NASA LUC ŠTEVILKA 5 - MAJ 1955 ^Detela pomlad Po gorkem jugu pripelja spomlad se zopet pisana, oja! Spomlad veselo lice ima in nam prijazno se smehlja, oja! Spet priletijo ptičice in k petju tudi vab’jo me, juhe! Ko slišim mile pesmice, me sili ukat’ srčece: juhe! Bo prišla tudi kukav’ca in z drevja glasno kukala: kukü! Jaz čem pa hvalit Stvarnika, ki zmeraj nas tak rad ima. Da, da! (Iz Aljaževe pesmarice) l/ ie*n l/ftacifaiem mesecu obhajamo dneve raznih poznanih svetnikov. Mesec začenjata apostola sv. Filip in Jakob. Na 4. maja je sv. Florijan, mučenec. 7. maja je god sv. Stanislava, poljskega ško-fa-mučenca. 10. je sv. Izidor. Sledi poznana trojica Pankracij-Servacij-Bonifacij. Na 16. je sv. Janez Nepomuk. Zadnjega maja je sedaj dan, ki je posvečen Mariji Kraljici vesoljstva. Sredi meseca je križev teden, v katerem so tri prošnje procesije in Vnebohod Jezusov. 29. maja so Binkošti, spomin prihoda Sv. Duha nad v Jeruzalemu zibrane apostole in rojstni dan Ćerkve. tur “ide vsak mesec razen julija in septembra, t. j. desetkrat na leto. — Dopise za Številko, ki izide konec meseca, pošljite vsaj do prvega v mesecu poverjeniku v bližini ali naravnost uredništvu v Celovec. UREDNIŠTVO IN UPRAVA imata naslov: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Ce-lovec-Klagenfurt, Austria. Če naročiš list tako, da ti ga pošiljajo naravnost iz Celovca, stane letno: 28 šilingov, 48 bfrs, 400 fürs, 4 bol. guld., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1 dolar in pol. — Za ceno oglasov piši na upravo lista. Naročnino in darove za list sprejemajo listovi poverjeniki po raznih deželah. Lahko pošlješ oboje tudi naravnost na upravo. Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria. ČESA TE NAUČI KINO? Kdor je hodil v Berlinu skozi eno leto vsak dan v isti kino, je na filmskem platnu lahko videl 360 umorov, 84 samomorov, 265 oboroženih vlomov in tatvin, 85 požarov, 48 vohunskih afer, 37 pobegov iz,ječ in 236 bolj ali manj natančno prikazanih pre-* lomitev zakonov. To so ugotovile oblasti pri nekem berlinskem kinu. Kaj podobnega bi lahko ugotovili pri večini kinematografov na'svetu! Drobiž iz Janežičeve torbe Ali veste ... ... je največji kip (soha) na svetu kip Svobode v newyorski luki? Visok je 93 metrov in tehta 225.000 kg. Glava je tolikšna, da hi vanjo lahko dalj 40 ljudi. ... je največji kino na svetu v New Yor-ku s 7.000 sedeži? . .. Eiffelov stolp v Parizu, visok 300 metrov, ni več naj večja stavba na svetu, ampak stolp v Wembleyskem parku v Londonu, ki meri 356.5 m? ...se je rimski cesar Kaligula oženil z luno? Nobeno drugo bitje v svetovju se mu ni zdelo vredno, da bi bilo deležno časti imenovati se njegova žena. ... je največja cerkev na svetu cerkev sv. Petra v Rimu? Dolga je 211.5 m, široka 112.6 m in visoka 132.5 m. Njeno mogočno kupolo je ustvaril znameniti Michelangelo. ... ima Belgija sorazmerno največ železnic? Na njeno majhno površino 30.444 km2 pride kar 11.790 km železnic. ... ima kitajska lepotica Kalihing v Hongkongu 7 cm dolge trepalnice? ...je Belgijec Auguste Meunier napisal na navadno dopisnico 17.131 besed? ... je Game Hart s Floride svetovni prvak v uživanju banan? V eni uri jih je pojedel VESELE IN NEUMNE (Iz Zwartberga D.) Sprehod. — Pepi: „Zakaj si pa šel danes dopoldne na sprehod?” — Francelj: „Veš, človek je rad popoldne prost...” Češnje. — Sosed: „Kje imaš očeta, Janezek, da mu povem, da kradeš češnje?” — Janezek odgovori: „Bolj v vrhu je!’ JCliee nas mal! Spet kliče nas venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj. Cvetlice dobrave si venčajo glave, raduje se polje in gaj. Ze šmarnice nežno cveto in vrtnice venec pleto, (ja krasnega riiaja se slava obhaja metlici Mariji .lepo. Maj 1955 „Povej mi, kaj bereš...!“ Na tem mestu smo že poudarili, da moramo revoluciji brezbožnikov, ki varajo, preganjajo, zasužnjujejo, trpinčijo in more, postaviti nasproti revolucijo vernih, ki bodo po Kristusovih načelih PRAVICE in LJUBEZNI človeštvo vodili v lepše čase. Da bomo pri tej blagodejni revoluciji vernih koristni sodelavci, je v današnjih /medenih časih, smo rekli, bistvene važnosti, da imamo o vseh pomembnih vprašanjih sodobnosti JASNE POJME. 4" Toda, kako naj uresničimo ta pogoj, ko pa v svoji naivnosti zavračamo za to potrebna sredstva?! Po naših družinah namreč na žalost zelo pogosto srečavamo časopise, ki ne spadajo v katoliško hišo. Ti časopisi nas obveščajo v duhu, ki je veri nenaklonjen. Na dobro premišljen način potvarjajo sliko sodobnih razmer in s tem uspavajo našo katoliško odpornost. + Morda bo ta ali oni ugovarjal, češ da more brez škode za vero brati vse, kar mu pride v roke, ker on že ve, kaj je res in kaj ni. Ni težko dokazati, dragi prijatelj, da ta ugovor ne drži. Spomni se samo na pregovor: „Povej mi, kaj bereš, in povedal ti bom, kaj si”. Ta pregovor je sad stoletne skušnje! + Pred 25 leti so mnogi naši fantje, ki so |K>lni zdravja in volje za delo prišli v rud- nike zapadite Evrope, tudi mislili, da jim delo v prahu in vročini ne škoduje. „Drugim škoduje,” so modrovali, „nam pa ne, ker smo pač ,fantje od fare’.” Zato jim še v glavo ni padlo, da bi pazili na svoje zdravje.' Kako so se motili! Tudi na njihova pljuča se je prah neopazno usedal dan za dnem. Dan za dnem so puščali v rudniku nekaj svoje moči, kapljico svoje lastne krvi... Tako so potekali tedni, meseci in leta. In nazadnje se je zgodilo, da so naši vrli fantje-rudarji z žalostjo spoznali veliko spremembo na sebi: nekoč korenjaki, ki niso poznali utrujenosti, so v najlepših moških letih postali betežni starčki.. . Rudnik je izčrpal njihovo telesno odpornost. + Podobno smemo reči o vplivu nezdravega časopisa na našega duha. Mnogi zatrjujejo, kot smo omenili, da jim veri neprijazen ali celo sovražen časopis ne škoduje. Kako se varajo tudi ti! Ideje nezdravega časopisa, ki dnevno zahaja v hišo, so strup, ki neopaženo vpliva na človekovo