat, kde in kdo strelja, ali vse zaman, ni bilo nobenega sledu ne po kanonlb, ne po prahu. Enako se je ponavljalo po vsakem evangeliju in Še denes nihče ne zna, kako se je vse to godilo. Ljudstvo pa pravi, da je Rtreljalo izpod ene skale v gozdiču pod Piščanci in vse je hodilo gledat v nedeljo popolu ine čudovito skalo, ki je rojanskerau governatorju skoro glavo zmešala*). •) Magistrat nema niti pravicc v zdoljnjej okolici izvrševati policije, doljna okolišu spada v policijskem obziru pod c. k. policijsko vodstvo v Trstu, katero edino ima pravico streljanju zabruiijuti, ne pa governutor Druja. To nuj si liojaiifiani, Svetoivunci itd. za bodoče dobro zupanitijo. Ured. EDINOST Pol noč se je zbralo mnogoštevilnega občinstva pri Boletu, kder so pevci pod vodstvom g. Mihelič.i prepev.ili pozno v noč. Prostori so bili natlačeni in še le pozno se je razšlo ljudstvo zadovoljno domov. Domače vino bratov Boletov je kaj posebnega, bolje nego vsak pravi Bordeaux. Iz Jelšanske županijo, 11. julija.— Čestiti in marljivi gospod dopisnik iz Podgrada je lepo in zanimivo pre-obČil zapopadek predavanja kmetijskega popotnega učitelja gosp. Kramarja. Kako dobro in potrebno bi bilo tako podučenje ne le v večih občinah, le tam, kder j* sedež županije, temuč tudi v malih pod-občinah, vsaj v tacih krajih, kder je do 1000 prebivalcev blizo skupaj, ker — žal, ako kde, mora se priznati, da tod je sadjarstvo na moč zanemarjeno. Pridi popotnik v tukajšno vas, ki ima nad 60 hiš, in dolgo se moraš ozirati, predno zapaziš jedno sadno drevo, i še to slabotno, ko da bi ne imelo gospodarja. Pisatelju teh vrstic so predniki priskrbeli nekaj sadnjlh drevesec, a kaj pomore, Še to malo nikdar ne dozori. Otroci vse vasi preže, lazijo in plazijo okoli sadnega drevja, tako da kar ostane čez dan, pokradejo in polomijo po noči. Lani si je zlomil 19 letni fant roko, ki si je po noči krivično polastil jabolk še nezrelih. Svarjenje, vpominanje, tudi lepa prošnja — so brezvspešne, — stara razvada je tako globoko vkoreninjena — dokler ne bode ljudstvo presiljeno samo saditi. Po izgledu nesrečne Eve se ozira malo tri — štiriletno dete z malo večimi tovariši po drevji in kadar zagleda kolikaj za zobe, ni mira, dokler ni oklesteno in aklateno. Edini pripomoček neolikane ljudi odvaditi ostudnih slabosti in pregrešnih razvad, bila bi stroga zapoved, da mora vsak posestnik leto za letom odločeno število sadnjih dreves zasaditi, in še bolj strogo nadzorovanje, da se to izvrž'. Dvojna korist in dobrota bi bila, zatrla bi se s tem po večem nesrečna tatvina in ljudje bi si prihranili marsikak novčič, ki ga dajo pridnejim i razumnejim Kastav-cem in Berkinom za sadje. Kako lahko bi ljudje prodajali to, kar si sedaj s pičlimi solui morajo kupovati. Tu gotovo velja, kar je draga Edinost pisala pred dvema letoma«: premalo lepih vzledov«; kako resnične so besede vrlega pesnika Gregorčiča »p tč malo moških, malo mož — naš vek rodi«. Le malo bolje nego z sadnjimi drevesi je tukaj s obdelovanjem polja. Njiv bi bilo lahko najmanj še enkrat toliko, ker prostora je, a ni pridnih rok. Kmet sadi leto za letom na isto njivo krompir i zopet krompir i nekaj turšice. Zemlja slabo obdelana večkrat le od ptičev pognojena opeša in postane nero iovitna, da se možikom ne poljubi poljskega dela opravljati. Vidiš spomladi 6 ubogih živin-Čtt s veliko težavo vl^či oralo, ženska drži oralo, še dve, tri ž'nske ali par otrok letajo in kričo okoli živine, ena pritiska oralo, da globokeji orje, dva poganjata i priganjata živiničeta. V jeseni odnašajo leto za letoin močni nalivi in pa dolino popla-vajoča voda zraven Še močna burja globoko razorano I