LETO XXXXI. Številka 20 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 19. maja 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Publicistična nagrada avstr manjšin Thaddausu Podgorskemu
Danes bodo na Dunaju v ..Presseklubu Concor-dia" slavnostno predali glavnemu intendantu ORF Thaddausu Podgorskemu publicistično nagrado avstrijskih manjšin za posebne zasluge na znanstvenem in publicističnem področju narodnih manjšin v Avstriji. Prvo nagrado so podelili po smrti prof. Clausu Gattererju, letos pa bo podelitev že tretjič. Generalni intendant Thaddaus Podgorski bo dobil nagrado za svoje zasluge pri uvedbi oddaj v hrvaščini in slovenščini. Poslanec Karel Smolle, ki bo na podelitvi povedal pozdravne besede, je dejal, da je uspeh slovenskih in hrvaških tv-oddaj dokaz, da je možno v dialogu ustvariti atmosfero, ki omogoča tudi take napredke za narodno skupnost. Slavnostni govor na podelitvi bo imel ravnatelj dv. sv. dr. Regi-nald Vospernik, nagrado pa bo predala predsednica Hrvaškega kulturnega društva mag. Zlatka Gieler.
Povsod na dvojezičnem ozemlju manjkajo dvojezični oz. slovenski otroški vrtci, ki so elementarnega pomena za nadaljnji obstoj slovenske narodne skupnosti. Zato je letos 28. aprila vložil poslanec Zelenih Karel Smolle v parlamentu zakon, ki bi lahko pravno rešil ureditev teh dvojezičnih otroških vrtcev.
ŽE ZDAVNAJ POTREBNI
ZAKON
za dvojezične otroške vrtce vložen - sosvet M na lahko že obravnaval!
e f-\r\ h 0|X| C*D W n 7e 0(7 zunaj sicer vsem že znan, toda od znotraj so ga ULUDMOnl (jHALJ le redki šele videli. Kot prvemu koroškemu časopisu je umetnik Hanzej Elbe odprl vrata Našemu tedniku, na straneh 10 in 11 lahko prvič vidite,
kako zgleda globaški grad od znotraj.
Zakon, ki ga je pripravil in izdelal mag. Marjan Pipp in ki so ga preverile na Koroškem tudi vse slovenske politične in kulturne organizacije, je tako prikrojen, da bo upošteval pravzaprav vse možne variante, ki jih bodo želele posamezne dvojezične občine. Fond za pospeševanje dvojezičnih otroških vrtcev bo lahko sam ustanavljal otroške vrtce. Ta varianta bo zanimiva predvsem v občinah, kjer je narodna skupnost številčno še zelo močno zastopana, toda z javne strani ni pripravljenosti za ustanovitev takega vrtca. Možnost pa je tudi dana, da občina sama ustanovi tak dvojezični otroški vrtec in potem dobi primerne podpore. Posamezna društva pa lahko v občinah, kjer npr. občina ni pripravljena ustanoviti dvojezičnega otroškega vrtca, sama ustanovijo takega. Občina je v tem primeru dolžna dati na razpolago zemljišče in pot. Za gradnjo pa mora skrbeti fond. Dvojezični otroški vrtci bi ne spadali v deželno kompetenco, ampak pod zvezno. S tem se bo možno od vsega začetka izogniti zaprek, (Dalje na 3. strani)
GLAVNI UREDNIK SILVO KUMER
Komentar
Če bosta 31. maja ljudska stranka in svobodnjaki v deželnem zboru izvolili Haiderja za novega deželnega glavarja, se bo le ta moral zavedati, da temelji njegova izvolitev na osnovi avstrijske ustave in da jo bo on kot deželni glavar moral spoštovati. Pravice koroških Slovencev so pravtako zasnovane v avstrijski ustavi, katero je dolžan izvrševati mdr. tudi koroški deželni glavar. In prav to lahko zdaj koroški Slovenci pričakujemo od Haiderja, namreč da bo kot deželni glavar spoštoval avstrijsko ustavo in da se bo zavzel za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Haider in avstrijska ustava
Pretekli teden je Haider že skoraj sladkal koroškim Slovencem s svojimi izjavami, toda od teh narodna skupnost nima in ne bo imela nikoli ničesar, važna bodo dejanja.
Haider se pa je poklonil takoj že nacionalnim na Koroškem, in jih je kot domovini zveste (očitno Slovenci zanj to niso) vabil za mizo s Slovenci, kjer naj bi odločali o bodočnosti slovenske narodne skupnosti.
Od vsega začetka je Haiderju treba povedati, da je avstrijska vlada obvezana, da izpolni vse pravice slovenski narodni skupnosti, katere naloga ni prosjačiti za izpolnitev svojih pravic. Da pa za eno skupno pogovorno mizo niso ničesar zgubile Haiderjeve imenovane skupine, je jasno.