duševnost. V začetku je bralec morda zaradi svoje krščanske vzgoje še sposoben s kritičnim duhom presojati svoje čtivo. Toda njegova odpornost se manjša iz dneva v dan. To, česar se je naučil na materinih kolenih in v šoli, vedno bolj gineva izpred oči. Misli časopisa vedno bolj napolnjujejo njegovo duševnost. Nazadnje se tega tako privadi, da mora priznati, da časopis, ki se za vero ne zmeni ali jo celo napa- tla, najbolj odgovarja njegovemu duševne mu razpoloženju. Če bi takega bralca nekdo karal zaradi časopisa, bo dobil skoro užaljen odgovor: „Saj ni nič slabega v mojem dnevnikul” Ta odgovor dokazuje, da je časopis bralca že tako pokvaril, da ne čuti več njegove strupene osti. Postal je žrtev slabega tiska. In na njem se je spet uresničil stari pregovor: „Povej mi, kaj bereš in povedal ti bom, kaj si”. Mogoče je tak človek nekoč bil dober kristjan, a sedaj ni večl Zdravo časopisje, ki v zasebnem, družinskem in javnem življenju brani krščanska načela, mu je postalo dolgočasno. * V usodni borbi med vero in nevero, ki danes pretresa ves svet, hotč ali nehotč podpira tiste, ki se bore proti veri. Na družinskem sestanku tv -ra belo nedeljo je Peter poslušal ze-lo zanimiv govor. Štefan je vedel, da se zanima za verska vprašanja in ga je povabil k predavanju poznanega govornika, nekdanjega delavca v železni industriji. Kar je govornik pripovedoval, ga je zelo zanimalo, ker še ni nikoli slišal govoriti ne-duhovnika o duhovnih rečeh, še bolj ga je pa prevzelo, ko je ta govoril tako preprosto in prepričevalno. „Tovariši!” je začel govornik. „Mi smo preprosti ljudje. Verujemo in prepričani smo, da je nad nami višje bitje, Stvarnik in Vzdrževalec vsega, kar je na svetu. Toda kadar pridemo v cerkev k maši, ali se zavedamo, da je to tako, kot da bi prišli v domačo hišo k očetu? Dobri sinovi in hčere se radi zbirajo na domu pri očetu in materi in se tam pogovorijo. Tako je tudi naravno, da se vsak Gospodov dart zberemo v hiši svojega skupnega Očeta, ki je nad nami. Maša je naš družinski sestanek: kot otroci okoli svojega očeta. Ker je Bog neviden, ga predstavlja duhovnik, ki obenem zastopa nas pri Bogu. V našem imenu moli pri sveti daritvi. Ko smo tako zbrani, smo res ena družina in Bog tudi tako na nas gleda. Bog nič ne razločuje, katero državljanstvo Kakšna strašna nedoslednost! In kakšna odgovornost! + Brat in sestra, kakšen časopis prihaja v vajino hišo? Ali ne čutita, da so današnji časi preveč resni, da bi se v tako važni zadevi smeh igrati z ognjem? Ali to morda ne diši po resničnem izdajstvu?! Čas je že, da tudi glede tiska nastopimo pot naše krščanske dolžnosti! Današnji časi potrebujejo zgrajenih ka toličanov, ki bodo razumeli pomembnost sodobne borbe med vero in nevero ter znali tudi temu primerno postopati. Zato pa v vsako KATOLIŠKO DRUŽINO KATOLIŠKI ČASOPIS! V-ko. imamo, katere narodnosti smo, katerega stanu smo. Vsi sl*io njegovi sinovi in vsi smo med sabo bratje. Ko se duhovnik enkrat obrne, nas pozove k molitvi z besedami: „Orate, fratres! — Molite, bratje!” To je res internacionala, bratstvo različnih ljudi, različnih šeg in navad, različnih socialnih stopenj, različnih starosti. Da je to res, vidimo tudi iz tega, ker se pri maši uporabljata kruh in vino. Kruh je narejen iz mnogih zrn pšenice, ki jih je treba zmleti in stisniti skupaj, združiti. Vino podobno nastane tako, da mnoge jagode grozdja stisnemo in združimo, če bi zrn ne mogli zmleti in stisniti skupaj, če bi jagod ne mogli stisniti in zliti drugo z drugo, bi ne imeli kaj darovati pod podobo kruha in vina. Daritev ne bi bila mogoča. Zrna pšenice, jagode grozdja, to smo mi verniki, ki se moramo ljubiti, radi priti skupaj, radi tudi skupaj moliti. Pri maši naredč mnoga zrna kruh, ki se spremeni v Telo Kristusovo. Mnoge jagode naredijo vino, ki se spremeni v Kri Kristusovo. Mnogi verniki, mnogoteri kristjani tvorimo skupno skrivnostno Telo Kristusovo, družino Očetovo, družbo svetih, to je božjih. Vsi smo eno v Kristusu! lišali ste že, da je kdo rekel, da sam ^ laže moli, da je dovolj, če doma moli. Tak kristjan se ne zaveda vsega tega, kar sem povedal. Sledi pa i/, tega, kar smo videli, da moramo biti vedno prepričani o resnici, da smo eno v Kristusu. Jezus sam je učil: „Jaz sem trta, vi mladike!” Po nas vseh se mora pretakati isto življenje, ki ga daje Kristus. V tem skrivnostnem Telesu, ki ga tvorimo, je Kristus glava. Če telesu glavo odrežeš, ni več življenja, če bi se ločili od Kristusa, božjega življenja v sebi ne bi več imeli. Kjer se res vidi, da smo bratje, je obhajilna miza. Tja hodimo iskat božje hrane, ki nam daje božje življenje, ko uživamo Kristusa v sveti hostiji. Tam smo vsi enaki, vsi moramo poklekniti, vsi sprejeti. Bratje Kristusovi, ki se je žrtvoval za svoje brate, ki je dal življenje zanje! Zato pa, dragi tovariši, dragi bratje v Kristusu: zapoved ljubezni je za nas samo po sebi razumljiva. Kdor hodi h maši, pa ljubezni ne pozna, se ne zaveda, kaj je to maša! Če bi bil pri maši res prepričan, da smo tam zbrani v Očetovi hiši in da smo bratje, kako bi mogel potem, ko pride od maše, biti do teh bratov slab in nebratski? Kdor pravi, da Boga ljubi, bližnjega pa ne ljubi, laže! Včasih se zgodi, da se zbere skupaj družina pri očetu, a so med seboj sprti. Eden stoji pred hišo, drugi sedi v sobi, tretji bere časopis. Med seboj ničesar ne govorijo. Vsak misli svoje. Take družine sta oče in mati lahko žalostna! — Tako je tudi Bog žalosten nas, če pridemo v cerkev in tam vsak po svoje moli. Nekaj jih moli na glas, drugi se pa zanje nič ne zmenijo in molijo po svoje, ne odgovarjajo na molitev duhovnika. Taki se ne zavedajo, da tvorijo eno skrivnostno Telo Kristusovo, da so ena družina. In če kdo dela razdore med verniki, ali ni, kakor da bi premišljeno trgal telo Kristusovo? Iznajditelj ima do iznajdbe popolno pravico. t.e hoče, jo lahko tudi uniči. Bog Stvarnik je stvarnik, iznajditelj