tolikokrat prekopano zemljo. Ni se čuditi, da je dopisnik prisiljen celo po 50 krajcarjev njive t najem-ščino ponuditi i Še jih ne speča. Vzame jo le oni, ki se poroči »na roke«, kmet si misli, kaj čem t najem v*eti, ker še obdelovanje svojih me preveč stane, ako f»rimeri pičle dohodke. Možaki hodijo vsako eto v gozde Madžarske in Slavonske. Pokvarijo si večkrat zdravje in poštenje, krvavo zasluženi denar pogostoma poženejo s pijačo in kadenjem. Sosednja v kotu ležeča vasica broji 44 ubogih koč, in mej teini štiri krčme 1 Na drugej strani bližna vas ima 52 hišec vse daleč od ceste in gospodar je prodal eno leto za 700 goldinarjev tabaka i smodek. Bodoči deželni Isterski kulturni svet bi imel tod skelečo rano kmetijstvu zdraviti.— Vesela zmaga tržaških rodoljubov in vrlih okoličanov je navdala s radostjo vsakega prijatelja zatiranega a milega našega naroda. Bog daj vstrajenost I Slava slavnim boriteljem, osobito pogumnim načelnikom. »Bratje, plemenito ste se borili — pa slavno zmago pridobili. IZ llatuj dne 8. julija 1883. — Kakor smo zadnjič poročali, da se je pri nas praznoval god bv. Cirila in Metoda, enako se je to godilo tudi pod Kraško goro na predvečer svetih apostolov. Drugega dne so se opravljale slovesnosti in pridige o sv. Cirilu in Metodu v posames-nih farnih cerkvah tudi z streljanjem. Reči morem, da ljudstvo je bilo po-sehn o uneto za to sveto reč. Le nečemu naših podžupanov ja bila velik trn vpeti omenjena slovesnost, ta »capovila« sicer ne urneje laški, on le trdi, da take narodne slovesnosti obhajati, časopise in knjige čitati, da je vse to bedarija; zato tudi ne dovoljuje svojim pristopati v narodna društva, In poleg tega še druge draži in svetuje naj ne pristopijo. IZ Kanala, 12. julija. — Požar in zopet požar, kde? V bližnej vasi Bodrei, in glejte Čudo ! z levega brega Soče, na- sproti te vasi se nam je prvo po g. DraŠ-čik-u, c. k. poštarju in njegovih deialcib s kiicanjem: »Ogenj v Bodrežu«, nesreči naznanila. V tem hipu so bili Kanalci na nogah, pred vsem pa naši hrabri žan-darji po i vostvom izkrenega služabnika c. kr. stražmojstra g. M. Mole, takoj za njimi so prišli naši ognjegasci, naš oče J. vitez župan »Malnič, tukajšni c. k. uradniki, in p. č. g. dekan, Nevarnost je bila velika in Bogne daj. da bi se bila ta nesreča po noči pripetila, ali pa, da bi vihar bil pihal, gotovo bi bil danes ves Bodrež v pepelu, in kaj ne bi, Bodreščani so bili vsi iz doma na polji ali senožeti, in niti nobeden ni slutii nevarnosti; zato-raj bi bilo potrebno, da se v takih nevarnostih par krat na zvon udari, potem bi vsak hitel gledat in v večjem številu bi pomagali pri nesreči, ker pri takih prilikah ni nikoli zadosti rok, posebno tam, kder je voda oddaljena, česar smo se zadnjič v Bodrežu osebno prepričali, ker je vode pomanjkovaloj ne vemo, zakaj se udarcc na zvon v takih prilikah opušča. Le vrlim našim kanalskim gasilcem se je zahvaliti, da ni bila večja nesreča in nadejamo se, da je slavno županstvo prepričano, kako potrebni so ognjegasci, da jih bo tedaj po moči podpiralo. Zgorela je ena sama hiša, vzrok požara ni za gotovo znan, le toliko naj bode omenjeno, da pogoreiec na dan požara niti ognja ni v hiši imel in da je Še le pred dvema urama spravil seno na dom in ni opazil nobene nevarnosti, a po 2 urah je našel svojo hišico v strašnem plamenu. Posestnik jej je bil naš ubogi Filip Dugar. napravil si je uže mnogo raznega gradiva, da bi si dal staro hišico nekoliko popraviti in olepšati; ali žalibog, vse njegovo upanje je Šlo v pepel, škoda mu je velika, zgorelo mu je 700 f. v gotovini, vse pohištvo, mnogo še stare tui-šici, dosti piče, z eno besedo: vse, kar je v hiši imel, kar je toliko večja nesreča, ker ni bil zavarovan ubogi nas Flipa. Posestnike, ki niso Še zavarovani, naj to vspodbudl; kdor je pameten, naj se nemudoma da zavarovati; priporočujem jim pred vsem banko Slavijo. Od strani Bodrežčanov presečna hvala hrablm kanalskim gasilcem, mej temi posebno nestrahljivemu pogumnemu podpo-veljniku g. Petru Sovič-u. Prav tako izrekamo vso čast in pre-srčno hvalo g. dr. TuŠar-ju, c. k. sodniku v Kanali, ker je uže zopet pri tej nesreči pokazal, da ni le sodnik, ampak da ima tudi srce na pravem mestu in pomaga kder more pomagati, vodil in delal je v začudenje vseh pričujočih, Bog ga živi 1 Presrčna hvala tudi vsem drugim Kanal-cem in vsem, ki so nam pomagali, da ni. prišlo do večje nesreče. Bodrežčani. Tatre, 12. julija. Draga mi «Edi-nost»l Daruj mi za danes majhen kotiČ prostora, da se vsaj enkrat sliši glas iz naših Tater, iz katere vasi se še ni nikoli nič čitalo po slovenskih Časnikih. Vas Tatre Be razprostira na visokem hribu, okoli katere se nahajajo lepi vrti in sado-nosna drevesa, kakor tudi zdravi in bistri studenci. Zemlja je loparnasta, globoka in vroča, kar je za tukajšnji kraj velike važnosti. Tukaj imamo primeroma tri mesece bolj gorkih lepih dni, a drugih devet pa zima tako trdosrčno gospodari, da ne verjame, k lor Bam ne poskuša. Do 15. maja sem v šoli peč kuril. Zdaj so pa tukaj lepi in primerno topli dnevi, da se v jutro človek komej zdravega zraka nasrka. Za nježno tržaško gospodo bi bil tukajšnji zrak kaj ugoden v poletnem času. Ljudje so tukaj zdravi in močni ter visoko starost dočakajo. Zdravnika tukaj ne poznamo, čeprav nam je vsem priljubljen. Obruimo se na kmetijske zadeve. Tukaj so pridni poljedelci, dobri sadjarji in izvrstni živinorejci. Ovca je ojih biser, kajti znajo jančke tako rediti, da jim mesarji po 6 do 12 forintov za enega plačujejo. Let03 je prodal Jakob Mahne 6t. 1. Volku iz Gradišica jančka za 12 for. Bogdaj do.sti takih jančkov I Letina kaže Še precej dobro, sena bo obilo, ž ta so lepa, krompir obeča bogato, in drugi pridelki kažejo tudi lepo; samo sadje nam je šlo po vodi. Drugič kaj drugega, ako mi slavno uredništvo »Edinosti* blagovoli dopise sprejemati.*) Domače in razne vesti. Tržaški namestnik baron Pretiš se je včeraj z brzovlakom ob 6 in pul uri zvečer odpeljal z vso družino v Ausse na zrak in OBtane več tednov tam. Odlikovanje. Kapitanu avstrljsko-ogerskega Lloyda g. Ivanu Nikoliču je cesar dovolil, da sme sprejeti i nositi viteški križ papeževega reda sv. Silvestra. Tržaški mestni svet bo denes zvečer, 17. t. m. imel najbrže svojo zadnjo •) Z veseljem. Uredi). sejo pred novimi volitvami. Na dnevnem redu javne seje ne bo nič važnega, pač pa bc kaj le j ega v tajnej seji. Znani a«e-sor g. Puupacb prosi namreč neko podporo za važne zasluge kakor vodj i poli cije v gornjej okolici in znani Cikorjaš Emerik Waldoher prosi tudi neko po.i-poro za posebne zasluge v zadevi Cikotje mendi. —Stvar je v;»žna in bilo bi prav, da hi kak mestni oče prav dobro ilustro-val zasluge obeh omenjenih gospodov. Imenovanja. C. k. finanč. vodstvo v Trstu je imenovalo davkovskega urada kontrolorja Brnarda Malabctich za ofn-.i-|ala pri ces. kr. finančnem ekonomatu in praktikanta carinskega urada Arturja Steppan v Puljt za carinskega asistenta pri glavnem carinskem uradu, potem voditelja carinskega urada v Crvinjanu, Jo-s;pa Keršovan za oskrbnika glavnega carinskega urada v Rovlnji. Razpisana služba. V Abacijl se ustanovi nova z brzojavom združena pošta. Poštno vodstvo je uže razpisalo konkurz. Kavcija 200 gl., letna pl Ča 150 gid. za pisarniške potrebščine 40 gl. za brzojavno službo 120 