Kot deželni glavar bo moral Haider izvrševati avstrijsko ustavo, s tem v zvezi skrbeti tudi za izpolnitev pravic koroških Slovencev. V njegovi kompetenci je vrsta še vedno nerešenih vprašanj, kot manjšinsko šolstvo, otroški vrtci in gospodarski razvoj življenjskega prostora manjšine.
Ob vse teh vprašanjih bomo Slovenci in bo lahko mednarodna javnost merila deželnega glavarja Haiderja, ki bo prej ali slej moral pokazati dokončno svoj pravi obraz.
Bo Šteli Huantsclmig nasledila bilčovškega župana Hanzija Ogrisa?
Zgleda, da bo, oziroma, da naj bi nasledila bilčovškega župana Hanzija Ogrisa, pd. Miklavža, ljudskošolska učiteljica Šteti Ouantschnig. Istočasno pa naj bi prevzela mesto frakcijskega vodje v SPO, to mesto je doslej imel Franc Gasser. V primeru, da bi postala ta odločitev definitivna, bi bila Štefi Ouantschnig prva ženska na Koroškem v funkciji župana.
Na občnem zboru socialistov, ki je bil minuli petek, 12. maja, je od 120 članov stranke bilo navzočih 54 delegatov. Na glasovanju je bilo veljavnih 51 glasov, od tega je dalo zaupanje 26 članov Štefki Ouantschnig. Del delegatov je izrazil željo, da bi župan Hanzi Ogris sam zaključil mandatno dobo. Drugi predlog je bil ta, da bi začasno prevzel mesto župana dosedanji podžupan Franc Gasser, pri naslednjih občinskih volitvah pa naj bi kandidiral za župana Hanzi Ogris mlajši.
Vsekakor pa odločitev še ni definitivna, dokončna naj bo na prihodnji seji predsedstva SPO v Bilčovsu. Tam bodo odborniki odločili, ali so bile volitve na občnem zboru reprezentativne in temu primerno veljavne. Po mnenju podžupana Gasserja pa obstaja tudi možnost novih volitev, pri katerih bi lahko vsi člani SPO izrazili svoje mnenje.
Sele: Engelbert Wassner nasledil župana Antona Hribernika
Preteklo sredo so v občini Sele izvolili socialisti Engel-berta VVassnerja za naslednika župana Antona Hribernika, ki je marca skupno z podžupanom Zdravkom Veljkom odložil vse svoje funkcije v občini in v socialistični stranki.
Od 31. marca letos naprej je vodil posle župana Nanti Olip (EL) in je s tem bil prvi samostojni slovenski župan v Selah v 2. republiki.
Socialisti, ki imajo v Selah večino (6 SP / 4 EL /1 VP), so preteklo sredo potem s svojimi glasovi izvolili 39-letnega Engelberta VVassnerja za novega župana občine Sele.
Velikovo podžupanovo mesto pa je prevzel Franci Užnik, Nanti Olip pa naprej podžupan.
Pričakovanja od novega župana Engelberta VVassnerja so v Selah različna, toda vsi pričakujejo, da bo on za sodelovanje vseh strank v občinski sobi in da se bo v prvi vrsti zavzemal za dobrobit selskih občanov, kar je doslej v preteklosti že dokazal.
Na novo vodstvo zdaj seveda čaka gradnja nove ljudske šole, ki je nedvomno trenutno najbolj važni projekt v Selah.
Engelbert Wassner
Novo predsedstvo Jugoslavije
V ponedeljek, 15. maja 1989, je bilo v Beogradu potrjeno novo državno predsedstvo Jugoslavije. To predsedstvo je kolektivno in ga sestavljajo predstavniki vseh šestih republik in obeh avtonomnih pokrajin Vojvodine in Kosovega. Kolektivno predsedstvo Jugoslavija nima šele od Titove smrti leta 1980 naprej, ampak že od 30. junija 1971, ko je bilo zakonsko osnovano. Res pa je, da je zamisel o kolektivnem državnem predsedstvu Titova, izrečena prvič leta 1970 v Zagrebu.
Predsednik predsedstva je izvoljen za eno leto, potem pa mora to mesto po rotacijskem pravilu odstopiti zastopniku druge republike ali avtonomne pokrajine. Predsednik predsedstva SFRJ je faktično državni predsednik in vrhovni poglavar oboroženih sil.
Novi predsednik Jugoslavije je Slovenec, ekonom dr. Janez Drnovšek, s katerim je Naš tednik pred nedavnim imel ekskluziven intervju.
Dr. Janez Drnovšek in pa zastopnik Črne Gore sta bila izvoljena na ljudskem glasovanju, v ostalih republikah pa so ubrali staro pot odločanja partijskih gremijev. Kljub temu pa predsedstvo ni polnoštevilno: v Makedoniji zahtevajo ljudje izvolitev predstavnika po slovenskem vzorcu, v Bosni pa je očitno določenim partijskim in policijskim krogom uspelo onemogočiti kandidata dr.
Kecmanoviča s trditvijo, da je imel „nedovoljene stike s tujci". Torej kar čedna stalinistična intrigca, zaradi katere se je v vsej državi razvnela živahna diskusija o politični morali v tej družbi.