človeštva. Zalo po vsej pravici s človekom naredi, kar hoče. Cc nas pusti, je to znak ljubezni. Pusti nas, ker nas ljubi. t r- ončno povejmo še kaj o tem družinic skem sestanku v Očetovi hiši. Oče rad pripoveduje, kaj o svojih doživljajih in otroci ga radi poslušajo. Ali nam pri maši ne pripoveduje Jezus pri evangeliju svoje doživljaje, ko je hodil po zemlji in ljudj učil? Preden se bratje in sestre ločijo in gredo vsak v svoj kraj, na svoj dom, je navada, da kaj pojedö, da povečerjajo skupaj ali po-malicajo. Tudi Bog nam nudi, kadar smo pri družinskem sestanku v Njegovi hiši, svojo malico, svojo večerjo, nebeško večerjo: v svetem obhajilu se daje v hrano svojim vernim. Radi torej zahajajmo v Očetovo hišo skupaj z brati, kjer nam pripoveduje svoje zgodbe Učenik in nas gosti!” T. 1/Hau{a tVi toeŽHdt Mladi meinar zgodaj vstane in gre beli dan zvonit. Ko prek praga noter stopi, sreča že Marijo it’. „Kam pa rajžaš, o Marija, kam pa rajžaS proč od nas? Al’ ti manjka sveč oltarju, al’ ti manjka svetih mak?” „Men’ ne manjka sveč oltarja, men’ ne manjka svetih mak. Meni manjka čast in hvala, ki jo greknik ti ne dak.” To narodno pesem nam pošilja za Marijin mesce maj 80-letni J. Ogoreuc iz Namurja (Belgija). Pesem mu je pela njegova mati, ko je bil še majhen. Rekla je, da se je to zgodilo pri njih na Sv. gori. KRISTUS PRI MIZI Saj veste, kdaj so prišle Mohorjeve knjige. Takrat nekako sem se oglasil pri Matevževih, da bi povprašal po zdravju starega očeta. Našel sem vse pri mizi. Mlajši so listali radovedno po koledarju, najstarejši fant pa je imel v rokah vezano „Sveto pismo”. „Le zakaj neki tiskajo sv. pismo,” se je oglasil. „Saj ga malokdo vzame v roko in bere. Zadnjič mi je sosedov dejal, da je vse zastarelo za te nove čase.” Stari oče je ošinil fanta z očesom, potem pa mi dejal: „Bom vam preprostil odgovor. Vidite: taki so ti mladi dandanes.” „Ko že oče ukažejo, moram ubogati, čeprav se mi zdi, da ni potreben odgovor. Tisto namreč, da bi sv. pisma ne brali, tiič ne drži. Saj je bilo še med Slovenci, ki nas je za dobro pest raztresenih po svetu, več ponatisov sv. pisma. Vedno je še prva'knjiga na svetu. Ne verjamem, da bi jo potem pustili ležati zaprašeno v kotu. In kolikor potujem po svetu, vem, da se še veliko bere. Ali je moderno ali ni, pa je isto vprašanje, ali je Kristus moderen ali ni. V zadnjem času človeški rod spet prihaja do spoznanja, da je Kristus moderen in to vsak dan bolj.” „Kakor se vzame,” se fant ni dal ugnati; „vidite, zdi se mi tako daleč od nas. Nič življenjskega, kot sedaj pravimo.” „Morda je pa res, da so le ljudje neživljenjski. Mladi starci, kakor pravite! Koliko ljudi je že priznalo, da, ko ne bi imeli vere, življenje ne bi bilo vredno življenja. Neki smisel mora biti. In brez Boga ga ne moreš najti.” ja te besede ni bilo odgovora. Zato sem poskusil s vprašanjem: „Kaj se ti zdi, da je najvažnejše za živi j e- nje?” „Hrana! Brez nje se ne da živeti,” je bil odgovor. „Vidite, tudi Kristus je užival hrano in evangeliji nam povedo marsikaj zanimivega, kaj je Kristus delal in povedal ob raznih prilikah, ko je jedel. Prosim te, daj mi „Sveto pisi.no”! Kar beriva na primer o svatbi v Kani. Kristus je spremenil vodo v vino, da bi povedal učencem, da je nekaj več kot navaden človek, obenem pa je pomagal ženinu, ki mu je zmanjkalo vina. Svatba je dolgo trajala.” < „Drugič: Kaj je bolj naravno po dolgi poti v vročini kot želja po dobrem požirku studenčnice? Kristus se je ustavil ob fa-köbovem studencu. Učenci so odšli v vas po živež. Samaritanka je prišla z vrčem po vodo in Kristus jo poprosi za požirek. Priliko pa tudi porabi, da ženski govori o studencih žive vode božje milosti." „In davkar Levi! Sedel je pri mitnici, ko ga je poklical: ,Hodi za menoj!’ Sel je z njim, povabil ga k mizi v svojo hišo. Obedoval je z grešniki in cestninarji, farizeji so pa očitali njegovim učencem, češ zakaj gre v tako druščino in celo je z njimi. Jezus pa jim je odgovoril: ,Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: Usmiljenja hočem, in ne daritve!’ „Nekoč so šli ob prazniku, v soboto, preko žitnega polja. Učenci so bili lačni in so smukali klasje in jedli, kar je bilo dovoljeno. Farizeji so se pohujševali, ker je bila sobota, in ono malo smukanja so vzeli kot delo. Kristus pa jim pove, da je on gospodar tudi sobote. Seveda so bili učenci ve seli in so žvečili drobno zrnje.” „Luka pripoveduje o obedu v farizejevi hiši. Kot je stopil k davkarju, tako je šel tudi k farizeju. Žena-grešnica porabi priliko in v priznanje in zahvalo mazili njegove noge. Solze kapajo na olje, z lasmi mu obriše noge. Farizej bi skoraj iz kože skočil. Kristus bi moral vedeti, da je tale ženska grešnica. Ne bi smel pustiti, da se dragoceno olje razlije po nogah. Bolje bi bilo porabiti ga za reveže! Kristus pa je opozoril na nekaj, kar je več vredno kot olje: „Tvoji grehi so ti odpuščeni... Pojdi v miru!” „Dobro poznate zgodbo o 5.000 ljudeh v puščavi. Niso hoteli oditi. Kaj je bolj na- SLOVENEC NA NORVEŠKEM Slovenec na Norveškem mi je dejal: „Moja družina je prinesla s sabo na Norveško troje stvari: slovensko ime, katoliško vero in poštenje.” (Dr. S. Mikolič v „Slovenski besedi”.) tavno, kot da jih Kristus nasiti? Pomagali so mu pri tej božji aprovizaciji učenci. Za vse je bilo zadosti. In spet drugič: štiri tisoč je bilo moških. In Kristus jih je povabil k večerji, da je pokazal na drugo večerjo, ko bo z Evharistijo nasičeval milijone, škoda, ako ne jemljemo od tega kruha.” „še bolj blizu je dogodek v Lazarjevi hiši. Tudi med nami je mnogo Mart, Marije so bolj redke. Saj Kristus Marte ne obsoja, pohvali jo, da se trudi v kuhinji in pri mizi; pove pa, da si je Marija izbrala boljši del, saj je v polnem smislu za življenje ,le eno potrebno’. Tudi mi se moramo včasih oddahniti in takrat je čas za „najbolj potrebno.” „Spet je bil Kristus gost pri iarizejih. Pohujševali so se, ker so nekateri sedli k mizi, ne da bi si umili roke, ki so bile čiste, a so larizeji napravili iz malenkosti zapoved. Ko pa je ozdravil človeka težke bolezni v soboto, so mu očitali spet, da prelamlja zapoved. Kajne, težko je bilo ustreči farizejem. Sicer pa ta rod še ni izumrl. Tudi drugi rod 'še ne, onih namreč, ki so iskali boljših prostorov pri mizi.” „Najlepše pa je bilo pri zadnji večerji. „Vzemite in jejte, to je moje telo.” Takrat je posvetil prve duhovnike, postavil veliki zakrament, ki se obnavlja v vsaki naši cerkvi. Ni prav nobene razlike med oltarjem pri nas in ono mizo, nad katero je bil Kristus sklonjen.” „Kako čudovita slika je dalje pri obeh učencih v Emavsu, kjer sta ga spoznala pri lomljenju kruha! ,Ostani z nama. Večer se bliža!’ Tiste dni je tudi v Jeruzalemu apostole prosil za grižljaj, da je pokazal, da je isti, kot je bil na križu. Evangelist Janez pripoveduje, kako jim je pripravil, ko so bili na nočnem „šihtu”, brezuspešnem na jezeru, kruha in rib, da so se odteščali. In |>o zajtrku je naložil na Petrove rame breme in slavo prvaka med apostoli za vso zgodovino, tudi za danes.” # Alj niso evangeliji res popis Jezusovega življenja in popis njegovega nauka, kako naj ljudje živimo, da bomo srečni? Sveto pismo je zares življenjsko. G. Mesfo delavca v podjetju Georges Henry je v reviji „Industrie” leta 1952 takole zapisal: „če obstoji neki pereči problem, je to prav gotovo problem: .Kakšno mesto naj ima delavec v podjetju’, problem, na katerega včasih niso polagali važnosti, pa je prav zaradi tega postal tako grozeče neodložljiv... Postaviti si moramo strašno vprašanje: Ali naša organizacija industrije in sodobni način dela ne po nižujeta v takj meri človeško dostojanstvo v delavskih množicah, da to resno ogroža bodočo usodo naše civilizacije?... Nujno je, da spet ČLOVEKA postavimo za izhodiščno točko industrijske delavnosti ter da, upoštevajoč njegove zares upravičene zahteve, obnovimo organizacijo podjetja.” Danes je vsem jasno, da delavec, nenadomestljivi činitelj proizvodnje, noče biti več izkoriščan. Delavec danes stavlja svoje pogoje. On zahteva plačo, ki odgovarja njegovemu delu ter v gmotnem in moralnem pogledu zadošča njegovim osebnim in družinskim potrebam. A ne samo to! Delavec pričakuje še več! On hoče biti UPOŠTEVAN! Svest si važnosti svoje vloge v podjetju se upira temu, da bi bil podvržen samovoljnim ukrepom zastopnikov kapitala. V svojem delu išče središče zanimanja. Želi vedeti, za koga dela in čemu. Noče biti samo navadna številka, neko mehanizirano bitje, temveč hoče imeti nekaj besede in zahteva predvsem spoštovanja do njegove OSEBE. Vsi dobromisleči razumejo upravičenost delavskih zahtev, a vprašanje je, kako najti pravo rešitev. Udeležba delavstva pri vodstvu podjetja Po zadnji svetovni vojni se posebno v katoliških socialnih krogih veliko govori o „Udeležbi delavstva pri vodstvu podjetja”. Mislijo, da bo v tej smeri mogoče dobiti način, ki bo najuspešneje služil človečanskim in ekonomskim ciljem podjetja. Ta način pomeni odločilni korak glede osvoboditve delavstva. Predstavlja mnogo več kot „Podjetniški svet”, o katerem smo govorili zadnjič. Pomeni pravo revolucijo v industrijskem življenju, ker kapitalistično podjetje pretvarja v neke vrste „podjetniško skupnost”, v kateri DELO, ki mu je vrnjeno njegovo dostojanstvo, živi v slogi s KAPITALOM. Pomisleki Kot smo rekli, bodo delavci pri tej „udeležbi” po svojih zastopnikih s predstavniki kapitala delili oblast v podjetju. L „Ali ta delitev oblasti,” tako izražajo strah nekateri, „ne bo vodila v zmedo in onemogočila enotnost vodstva, ki je nujno potrebno za dobro poslovanje podjetja?” V odgovor navedimo izjavo Kongresa belgijskih krščanskih sindikatov leta 1947.: „Važno je, da takoj v začetku poudarimo nedotakljivost načela o oblasti voditelja podjetja ... Enotnost vodstva je vedno bolj potrebna v moderni proizvodnji”. Kaj torej?! Kakšen smisel naj potemtakem sploh ima „soudeležba delavstva pri vodstvu podjetja”? Na to odgovarja Francois Perroux: „Ne gre za to, da bi spreminjali oblast, ki odloča, temveč, da ji damo nasvetov in pojasnil; ne gre za to, da bi razpravljali o neki že dani določbi, temveč, da to določbo pomagamo pripraviti in jo napravimo učinkovitejšo; ne gre za to, da bi ovirali predstojnika podjetja, marveč, da mu pomagamo.” • Še bolj pa nam bo stvar jasna, če opozorimo na to, da predstojnik ne bo več zastopnik SAMO KAPITALA, temveč SKUPNOSTI DELA IN KAPITALA. Izvoljen od skupnosti bo vršil svojo službo po smernicah skupnosti. Načelo o enotnosti vodstva ostane torej neokrnjeno. 2. „Ali pa imajo delavci potrebno sposobnost za soudeležbo pri odgovornosti za vodstvo podjetja?” se v dvomu sprašujejo drugi. Temu pomisleku ne moremo odreči njegove stvarnosti. Vendar s tem še ni rečeno, da bomo zaradi tega vrgli „puško v koruzo” in opustili misel na pritegnitev delavstva k vodstvu podjetja. Vsi delavci res nimajo potrebnih sposobnosti za take odgovornosti. A to niti potrebno ni! Zadostuje, da je vsaj nekaj takih, ki bodo sposobni kot zastopniki ostalih sprejeti odgovornosti. V prvih letih bi vsekakor bile težave glede te točke. Zato ne kaže v tem delati prevelikih korakov, temveč bi postopna in pre- vidna pritegnitev delavstva k novim odgovornostim v podjetju dala skritim talentom priložnost, da se razvijejo. Pri vzgoji delavstva za nove naloge bodo sindikalne in podobne organizacije imele važne naloge. Da pa v delavskih vrstah res ne manjka skritih talentov, priča dejstvo, da so ustanovitelji ogromnih podjetij zelo pogosto ravno navadni delavci. Enako tudi iznajdbe, ki so v tehniki povzročile pravcato revolucijo, često izhajajo iz vrst ročnih delavcev. Medsebojnega zaupanja je treba! Vse težave na poti k preureditvi podjetja bodo premagane, če bo med KAPITALOM in DELOM prevladalo vzdušje sodelovaiija in zaupanja. Zaupanja pa, ki je istočasno pogoj in posledica