gld., in 3G5 gld. za vsakdan trikratno poselsko pešno pot mej Abacijo in poŠto v Voloskem. P-ošnje se imajo vložiti v dveh tednih pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. Traniway na paro iz Trsta V Vipavo se utegne vendar začeti k malu delat'. Inženirju Schmidtu se ja posrećilo pridobiti neko angleško družbo, ki prevzame podjetje. Slovan gre na dan. V treh slovenskih listih, in sicer v dveh Ljubljanskih dnevnikih in v tušem so bile te dni izražene slučajno enake misli o tem, da Slovan v Avstriji konečno more zmagati, ker on more premagati veče težave, kakor vsaka druga narodnost uže vsled njegovih kreposti in morale. — To je malo znamenje, da je prepričanje o konečnej zmagi mej nami globoko vkoreninjeno In v tem prepričinju uže tiči veliki del kouečne zmage. To je vse drugo, nego labonsko kvakanje v nedeljo v Kopru in prejšnjo nedeljo v Piranu I Odbor tržaškega »Sokola« naznanj i, da je veselici, katera je imela biti v nedeljo 19. t. m., preložena na nedoločen čas. Kedaj se bode vršila, naznani odbor v posebnih nazuanillh In po našem listu. Izlet v Gorico In na sv. Goro. V italijanskih konservativnih in slovenskih krogih gredo dogovori zarad skup nega izleta v Gorico in na sveto Goro z lastno godbo in močnim slovenskim pevskim zborom. Izlet bo se vršil 15. avgusta ali 7. septembra. lredentarskl pasji dnevi. Vroče je in naši mehkužni Lahoni še več trpć pred vročino, nego pa mi Slovani. — Vročina pa rada udari tudi vmožjane. — Efekt take vročine so bili izleti Laho-nov dvć zadnji nedelji zaporedoma v Piran in Koper. V Piranu so najprej klicali na pomoč Garibaldija, potem pa Urha; ali še hujše so kričali v Kopru. — Tamsonekda tudi našega Nabergoja popularizirali tako, da zdaj vse koperske ribiške ženice popra-Šujejo: »Chi xe questo Labergo, cosa ga fatto che i xe tanto rahiai con lui ? — Kričali so nekia »Morte a Nabergoj. ev-viva Maurouer, evviva la nostra Trico-lore itd. « Vino ima svojo moč in slabiči se ne smejo preveč šaliti z njim. — Ako ne bo kmalo hladneje, bode treba za naše La-hončiče ustanoviti še posebno Urhovo fratemo. Veselica tržaškega podpornega In bralnega društva v spomin blagovestnikov sv. Cirila in Metoda v nedeljo zvečer je bila prav dobro obiskana, bili so nazoči udje obeh podpornih društev in pel je zbor delal, podpornega društva po l vodstvom g. Stele ta. Pelo se je uobro. Godla je veteranska godba tudi prav dobro. Govoril je g. podpredsednik Grebene ter posebno omenjal skrbi za de-lalca pod sedanjo vlado in koristne postave, po katerej se morajo nedelje posvečevati, sklenol je svoj govor s trikratnim ..Živio« na cesarja, kateremu klicu ee je društvo entuzijastičoo odzivalo. Najbolj in po vsej pravici dopadala se je občinstvu deklamacija gospice Anice Kobalove, katera je z Gregorčičevo »Velikonočno« občinstvo tako navdušila, da jo je večkrat burno klicalo na oder. Po veselici so se vršile še nekatere uapituiise, v katerih se je povdarjala sloga — moramo reči — na pravem mestu. Veselica je trajala do polu-noči in je bila ves čas jako animira na. Tržaške novosti s Čitalnični odbor je dal sinoči v veiikej dvorani Čitalnice večletnemu neutrudlji-vemu ^ evo vodj i čitalniškega pevskega zbora, g. Srečku Bartlju, banket, katerega se je udeležil odbor in še okolo 40 drugih odličnih tržaških rodoljubov. Mej napit-nicami In petjem doživeli so udeleženci prekrasen večer. Poštenost je lepa reč. Okoličanka Marija Mlač iz Grete je našla dragocen zlat hracelet in gaje takoj nesla na pol cijo. Naše okoličanke soj: i I zaprt, kri mu je hitela v glavo, srce mu je hudo bilo, glava ga je bolela in tudi jesti s* mu nlj ljubilo na nasvet zdravnika