Novo državno predsedstvo prevzema zelo težko nalogo: inflacija se kljub vsem posegom vlade bliskovito dviga in bo konec leta najverjetneje preskočila mejo 2000 %; viden odraz skrhanih mednacionalnih odnosov so lanskoletni ljubljanski vojaški proces, na katerem se je vojska (menda tista vsejugoslovanska vez) požvižgala na ustavo Slovenije in obravnavo odvila v srbohrvaščini, nadalje trenutni proces proti skupini vojakov v Beogradu, ker da so hoteli spodnesti temelje države in zanetiti kontrarevolucijo in jasno da kosovska drama; ugled države v tujini je vse drugo kot velik in ugoden in številni go-
Dr. Janez Drnovšek
spodarski in finančni škandali, kot na primer bosanski veliko-kladuški Agrokomerc, so prav tako izvotlili jedro naše južne sosede, katere usoda nam ni in ne more biti deveta briga.
Novi državni predsednik dr. Janez Drnovšek je dejal, da se bo zavzemal za čimprejšnjo normaliziranje mednacionalnih odnosov in gospodarsko krepitev države ter ukinitev izrednega stanja na Kosovu. Želeti in upati je, da bojo te modre načrte vsi podprli.
Franc VVakounig
Izjava Narodnega sveta koroških Slovencev
Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencv je na svoji seji dne 16. maja 1989 ugotovilo, da se v zadnjem času v Slovenskem vestniku zopet vrstijo neresnični in žaljivi napadi na Narodni svet koroških Slovencev in še posebej na slovenskega državnega poslanca Karla Smolleta.
Pisanje Slovenskega vestnika seje nemir in nezaupanje med slovensko narodno skupnost in nikakor ne koristi napredku koroških Slovencev.
Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je sklenilo, da v bodoče ne bo več reagiralo na napade in podtikavanja s strani ZSO in Slovenskega vestnika, ki ne žalijo samo Narodnega sveta koroških Slovencev, temveč hromijo razvoj celotne slovenske narodne skupnosti. Koroški Slovenci smo dovolj razsodni, da lahko razlikujemo med destruktivnim poročanjem in resnim konstruktivnim delom za dosego vseh pravic, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Slovenski vestnik in izdajatelj ZSO sta, kakor kaže, izgubila razsodnost in vedno bolj pozabljata na prvotni namen osrednje organizacije, katere naloga nikakor ni stalno napadanje drugače mislečih članov narodne skupnosti.
Odgovorni v SR Sloveniji, ki podpirajo izhajanje Slovenskega vestnika, bodo morali resno in temeljito razmisliti, ali hočejo še naprej omogočati razdiranje v slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Škodo, ki jo je napravil Slovenski vestnik v zadnjih dveh letih slovenski narodni skupnosti na Koroškem, bo le težko popraviti.
Srečanje v Neumarktu
Evropska hiša v Neumarktu ob koroško-štajerski meji je ob Binkoštih vabila na srečanje, ki je bilo posvečeno obravnavi problemov sosednih narodnosti. Letos je srečanje težilo na obravnavi vprašanj, ki jih bo treba rešiti ob vse večji evropski integraciji. Razprava je tekla tudi o problemih narodne skupnosti, ki živi v sosedni Kanalski dolini. Za NSKS se je srečanja udeležil podpredsednik dipl. trg. Janko Urank, ki je ugotovil, da so Italijani v Kanalski dolini pravzaprav najmlajša narodna skupina in da zdaj kot večina prevladuje druge manjšine kot Slovence, Nemce in Furlane. Podpredsednik NSKS je dejal, da bodo koroški Slovenci zato prav posebej tudi v bodočnosti gojili dobre stike s kanalskimi manjšinami, predvsem pa seveda s Slovenci, ki pa so posebno tesno povezani tudi že s Slovenci v Trstu.
Sami oblikujmo naš jutri — deželni kongres Mlade KEL
1. deželni kongres Mlade Koroške enotne liste bo 1. junija v Globasnici, na veliki prireditvi, kjer bo na mladino čakal veliki open-air koncert ter diskusija z državnozborskim poslancem Andreasom Wablom.
Čisto v stilu modernih evropskih kongresov bo Mlada KEL 1. junija v Globasnici imela svoj 1. deželni kongres, ki bo hkrati tudi ustanovni. Pod geslom „Sami oblikujmo naš jutri" hoče mladina opozoriti na to, da hoče v bodoče sooblikovati s svojimi lastnimi idejami in željami narodno politiko na Koroškem.
V Globasnico bo prišel tudi zelo prominenten avstrijski politik, državnozborski poslanec Zelenih Andreas Wabl, ki bo referi-ral o pomenu politične dejavnosti mladine, predvsem pa o pomenu soodločanja mladih v naši deželi in državi. Iz koroškega vidika pa ta problem zelo dobro pozna tudi tajnik KEL Miha Za-
blatnik, ki bo ravno koroško mladinsko delo in politiko v svojem referatu prerešetal. Torej na vsak način dva privlačna predavatelja, ki bosta za mladino na vsak način zanimiva. Mladina pa bo na deželnem kongresu Mlade KEL dobila možnost, da odprto in čisto odkrito lahko govori in razpravlja o slovenski narodni politiki in bodočnosti narodne skupnosti.