sodelovanja vseh pri odgovornostih za skupno delo, ne moremo vsiliti ali ga / zakoni predpisati. To je, kot lepo pravi Joseph Fafchamps: „Nežna cvetka, ki jo je treba skrbno gojiti in katere rast je počasna.” Ne moremo torej vsega naenkrat! Vendar ne smemo odlašati z reformami, čakajoč na vzdušje medsebojnega zaupanja! Lahko bi se nam zgodilo, da bi čakali brez konca ter bi se med tem časom uveljavili drugi z manj posrečenimi rešitvami socialnega problema. * Pri vsem tem pa ne pozabimo, da bo samo RESNA OBNOVA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA mogla pripraviti solidno podlago vzdušju sodelovanja in zaupanja med činitelji v podjetju. Problem preureditve podjetja namreč ni samo socialnega značaja, temveč tudi in predvsem NRAVNEGA! Ključ do rešitve socialnega problema je torej v tem, da postanemo BOLJŠI, res LJUDJE, kot jih hoče Bog. V-ko. TRAGEDIJA MARXOVIH OTROK Znani začetnik komunizma Karel Marx, na katerega se tudi naši brezbožniki opirajo, je jmel sedem otrok, ki pa so vsi doživeli žalostno usodo. Od treh sinov je prišel eden na svet mrtev, dva pa sta še majhna umrla. Od štirih hčera je ena umrla v prvem letu življenja. Ostale tri so živele dalj časa, a so doživele vse tragičen konec. Evgenija je umrla takoj po poroki v skrivnostnih okoliščinah. Eleonora si je vzela sama življenje, ker ji je oče branil, da bi se omožila z nekim komunistom. Lavra se je poročila 1. 1888 z nekim socialistom, s katerim sta si skupno končala življenje 1. 1911. Ta žalostna usoda gotovo ni zgolj slučaj. llčsLUv Oz foozicc Planin’ća me vabi, Vrbas pa ne, a lenoba gospodari, me v vodo žene ... sem brundal nekega vročega popoldneva, ko sem jo mahal skozi vrt naše kasarne proti reki. Že sem hotel skočiti v vodo, ki je grgrajoč ob podvodne čeri obale brzda mimo, ko me pokliče znanec. Stopim k njemu, preskočim ograjo in kramljajoč sva odšla ob obali navzgor. „Zakaj ne greste v Seher banjo?” me vpraša znanec. — „Nerad se kopljem v revmatični vodi.” — „Mislite reči; v vodi za revmatične?” — „Da. Saj je vseeno. Revmatični se kopljejo tam in vsi mi sveto potem zatrjujejo, da so se znebili v vodi revme. Torej je bolezen ostala v vodi! Zato se rajši kopljem v tej brzici, kjer gre voda poprej čez devet kamnov in devet kotanj in se znebi bolezni,” mu razlagam. „Mislim, da pred letom niste mislili na to, ko vas je brzica zagnala v vrtinec, kjer ste skoraj .izgagali' svojo dušo,” pravi znanec. — Spomnim se na neljubi dogodek in mraz me prime ob spominu! Takrat je šlo zares. V glavnih potezah znova začnem pripovedovati tedanja doživetja. „Voda je le voda, varujte se je,” odvrne ('Pee.lepjfr & mn n a {teli* ■ (Prekmurska) Prelepo je ravno polje, po polji mi en fantič gre, pa on si poje tak lepo, tak da bi igrao na žvegljo. Marija ga je srečala, prelepo ga je pitala: Oj fantič, kaj' si1 tak veseo, kaj si tak lepo pesem peo? Kaj bi ne bio tak veseo, da sam pri sveti maši bio; pa tam sam video Jeluša, Marijo, svetga Jožefa. Pred njim so cvele rožice, za njim so šle sirotice , sirotice zapuščene, pri Bogu majo smilenje. znanec, ko končam. „Voda ni prav nič prijetna pijača, če je je odveč!” „Saj me čuva mamina molitev!” pravim, ko se posloviva. „In sestrin odpustek z Brezij tudi!” — Poženem se v vodo, naravnost v brzico. Ko me vrtinec vrže ven, zaslišim obupne klice na pomoč. Za hip zagledam, kako izgine neko telo v požiralniku tolmuna. Zaženem se na otok, zajamem globoko sapo in se vržem skoraj v sam tolmun, ki je bil čist. Pregledam police, kjer tudi ni ničesar. Precenim svoje moči in se spustim v ogledovanje obalnih kotanj. Sape mi začne zmanjkovati in odbijem se, da bi se dvignil s tolmuna ven, ko me strašni pritisk vode zasuče nazaj proti neki polici, kjer opazim nekaj svetlečega se plavati v vodi. Z obupom zadnjih moči zagrabim to plavajočo reč in se s sunkom vržem iz tolmuna na površje. Zajamem zrak s polnimi pljuči in srečen vzdihnem: „Hvala Bogu!” Odplavam s par zamahi proti bregu, potiskajoč za seboj utopljenca. Pri obali se verižica pretrga, ljudje pa mi že pomagajo spraviti utopljenko na breg, kjer jo hitro obudimo k življenju. Krvavela je, zato jo peljem v kasarno, kjer ji z jodom mažem rane, da je kar vri- skala od ibolečin in trdila, da je jod za konje in ne za ljudi. „Seveda 'bi vaši koži bolje prijalo olje, a ga nimamo tu,” sem jo tolažil. Ko je pa meni začel vojak mazati opraskane roke, sem začel jaz skakati. Sedaj se je ona smejala, češ: ali bi rajši Nivea kremo. . . Zaverovani v rane nismo opazili prihoda komandanta. Zresnil sem se: dekleta je bilo namreč prepovedano voditi v kasarne. Komandantova soproga pokliče dekle in poveljnik jo odpelje h kočiji. Meni reče samo: „Lahko greste!” Ostrmel sem. Vojak mi da medaljonček na raztrgani zlati verižici. Nazunaj je imel smaragdni polmesec in neke arabske znake. Odprem ga in zastrmim: na eni polovici je bila slika dobroznanega mi turškega bega, na drugi polovici pa — podobica Majke božje Bistriške. Muslimanka, pa nosi sliko Matere božje! Res, kaj človek še doživi v življenju! -pvozneje sem sedel s par znanci v ka-varni in „privezoval dušo” na zemljo s kraškim teranom ob zvokih tako priljubljene mi „Ave Marije” skladatelja Gunod-a, mojstrsko izvajane na violončelu. Niti opazil nisem, da vsa kavarna tiho posluša naročeno pesem. Zvedelo se je za najino rešitev iz tolmuna in s spoštovanjem so poslušali mojo zahvalnico Njej in Bogu za rešitev. Stiskal sem v žepu medaljon in ugibal, kdo bi neki bila neznanka. „A tukaj ste!” mi kar z vrat tedaj zakliče dežurni oficir. „Zunaj vas čaka vojak s konji. Komandant pravi: „Zajahajte in pojdite tja, kamor vam veli tole pismo!” Nekaj minut nato sem že galopiral proti begovem gradiču. Stari beg me je kar pritisnil k sebi, rekoč: „Nimam besed, mojo vnukinjo pa itak poznaš!” „Ni vredno besed,” sem zdrdral in se obrnil proti mladenki: „Da, to zjodizirano nimfo sem imel čast spoznati v