R. Brandta švicarske krogljice. Omenjeni lekarničar pa nij imel pravih kros-i)ic ampak ponarejena, hotil je torej svoje krivično blago dati nekoliko ceneje. Ker le pa nač požnanec veiel, da mu te ne bole nič koristile zapustil je lekarno in šel v drugo kder je tudi prave dobil. Take moža trebi posnemati. Pazite pa vedno, da bode bel križ na rudečem polji z črkami R. Brandta na zavitku. Višjeg^mnazljec (6. razred) išče primerne službe. Ponudbe: »Sreča« poste-restante Vipava. J. C.JuvanČIĆ, posestnik vinogradov na cB\\eljskimt ziloga in domicil Ljubljana priporoči bela Bizeljska vina od 14 do 20 for. 1884 hta, 1883 po 20-24. Dolenca rudečkustoga od 14 do 20 for. Uzori samo od 56 litrov naprej. VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih s a dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa fllialkom u Trstu, Via S. Lazzaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovah, imajučih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djelovanje pokazujo u Zeludcu i kod probavlja-jučih organah; nadalje čisti krv izpravljajuč slabinu i tromost i pospješujuć tek. On čisti polagano, uniŠtuje gljlete ublažujući knmičke hrapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. U zine li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmnh, proizvirućih koli od pokvarena zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako sto sačinjava pravu osebiuu likera u zdravstvenoj struci jest, što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji se služi tim likerom ćuti, da mu je povra-ćena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini gn zadovoljnim, probudjeniin i svježim za svaki rad. Da so olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornico osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakijašnioah. B'-BZ te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot jtonarejeno. (Varstv. snarafca) n . , . Cvet zoper trganje po dr.-Maliču, re odločno najboljše zdravilo znper pr o t in ter rermatizem, trganje po udih, bolečine t križi ter iircih, oteklino, 'itrpnele vde in kite itd., malo fa^a če se rabi, pa mine fopolnem trganja, kar do-azuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetn zoper trganje po dr. Ma/iSu* s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, 6rune in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr. koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči sok! in siropl. 20—2d Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. €0 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjen je zob tor zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 k r. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu Sogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-očile pri zubasanji človeškeea telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj ■ 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en »vej ta s poštom ne razpošilja. Naročila iz dežele izvrše te takoj Lekarna Trnkozy-ja na mestnem trgu v LJubljani. FII1KC JERjSEK o t pri je novo pekarno v ulici Corsia Stadion, v hiši. kder je bila poprej gostilna Cervo d' oro. — Njega priporoča tu ii odbor delalskega podpornega drultva v namen, da Be posebno Slovenci pri njem poslužujejo, ker je mož podpore vreden In izdeluje izvrstni kruh po primer-nej ceni. (Švicarski lini Assicurazioni generali v Tri« I u (društvo, ustanovljeno leta 1831} To društvo je nžtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti poinru — zivarovauje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanja po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanja na živenja. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,