Po političnem popoldnevu pa bo sledil open-air koncert z eno izmed vrhunskih pop-skupin iz Jugoslavije. Ime skupine pa hoče organizator Bernardo Sadovnik povedati javnosti šele kratko prej — gotovo lahko pričakujemo veliko presenečenje.
Andreas Wabl pride
Srečanje z Južnimi Tirolci
Na pobudo strešne mladinske organizacije „Sudti-roler Jugendring" in Mlade KEL bo v četrtek, 25. maja, v Brixnu prvo srečanje z zastopniki vključenih mladinskih organizacij na Južnem Tirolskem. Predsedstvo „Sudtiroler Jugendring" je izrecno poudarilo važnost tesnega sodelovanja med nemško in slovensko narodno skupnostjo.
S. K.
NAJ NOVEJŠA
Vse o ljudski šoli Mohorjeve v Celovcu Slovenska zgodovina razburja koroške duhove Freda Meissner-Blau o VValdheimu Mirko Bogataj Dober dan, Koroška Domače vesti Kibic in Didi
Naročite jo še danes: Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. 56515/20 Rojaki na sončni strani Alp se oglasijo pri ADITu, tel. 061/223023
Plačan Inserat
Osrednji odbor Narodnega sveta koroških Slovencev
sklicuje v smislu pravil
REDNI OBČNI ZBOR
Narodnega sveta koroških Slovencev
v nedeljo, 18. junija 1989, ob 9.30 uri v Slomškovem domu Mohorjeve v Celovcu 10.-Oktober-Str. 25/1
Po občnem zboru bo ob 13.30 uri proslava ob 40-letnici Narodnega sveta koroških Slovencev in 10. obletnici smrti dr. Joška Tischlerja, ki bo v Slomškovem domu v Celovcu.
Zakon za dvojezične...
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki bi jih drugače na Koroškem bilo možno pričakovati.
Za občine bi novi zakon o otroških vrtcih nedvomno bil zelo vabljiv, saj bi lahko z dvojezičnimi vrtnaricami prištedili precej denarja.
Zakon, ki ga je vložil poslanec Smolle, je zdaj v ustavnem odboru pri zveznem kanclerju, kjer ga preverjajo. Pričakovati je, da bi ga lahko novo ustanovljeni narodnostni sosvet potem že lahko predlagal parlamentu in tako še pospešil dokončno pozitivno rešitev dvojezičnih otroških vrtcev.
S. K.
Kmečki tabor
V Vipolžah v goriških Brelih se je zbralo na kmečkem taboru nad3000 kmetic in kmetov, ki so se izrekli
za pravice slovenskega kmeta.
Vrnitev h klasičnemu zadružništvu — krenitev družinskih kmetij
Nad 3000 kmetic in kmetov iz cele Slovenije in iz zamejstva se je zbralo v nedeljo, 14. maja 1989, v Vipolžah v goriških Brdih in se spomnilo 120-letnice velikega slovenskega primorskega tabora in prve obletnice ustanovitve Slovenske kmečke zveze in njene mladinske organizacije, Slovenske kmečke mladine.
Prišli so, da bi se srečali, izmenjali izkušnje in da so povedali glasno svoje zahteve, ker nočejo več biti vkopani v razore svojih vsakdanjih tegob.
Te tegobe so jih spremljale tudi na vipolški shod, vendar jih niso prenašali jokaje, ampak so skupno in odločno rekli „NE VDAJMO SE!“, kar je bilo tudi geslo shoda, in pokazali, da so pripravljeni nastale težave in naloge rešiti oz. jih odpraviti.
Na začetku tabora je bila kmečka tribuna, na njej so strokovnjaki za kmetijstvo, pravna vprašanja, zdravstvo, ekološka in sociološka vprašanja osvetlili položaj kmetov v Sloveniji, posebno pa še v Brdih. Srž te razprave je med drugim zahteva, da je treba družinsko kmetijo zaščititi, ker je edinole ona temelj umnega kmetijskega gospodarstva in tudi narodovega obstoja. V tej
zvezi so opomnili na dejstvo, da je prav zasebna lastnina varovala pod fašizmom Slovence pred italijansko poplavo in naselitvijo. Druga velika točka razprave sta bila povojna kolektivizacija in nasilno zadružništvo. Kolektivizacija je kmeta spravila na rob družbe in socialistično zadružništvo pa ga je pahnilo v odvisnost, kot jo „pozna le najbolj grd kapitalizem". Kmetje so zato zahtevali vrnitev h klasičnemu zadružništvu, kakršno je drugod po svetu in ga je na Slovenskem uvedel Janez Evangelist Krek. To zadružništvo je bilo v službi kmeta, krepilo ga je, sedaj pa je kmet podanik zadrug. Poudarili so tudi, da je kmetijstvo neprecenljiv uravnovalec ekologije.