tolmunu.” „A jaz tega lisastega delfina!” se je odrezala mladenka in me smejoč se odpeljala k zbrani družbi, ki mi je hitela čestitat kot rešitelju. Ko sem prišel k besedi, sem začel praviti, da jaz nisem rešitelj, ampak pravzaprav reŠenec. Nisem prišel prostovoljno do police, iz katere je molel medaljon. Dekle je priznalo, da je v polzavesti čutila, da jo nekaj vleče za medaljon. Boječ se zanj je, da bi ga obdržala, sunila z rokami in menda tudi z nogami, butnila v mene in s tem napravila za oba rešilni sunek, ki naju je vrgel na površje. Vrnil sem ji medaljon. Odprla ga je in pokazala sličico Matere božje. „To je ljub spomin na mojo dojiljo,” je dejala otožno. „Zlata o-nana mi je zmeraj zatrjevala, da me bo ta sličica čuvala nevarnosti. Nisem ji verjela, ali sličico sem njej na ljubo zmeraj nosila. Danes vidim, da je o-nana imela prav, ker je zmeraj molila in še zdaj moli pri Alahu za mene, kot vaša mama moli za vas in vas čuva sestrin odpustek z Brezij. Gospod profesor nam je pravil vašo zgodbo, kako ste se lani rešili iz vode in kaj ste rekli, tik jrreden ste se pognali v brzico. Planili ste v vodo in, ko sem vas videla, sem skočila tudi jaz — skoraj, v smrt!” Pisana družba nas je bilo katoličanov, pravoslavnih in muslimanov, a vsem se je kazalo na obrazu, da vsak veruje, čeprav po svoje, v velika dela božja in uspešno priprošnjo njegove Matere Marije. # Mojega plavanja v brzici je bilo konec. „Fant, imej pamet!” sem si dejal. Zadosti je bilo dvakrat „gaganje” v vrtincih. V tretje gre rado, sem se spomnil pregovora, zato sem si izbral desni rokav reke za plavanje in uživanje. DCrotnpivekone zyödJw FR. BAZILU ZA VELIKE in MALE OTROKE (Nadaljevanje) „Kaj pa je to?” se je vprašal Krompirček in z odprtimi usti od začudenja gledal izza visoke praproti. Pod košatim hrastom je sedelo okrog ognja šestero bradatih in črnogledih mož. Bili so roparji. Ravno so imeli posvet, kako bodo izropali kraljeve shrambe krompirja. Tisto leto se je namreč dež zarotil proti Prismodalcem in jim uničil ves krompir. Povsod ga je primanjkovalo, le kralj ga je imel dovolj. „Brez skrbi si lahko, poglavar! Krompir- ček nam ne uide, saj ga lako rekoč že držimo v rokah. To bo dober plen!” je pravil eden izmed razbojnikov. S temi besedami je pripravil našega Krompirčka ob ves pogum. Ubožčka ni več zdržalo v skrivališču. ,,Me že imajo! ...” je zajavkal sam pri sebi, misleč, da se menijo o njem, potem pa je skočil med zborovalce in padel na kolena: ,,Milost, milost, gospodje razbojniki! Potice in gnjati nimam več, da bi se me splačalo ubiti, počen groš pa vam z veseljem izročim.” V kraljevih shrambah in kaj je bilo potem? — Roparji so se režali, da je kar grmelo. Eden izmed njih pa je zagrabil Krompirčka za ramo in dejal: „Ho, ho, ho!... Kdo pa ti kaj hoče? Maramo za tvoj počen groš. Naš cilj je krompirček.” „O jej, o jej! Samo pojesti me nikar, če vam ni samo za moj groš, ampak celo zame!” se je pričel Krompirček še huje tresti. „Rad vam služim do smrti in še tri ure čez, samo nič žalega mi ne storite!” Roparski poglavar je pokazal s kazalcem na čelo, češ: fantu malo manjka, ko vse besede obrača nase. Spodil je nepoklicanega, od koder je prišel, in Krompirček jo je hotel naglo odkuriti iz nevarnega kraja, A za njim je zagrmel glas enega izmed razbojnikov: „Stoj! Vseeno bi te bilo škoda. Lahko te 'bomo porabili pri izropanju grajskih shramb krompirja.” In tako je moral Krompirček hočeš nočeš ostati v roparski družbi. še ponoči se je vsa drhal odpravila v pri-smodalsko prestolico. Srečno so prelezli obzidje grajskega vrta in se splazili neopazno do shramb. Bili so dogovorjeni s stražo pri zadnjih vratih, kjer so stali za naropan krompir štirje vozovi. Tudi težko okovana vrata so srečno odprli. Zaradi varnosti so naprej poslali Krompirčka, ki je ves trepetajoč od strahu lezel po vseh štirih in se splazil na prvi kup krompirja. Razbojniki so kobacali za njim. Tedaj pa: joj! Fantu se je podrl kup pod nogami in zapeljal se je s kromprjem vred na drugo stran, da je votlo zabobnelo. „Izdani smo!... Bežimo! ...” Poglavar je zaklel in se z vso drhaljo pognal iz shrambe, le Krompirček je od strahu obsedel. Razbojniki so v zadnjem trenutku prelezli obzidje in zbežali, kajti ropot je v resnici priklical kraljeve vojake. Hodili so okrog odprtih vrat in se jezili nad nočjo, ki je roparjem omogočila beg. Prinesli so velik ključ ter hoteli zapreti shrambina vrata. „Morda bi bilo dobro pogledati z lučjo po shrambah,” se je spomnil eden izmed vojakov. — „Kaj si ob pamet? Morda so notri razbojniki,” je dejal ,naj-hrabrejši’ izmed prismodalskih vojakov. Vsi so mu pritrdili. Da bo mogel poročati kralju, je pomolil konec nosu skozi špranjo med vrati in zaklical v temo: „Tu notri sme biti samo kfompirček. Če je v shrambi še kdo drug, naj se oglasi in pride ven!” Krompirčka je minil strah. „Saj je dejal, da smem biti v shrambi,” je obrnil stražarjeve besede nase in ni črhnil besedice, „Nihče se ni oglasil,” je uradno ugotovil mož postave in zaklenil vrata ... (Bo še dalje) OH DELAVSKEM PRAZNIKU: pAMŠnia utdaciet/ Globoko pod zemljo, Bog, skril si zaklad, mi pridni rudarji ga h o d’m o kopal. Odpev: Ponižno in vdano Te prosimo zdaj; pripelji rudarje v nebeški svoj raj! Bog Stvarnik je premog za nas naredil, veliko dobroto , človeku je sfril. Odpev: Ponižno in vdano . . . Tam doli pod zemljo rudar se poti, tud’ srečno domov si. še priti želi. Odpev: Ponižno in vdano . . . Pesem je spisal Franc Ribič, uglasbil jo je odlično izs. učitelj g. Janko Jankovič. Večkrat jo poje cerkveni pevski zbor „Slomiek” pri slovenski službi božji v Merlebachu. KAJ PIŠEJO O NAS? Slovenski izobraženec, ki je nedavno prepotoval dežele, kjer so naši izseljenci, piše v 1. štev. letošnje „Slovenske besede”, kulturne revije, to-le o nas: Pri obiskovanju slovenskih rodbin v tujini sem mnogokrat opazil, da med sabo govorijo vse druge jezike, le slovenskega ne. In to celo v Limburgu na Holandskem in v Belgiji, kjer so naši iz.seljenci na splošno zelo narodno zavedni. Imajo rudarska društva sv. Barbare, slovenske pevske zbore in mladinske odseke, a ne polagajo potrebne važnosti na to, da bi med sabo govorili slovensko. Oče in mati uporabljata slovenščino le, kadar govorita med sabo. če se pa razgovarjata z otroki, se nanje obračata v tujem jeziku. Ponekod sem opazil, da ne oče in mati, oba pristna Kranjca, nista nikoli spregovorila slovenske besede. In pri tem še navadno zatrjujejo, da so zavedni Slovenci. Če sem jih pa pobaral, zakaj ne govorijo slovensko, so mi začeli naštevati vse polno najrazličnejših izgovorov. Eni so mi rekli, da bi sicer radi videli, da bi sinovi in hčere govorili po domače, a ne morejo, ker ne znajo. Drugi bi zopet govorili, ker za silo razumejo, a jih je sram, ker ne znajo govoriti gladko in tekoče. Ali so tako trde glave? Nikakor ne, ker sem navadno povsod slišal o slovenskih učencih v tamkajšnjih šolah le pohvale, ker so med najboljšimi učenci in obvladajo tamkajšnje jezike'bolje kot njih domači vrstniki. Kje je torej krivda, da se naša mladina v tujini tako hitro potujčuje, da ne govori po slovensko in da dostikrat prezira materin jezik? Glavna in naj večja krivda leži na starših, v prvi vrsti na materi. Zakaj? Ker ne naučijo v mladih letih svojih otrok govoriti v domačem jeziku. Otroci imajo pravico do dediščine svojih staršev in, kar so ti svoj-čas podedovali od svojih prerini kov, so pod vestjo dolžni zapustiti neokrnjeno svojim naslednikom! (Drugič dalje.) „MATERIN JEZIK JE NAJDRAŽJA DOTA, KI SMO JO OD SVOJIH PREDNIKOV DOBILI.” (A. M. Slomšek) q)a- miadna pje&tni Priroda je spala, pa zopet je vstala; in prišla je zala ta ljuba spomlad. Okrog veselice nam delajo tiče in mlade cvetice olepšajo vse. Nebo nam pričuje in svet oznanjuje: Bog oče kraljuje v ljubezni čez vse. Vse k petju me vabi in v srce me grabi, naj duša le žabi, kar žal’ga je b’lo. Veselo čem peti in vsem razodeti, rad hotel objeti prijazno bi vse. Narodna Deset let od konca vojne Pred desetimi leti se je končala žalostna tloba druge svetovne vojne. Odprla so se vrata taborišč neštetim našim ljudem, da so se odpravili proti domu. Vsem pa je pomenil konec vojne konec grozot okupacije, ki so se vrstile od leta 1941. druga za drugo. Prekmurje so takrat zasedli Madžari in ga hoteli pomadžariti. Iz Gorenjske in Štajerske so nemške sile pregnale večino slovenskih duhovnikov in izobražencev v Sr- bijo in na Hrvatsko. Za druge so pripravili strahotna taborišča. Cel pas vasi ob Krškem je 'bilo izseljenih s silo. Ljubljana iii Dolenjska sta občutili laško okupacijo, zraven tega še internacijo po Italiji in na zloglasnem otoku Rabu. Tudi Primorska je za časa vojne zaječala poti novimi strahotami. Nešteto slovenskih krajev je bilo požganih. Vrh tega se je začelo še pobijanje idejnih nasprotnikov s strani domačih komunistov, ki so si nadeli krinko osvoboditeljev. Po mnogih krajih se je moralo pred njimi zavarovati ljudstvo samo in se postaviti v bran. Velike „črne bukve” popisujejo samo del teh grozot. Konec vojne, težko pričakovan, pa je prinesel slovenskemu narodu marsikaj drugega, kot je mislil. Oblasti se je polastila maloštevilna komunistična stranka. Svojo diktaturo je začela s strašnim pokoljem najmanj 12.000 mož in fantov, ki so jih brez sodbe v nekaj dneh nalovili in postrelili v Teharjih pri Celju, kočevskih gozdovih, pri Škofji Loki in drugod. IZ DOMOVINE V Litiji so sezidali „Zdravstveni dom”. — Sest črncev iz Amerike je priredilo v Ljubljani koncert. — V Savi pri Trbovljah se je tovornjak (kamion) izognil drugemu in je zgrmel navzdol proti strugi Save. En potnik je bil mrtev. — Litijski lovci 50 ustrelili divjo svinjo, ki je nosila 6 mladičev. — V Novi Gorici so obsodili na dosmrtno ječo Al. Dobravca iz Tolmina, ki je decembra s kladivom ubil svoje dekle, ki je bila noseča. — Tovarna „Plamen” v Kropi na Gorenjskem je slavila 60-letnico. V Postojni gradijo nov hotel. — Ljubljančani so morali letos dobavljati solato iz Splita v Dalmaciji! — Pozni sneg je na Primorskem ponekod naredil 3 metre visoke zamete. — Lani so nakopali 17 odst. premoga več v Jugoslaviji kot predlansko leto. — Ing. dr. Vidmar je izdelal načrte, kako naj v daljnovodih aluminjasta žica zamenja bakreno. S tem se bo prihranil baker in električna energija. — „Stanje ljudskih knjižnic v Sloveniji se iz leta v leto slabša, ne le v Tako pomeni letošnje leto desetletnico rdeče vladavine na slovenski zemlji, ki dela poizkuse na ubogem slovenskem človeku, kako ustvariti „nov svet”. V vseh desetih letih ni imela nobena skupina drugomislečih možnosti, da bi povedala, kaj misli, ali da bi jo ljudje svobodno izbrali, da odloča o življenju na slovenski zemlji. Previdno in premišljeno so se oblastniki trudili, da bi iztrgali iz src naših ljudi, zlasti mladine, vero naših očetov, kar pa se jim je le deloma posrečilo. Vera slovenskega človeka je tako globoka, da je v enem rodu ne moreš uničiti. Pred desetimi leti se je začela tudi nova doba med našimi izseljenci. Veliko jih je po koncu vojne odšlo v domovino, po kateri so tako hrepeneli toliko let. Tudi med izseljenci so tedaj hoteli zagospodariti maloštevilni rdeči agitatorji z zvijačo in s silo, dokler se niso oglasili prevarani rojaki s svojimi pismi. Začel se je pa tudi nov val izseljevanja, val beguncev, ki so morali oditi z doma zaradi svojega prepričanja. P. Jamšek materialnem in organizacijskem, ampak tudi v strokovnem pogledu,” piše „Lj. dnevnik” 8. marca. — V črnem vrhu nad Idrijo je sedaj 40-metrska skakalnica za smučarje. V Kobaridu izdelujejo kvačke, trnke, gramofonske igle, 37 vrst ročnih in 8 strojnih igel. V primeri z inozemskimi so precej drage. — Na Reki so dogradili motorno ladjo „Vipava”. — Med Celjem in Mariborom se je hotel avtobus s 40 potniki izogniti traktorju na cesti. Šofer