Govorniki, med njimi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman, Mihaela Logar, zastopnica kmetic, profesor
Zagožen in drugi, so zahtevali svobodne volitve, demokratični pluralizem, ki po njihovem edini zagotavlja obstoj kmeta v slovenski družbi, storokovno izobraževanje kmetic, da bojo enakovredne partnerice kmetu, ter dvig ugleda kmečkega stanu, da beseda „kmet" ne bo več dalj psovka in da v prihodnje ne bo več nobene kmetije, ki bo postala prazna, ker mladi kmetje ostanejo sami, brez žena.
Kmetje so ponovno izrekli odločno zahtevo po suvereni slovenski državi in da morajo na Slovenskem biti Slovenci gospodarji.
Vipolški kmečki tabor so pozdravili zastopniki drugih političnih in družbenih gibanj v Sloveniji in iz zamejstva ter stanovskih organizacij. Za skupnost južnokoroških kmetov je spregovoril zbornični svetnik Štefan Domej, v imenu tržaških rojakov pa župan in deželni poslanec Bojan Brezigar.
Soglasno je bila potrjena tudi majniška deklaracija, ki je bila sprejeta že na ljubljanskem protestnem zboru 8. maja 1989.
Franc VVakounig
„Podeželska mladina11 se združuje
Proponenti podeželske mladine Podjune vabijo v soboto, 24. maja, na ustanovni občni zbor v Posojilnico v Pliberk. V svojem bodočem delovnem programu navajajo proponenti skupinsko delo, družabna srečanja, diskusije, kmetijska vprašanja, življenje na podeželju in ohranitev šeg in navad. Občni zbor bo ob 20. uri, nato sledi zabava.
OVP 24. maja,
SPO 3. junija
Redni deželni kongres koroške ljudske stranke bo letos 24. maja v koncertni dvorani v Celovcu. Socialistična stranka bo pa imela svoj redni deželni kongres 3. junija v hiši sindikatov v Celovcu. Mdr. bo referiral tudi zvezni kancler Franz Vranitzky.
Podelitev častnega prstana v občini Šentjakob
Danes, v petek, 19. maja, bo občina Šentjakob v Rožu v kulturni dvorani v Šentjakobu predala dr. Simonu Hoji častni prstan občine. Svečanost bo ob 19. uri.
Harald Scheucher ne bo kandidiral
Harald Scheucher je preteklo sredo sporočil javnosti, da 24. maja na deželnem kongresu OVP ne bo kandidiral več za mesto predsednika koroške ljudske stranke. S tem je gotovo, da ga bo nasledil Christoph Zernatto, ki bo nasledil Scheucherja tudi kot namestnik koroškega deželnega glavarja.
Haider 31. maja novi deželni glavar
Na 2. seji koroškega deželnega zbora bo SPO pri volitvi deželnega glavarja zapustila dvorano in s tem ne bo omogočila volitev Haiderja za novega deželnega glavarja. S tem hočejo socialisti izreči svoj protest. Na 3. seji deželnega zbora 31. maja pa bo potem Haider verjetno izvoljen za deželnega glavarja, socialisti so se z ostalima strankama domenili, da bodo ostali v dvorani, s tem pa bo dana potrebna 2/3 navzočnost poslancev.
Rektorska konferenca: poročilo o narodnih skupinah 6. junija
Avstrijska rektorska konferenca bo v torek, 6. junija, na Dunaju predstavila svoje poročilo o položaju in perspektivah narodnih skupin v Avstriji. Znanstveno poročilo je produkt mednarodne delovne skupine, ki jo je leta 1987 sestavila avstrijska rektorska konferenca. Rektorska konferenca bo v poročilu predstavila vrsto možnosti pospeševanja narodnih skupin.
STRAN
5
Domače vesti
Pretresljivo slovo od zaslužnega šolnika ravnatelja Valentina Vanilja
Pokojni Valentin Vauti je izhajal iz zelo narodno zavedne Kajšnikove družine iz Repelj. Njegov oče je bil dolga leta slovenski občinski odbornik v nekdanji občini Blato, bil je bratranec pokojnega selskega župnika Vautija. Kot samouk in zelo razgledan in načitan človek je kljub gospodarski krizi dal zelo nadarjenega sina Folteja študirat. Mladi Foltej je v študiju dobro napredoval, že kot študent je v slovenskih listih objavljal razne članke. Njegovi nekdanji sošolci se spominjajo, kako izvrstno je kljub slovenski materinščini obvladal nemščino in s kakšno lahkoto je pisal razne spise.
Kot mnogo drugih naših rojakov, je moral tudi pokojni kot mlad maturant v nemško vojsko. Ko se je po razsulu nemškega raj h a srečno vrnil domov, se je kot mlad aktivist takoj vključil v narodno-politič-no delo naših organizacij. Ker mu je za študij veterinarstva na Dunaju manjkalo finančnih sredstev, se je odločil, da postane učitelj. Kmalu je dokončal študij, nastopil je službo v Škocijanu, nato pa pri Božjem grobu. To šolo je vsa leta vse do upokojitve vzg ledno vodil.