je izgubil oblast nad vozilom in se je skotalil po nasipu do sadovnjaka ter obstal prevrnjen. K sreči so dobile lažje poškodbe le 4 osebe in avtobus. Mrtvih ni bilo. — V Ajbi pri Gorici je pred mostom iztirila lokomotiva s 5 vagoni. Škode je več milijonov, mrtev ni bil nihče. — Spet bodo na novo preuredili okraje in občine. Doslej je bilo v Sloveniji 384 občin, odslej jih bo le 131. V Sloveniji bo le II okrajev: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Gorica, Koper, Trbovlje, Novo mesto, Murska Sobota, Ptuj in Kočevje. V dosedanjem ljutomerskem in murskosoboškem okraju bo le 10 občin. — Konec maja bo v Kranju veliki gasilski festival. Italijanske oblasti sp začele vračati rdečim jugoslovanskim oblastem begunce, "ki sedaj zbežijo iz Jugoslavije. V zadnjih mesecih so jih vrnili okoli 270, ki so bili seveda potem obsojeni. V Ljubljani je umrl.dr. Josip Vilfan, nekdanji poslanec primorskih Slovencev v rimskem parlamentu in pozneje predsednik Kongresa evropskih narodnih manjšin, ki je imel sedež v Ženevi (Švica). 'X* Jz nalili vojakov * ANQLIJA Poroke: 26. marca sta se poročila v cerkvi Marije Angelske v kraju Stoke pn Trent Anton Zadnik in Gladys Morris. — Istega dne in prav tako v cerkvi Marije Angelske, le da v kraju Aldridge (Staffs), Jože Penko in Margareth Aon Yates. Želimo vso srečđ! Krst: V cerkvi sv. Hilde Tottington, Bury (Lancs), je bila krSčena 6. marca Lucija Fabijan. — česti-uimo! Izselitev: 1/. Bloxwicha (Staffs) je odšla 6. apr. družina g. Lojza Seschel-a; naselila se je v Timminsu v Kanadi. — Mnogo sreče v novem svetu! Misijon: Na Veliko nedeljo je g. misijonar p. J. Sodja D. J. zaključil svojo misijonsko pot po Angliji, Vrnil se je v Dublin na Irskem, od koder odide poleti v Rim, Hvaležni smo mu za ves trud, ki ga je imel / nami, za lepe govore, pelje in molitve kakor tudi za obiske, saj je porabil vsak trenutek, kjer koli se je mudil. Gotovo ni bilo lahko takoj po končanem misijonu v enem kraju pohiteti drugam in spet začeti znova. Govoril je v vsakem kraju redno vsaj trikrat: ob sobotah popoldan ter nedeljah dopoldan in popoldan. Kraji, ki jih je mogel obiskati, so bili: Rochdale, Bradford, Coventry, Bedford, London, Aber-dare in Bargoed, seveda povsod z vključeno okolico. Obisk je bil povsod prav dober, le redki povabljeni se niso odzvali, nekatere je zadržalo delo, druge oddaljenost in zlasti ob nedeljah zjutraj slabe prometne zveze. Večina je tudi pristopila k zakramentom. Hvaležni smo Bogu za milosti, ki smo jih prejeli v času misijona, g. misijonarju se toplo zahvaljujemo za ves trud in ga vabimo, da spet skoraj pride k nami vsem onim pa, ki so ga tako prijazno sprejeli in mu nudili streho: Bog povrni! — Bil je to prvi misijon \ Angliji in uspel je. London: Daši je bil teden dni prej misijon, smo se pravtako sestali na prvo nedeljo v aprilu. V cerkvi smo imeli križev pot in blagoslov, v dvorani pa sestanek z majhno tombolo. Lepa je navada po naših krajih, da za Veliko noč blagoslavljajo jedila: pirhe, meso, potice. Nekaj slovesnega je bilo, ko smo doma za te praznike najprej poskusili blagoslovljeno jed. Zato so bili tudi tu blagoslovi velikonočnih jedi v več krajih, tako v Bradfordu, Keighleyu, Rochdale in Londonu. V nekaj krajih so izvršili blagoslov tudi domači duhovniki. G. misijonar je imel blagoslov na veliko soboto v Bargoedu. — V Coventryju je bila na Veliko nedeljo sv. maša v cerkvi sv. Ozburge. BELGIJA LIEGE - LIMBURG Veliko noč smo praznovali po stari slovenski navadi z blagoslovom velikonočnih jedil in slovesnim „Vstajenjem”. Veličastno so na velikonočno jutro pri procesiji donele velikonočne pesmi. Na velikonočni ponedeljek so rojaki iz Eisdena in Watersche-ja obiskali lepo prireditev Slovencev v Charleroi. Bolniki: V Winterslagu že dalj časa boleha na. nogi g. Franc Ajdišek. G. Kaus Matija išče olajšave od rudarske bolezni v bolnici v Genku. Na slepiču sta bila operirana g. Blatnik Franc iz Waterscheja in njegova sestra ga. Kravanja iz Dilsena. G. Brložnik Franc se je zaradi silikoze spet moral zateči v kliniko v Waterscheju. Fern in vsem bolnikom, za katere morda n,e vemo, pošiljamo posebne pozdrave z željo, da bi čimprej ozdraveli. Pogreb: Na Veliki petek je dotrpel g. Ja-irrez Šintler, rojen 1900 v Bpštanju. Na zadnji poti ga je spremilo lepo število ro- jakov. Bil je dobet [prijatelj in ^vest elan naših društev. Tu zapušča ženo go. Marijo, v domovini pa sestro.. Žalujočim naše sožalje in večni mir pokojnikovi duši! CHARLEROI - MONS Tokrat poročam najprej o lepem slovenskem večeru, ki so ga priredili naši pevci pod vodstvom g. Kodeha Ivana na velikonočni ponedeljek. V dvorani Gilly-Haies se je zbralo par sto naših rojakov in z užitkom poslušalo lepe slovenske pesmi. Za vse je bila nova skladba „Nebo žari”, ki je bila morda najlepše podana. Razveselil nas je tudi tamburaški zbor, kar se malokdaj sliši. Tudi z burko „Snubač v pasti” so nas pevci zelo razveselili. Le tako naprej! Zahvaljujemo se tudi rojakom iz Limburga, ki so prišli z dvema avtobusoma na obisk! Veliko noč smo praznovali s službo božjo v Charleroi in v Paturages. Tudi Alelujo in druge pesmi so pevci lepo /apeli v Chai-leroi. Med bolniki omenimo malega Silvija i/ družine Baldomirja Juga v Chapelle, ki je bil dalj časa v kliniki s- Jolimont. V Gillv je spet prestal operacijo g. Alojz Šorli. Doma močno boluje g. Franc ttermonko v Ghatelineau. Vsem tem kot tudi drugim bolnikom želimo čimprejšnje ozdravljenje. FRANCIJA ALI JE TO PRAV? Velika noč pomeni, da je v noči med solroto in nedeljo vstal Kristus. Zadnja leta Cerkev v tej noči obhaja slovesnost Vstajenja našega Gospoda, zato je ta noč vsem katoličanom najbolj sveta. — Titovska ambasada v Parizu pa je prav za to noč organizirala zabavo s plesom. Nov in žalosten dokaz, kako „ljudska” oblast spoštuje oziroma, kako se norčuje iz tega, kar nam je najbolj sveto. Slovenski izseljenec iz Francije Pas