Po končanem študiju se je poročil z Marijo Ravnjak — Živovo hčerko ob Zablatni-škem jezeru. V zelo srečnem zakonu sta se rodili hčerki Irena in Krista. Irena, poročena Žele, sedaj po očetovem vzgledu vodi šolo pri Božjem grobu in nadaljuje njegovo delo, hči Krista pa je zaposlena kot ju-ristka na koroški deželni vladi. Pri vsem javnem delu pa ga je ves čas podpirala žena Marija, ki mu je v težki bolezni posebno tolažilno stala ob strani.
Njegovi nekdanji učenci se ga v hvaležnosti spominjajo, bil je izvrsten pedagog, ki je znal v učencih zbuditi zanimanje in veselje do učenja. Tudi mnogo mladih učiteljev se je pri njem šolalo. Med učitelji je imela njegova beseda veliko veljavo, saj je leta uspešno zastopal interese učiteljev v raznih forumih. Posebno se je zavzemal za prijave k slovenskemu pouku.
Pokojni je pa dolga leta tudi javno deloval. Nad 20 let je bil mandatar mestne občine Pliberk, kjer je opravljal važne funkcije. Čeravno izvoljen na listi SPO, nikoli ni prikrival svoje slovenske pripadnosti, zaradi nadpoprečne zavzetosti in sposobnosti se je kot Slovenec uveljavil. Kot kulturni referent se je zavzemal za pravično podporo tudi slovenskim kulturnim in pevskim društvom. Ko pa je vodil finan-
čni referat, se je pa zavzemal, da so bile vse banke v Pliberku od občine upoštevane. Njegova zasluga je tudi, da je bila v Pliberku ustanovljena galerija VVernerja Berga. Posebno se je še zavzemal za popravo križev in cerkva. Dolga leta je bil dopisnik naših časopisov. Posebno zaslugo je imel za šolski mladinski list „Mladi rod". Pripravil je tudi mnogo slovenskih radijskih oddaj. Mnogo let je bil tudi odbornik .Posojilnice v Pliberku. Posebno rad pa je obiskoval naše kulturne prireditve.
Pogreb rajnega Valentina Vautija je bil na binkoštni ponedeljek na pokopališču pri Mariji na pesku v Nonči vasi. Številna udeležba na njegovi zadnji zemeljski poti pa je pričala, kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni. Pogrebne obrede sta opravila nečak Tone Opetnik, župnik v Grab-štanju, in mestni župnik Alojzij Kulmesch ob asistenci desetih duhovnikov.
Na domu, v cerkvi in ob odprtem grobu so se z ganljivimi žalostinkami poslovili od rajnega MoPZ „Kralj Matjaž", MoPZ „Edinost“ in MePZ „ Podjuna".
Ob odprtem grobu so pokojnemu izrekli besede zahvale in se od njega poslovili — župan Franc Mikusch, Tomi Ogris, inšp. Franc VViegele, mestni svetnik Jože Partl in njegov nekdanji sošolec.
Naj dragi pokojni Valentin Vauti po truda polnem delu v miru počiva.
Žalujoči družini pa izrekamo v imenu naših slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacij naše iskreno sožalje.
V imenu Posojilnice Pliberk se je poslovil od pokojnega mestni svetnik
Jože Partl.
□ PISMA BRALCEV □
. . . ker sem trpel, še preden sem bil izpregledal . . .*
Kljub razdaljenosti več sto kilometrov so se .Klešče‘ tudi do nas preščipile. Pri prebiranju le teh smo ugotovili, da sta se ostra robova klešč, ki sta s svojo ostrostjo razdrobila naš sveti slovenski jezik ogrožajoče germanizme, otopila pri, ob, na in v patetičnosti izražanja za ta naš prekleti slovenski jezik, ki nas pusti trpeti z našo zavednostjo in slovesno slovensko samozavestjo, ki se nam je v teku let krepila, ojačila in za vse večne čase zasidrala v naši podzavesti. In ravno tedaj, ko smo se tukaj na Dunaju že začeli zavedati našega s/ovenstva-slovanstva, ki smo ga učinkovito pospeševali med ne slovensko govorečimi Slovani, pa se nam pojavi „Slobo“ in moramo se vprašati: .Šta sada?" Pa zares, hudič je, smo si rekli in si priskrbeli Jerškin Jeden dni do polne lune", redno prebirali Mladino, Naše razglede, Delo in Tribuno ter končno zavzeli stališče: BIS HIEFt HEFt UND NICHT WEITER KAMEN DIE SERBISCHEN REITER. Če smo se že na tem mestu dokopali do srbske travme, hočemo urednikom .Klešč" s tem pismom samo povedati, da so problem, kako napisati: jebem ti pičku materinu, bolje rešili, kot Franc VVakounig v nt.
Mirne duše lahko pozivamo: .Le tako naprej!" in postali boste po PUNTU drugi najboljši časopis koroških Slovencev.
Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju
*Ivan Cankar, Kovač Damjan, 1908
Majska Družina in Dom
Že na prvi videz ima Družina in dom drug obraz. Bralcu niti ni treba pogledati na stran 3, kjer bo videl ime novega urednika, ki si prizadeva, da bi list posodobil in tako povečal število bralcev in naročnikov, čeprav je Družina in dom tudi že sedaj največji koroški slovenski mesečnik. Če številko prelistamo, se nam zdi, da mu bo to tudi uspelo.
V najnovejši izdaji lahko berete vse o privatni konfesionalni ljudski šoli Mohorjeve v Celovcu, kjer bo pouk potekal približno v istem razmerju v slovenščini in nemščini. Glavni urednik slovenskih oddaj ORF, Mirko Bogataj, piše o odmevih na novo televizijsko oddajo „Dober dan, Koroška". Priobčen je zanimiv prispevek urednice dunajskega dnevnika Die Presse, dr. M aren Koster-Hetzen-dorf, ki piše o knjigi „Die Ge-schichte der Karntner Slovvenen", ki je razburila koroške duhove. Vsekakor zanimive pa so domače novice na strani .Koroška in koroški Slovenci" ter Kibic in didi. Priporočamo pa tudi Pismo iz uredništva.
List lahko naročite pod naslovom Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, telefon 56 5 15 / 20 ali ga kupite v slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Rož — Podjuna — Zilja
Ob 60-letnici Mogrovega Lipsa
V Libučah imamo sovaščana, ki je original v najboljšem pomenu besede. Njegova šegavost ter družabnost je naravnost fantastična, njegov glas nizek ter udaren, da bi lahko z njim stresel skalovje Pece, njegova pesem pa prijetna ter občutna, kakor vesela uspavanka. Ime mu je Lipej Grilc, ali
po domače: Magrov Lipš.

Te dni je Lipš praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Tisti, ki ga poznajo ali pa so imeli priliko ga spoznati, tega morda sploh ne bodo verjeli. S svojo vitalnostjo, podobno medvedu, ter s svojim živim temperamentom si je vse-skoz ohranil mladosten značaj. In to, čeprav v svojih preteklih 60 letih ni užival samo prijetnih trenutkov, temveč tudi precej manj luštnih, ki jih pač prinaša trdo delo na manjši hribovski kmetiji.
Predvsem najde dovolj časa za slovensko pesem. Predavanje v Libučah brez Lipševega basa je, kakor če bi dunajska filharmonija igrala brez instrumentov.
Že desetletja, bodisi, ko je še pel pri Folteju Hartmanu, bodisi, ko poje v cerkvi ali sedaj pri „Kralju Matjažu", pravijo Libučani: Lip-šev bas pa je ves hudičev. Mogr šteje tudi med prve korenine Matjaževcev in je bil za to tudi odlikovan, mdr. ob 10-letnici .Kralja Matjaža".
Toda naš slavljenec ni samo pevec z dušo in telesom. V svojo lovsko puško je najmanj tako močno zaljubljen kakor v slovensko pesem. Če gre z njo na gamsa ali če spusti svoj znameniti „fink-fink-fink“ na drugo žival, potem se gotovo počuti, kakor če bi ga božal ves dekliški zbor. Njegovim znancem in prijateljem pa se od samega smeha kolijo solze po obrazu, kadar pripoveduje v svoji lovski latinščini. Zlasti še, če pravi, kako mu je nekoč uspelo spraviti na plesišče dekle, kateremu se je pri plesu .odšravfala" lesena noga.
Dragi Lipš, ostani še naprej tako šegav, vesel ter navdušen pevec! In da bi še najmanj nadaljnjih 60 let razveseljeval Libu-če s svojim zdravim ter pristnim domačim humorjem!
To Ti želijo vsi Tvoji sorodniki, pevski kolegi, zlasti Matjaževci, ter prijatelji.
-kuj-
40-letnica Klasične gimnazije v Trstu
V soboto, 6. maja 1989, je obhajala tržaška Klasična gimnazija 40-letnico. Ta pomembna vzgojna ustanova tržaških Slovencev je skovala že vrsto osebnosti, ki so vtisnile svoj neizbrisni pečat slovenskemu življu ob Jadranskem morju. Tudi učiteljski zbor se je odlikoval in se odlikuje z osebnostmi, ki močno sooblikujejo slovensko življenje; naj imenujemo samo pisatelja in misleca Alojza Rebulo, profesorja latinščine in grščine. Tržaški Klasični gimnaziji so prišli čestitat iz vseh
ODDAM v najem stanovanje blizu Beljaka, 53 m2, s centralno kurjavo, prednost imajo starejši pari, interesenti se naj javijo po telefonu 0 42 57 1 28 64.
krajev slovenskega kulturnega prostora in tudi iz Zagreba. Slovensko gimnazijo v Celovcu sta zastopala profesorja Anton Malle in Jože Wa-kounig.
V okviru proslav so bila tudi športna srečanja. Nogometaši naše slovenske gimnazije so dosegli prvo mesto.
Rezultati športnih tekmovanj;
Nogomet:
1. Slovenska gimnazija, Celovec; 2. Srednja verska šola, Vipava; 3. Ljubljana; 4. Klasična gimnazija, Trst.
Odbojka:
1. Realka, Trst; 2. Klasična gimnazija, Trst; 3. Gorica; 4. Zagreb.
ČESTITAMO
Anton Vejnlk iz Kort pri Železni Kapli praznuje 91. rojstni dan. Za visoki praznik mu iskreno čestitamo.
Janez in Marija Lučovnik iz
Šmarjete v Rožu obhajata 40-letnico skupnega življenja. Se na mnoga srečna in zdrava skupna leta.
Boštlnova mama. Marija Hudobnik iz Nonče vasi, obhaja 60. rojstni dan in god. Za dvojni praznik ji iskreno čestitamo.
Društvo upokojencev .Podjuna" čestita svojim slavljencem — Janezu Hoblu iz Nagelč, Milanu Hoblu iz Št.
Primoža, Ani Wutte iz Gluhega lesa in Mariji Setz iz Male vasi pri Skocijanu — za njihove osebne praznike in jim želi vse najboljše.
Terezija Pečnik in Štefanija Arneitz
iz Pečnice obhajata svojo 60-letnico.
Slavljenkama iskreno čestitamo.
Ivanki Paullč iz Šmihela iskreno čestitamo za njen jubilejni rojstni dan.
Društvo slovenskih upokojencev v Pliberku čestita svojim slavljenkam —
Mariji Jenič iz Letine, Mariji Hudob-
Materinska proslava v Bilčovsu
Mlade pevke in pevci so se korajžno postavili na oder in se zahvalili mamicam s svojim pripravljenim sporedom
Tudi letos je SRD „Bilka" vabila na materinsko proslavo, katero so pripravili najmlajši občine. Po pozdravnih besedah Kristijana Kropivnika, ki je izrekel predvsem navzočim mamicam prisrčno dobrodošlico, so se korajžno postavili na oder mladi pevci in pevke, s katerimi je naštudirala vrtnarica Rezi Kolter nekaj pesmic. Kot vsako leto so tudi tokrat pripravile Ijudsko-šolske učiteljice — Rezka Kapus, Štefi Ouantschnig, Traudi Urschitz in Vera Kropivnik — z otroki recitacije pesmi in drugih tekstov.
V imenu fare pa je mamicam izrekel ob tej priložnosti besede zahvale mag. Rupej Gasser. Moški pevski zbor pod vodstvom Jožka Boštjančiča je razveselil številno publiko v Miklavževi dvorani s prisrčnimi pesmimi. Tomi Gasser pa je poskrbel z duhovitimi smešnicami za dobro voljo.
Spored so zaključili s črnim teatrom Katja Gasser, Dunja in Nataša Kropivnik ter Daniela Kulnik z igro .Malokdaj se to zgodi". Dobro idejo za to sta imela Rezi in Sigi Kolter, ki sta tudi naštudirala s to skupino ta odličen komad.
nik iz Nonče vasi in Zofki Močilnik iz Bistrice — za njihove osebne praznike in jim želi obilo zdravja in sreče.
Erika Mlinar z Blata pri Pliberku obhaja svojo 50-letnico. Iskreno ji čestitamo in še enkrat toliko zdravih in srečnih let.
Elizabeti Štern iz Železne Kaple iskreno čestitamo za njen osebni praznik.
Marija Hrovath iz Št. Lenarta praznuje te dni svoj 50. rojstni dan. K praznovanju ji iskreno čestitamo. Na mnoga leta!
V pečniški fari te dni praznujeta dve cerkveni pevki svoji šestdesetletnici. To sta gospa Pečnik, Bvatinčeva na Pečnici, in pa Vaznikova gospodinja, Štefanija Arnejc v Spodnjih Borovljah. Za ta praznik jima iskreno čestitamo in čestitkam cerkvenih pevcev se pridružujejo prijatelji in znanci.
Na Vesavi praznuje Marija Adlass-nik, po domače Dravčinja, svojo 50-letnico. Posebej ji čestita EL Kot-mara vas, čestitkam zvesti bralki Našega tednika pa se pridružuje tudi uredništvo.
fD	Zadružni iist	
		
OB 100-l.F.TNIf 1
POSOJILNICE-BANK CELOVEC (BahnhofstraBe 1)
Na iniciativo dr. Valentina Janežiča je bila leta 1872 ustanovljena prva slovenska posojilnica, in sicer v Št. Jakobu v Rožu. Leta 1884 je bila ustanovljena Posojilnica Plajberk in leta 1886 kar dve: v Ločah in Šmihelu. Prav tako sta bili leta 1889 ustanovljeni dve po sojilnici: na Djekšah in v Celovcu Od teh obstajata danes še dve sa mostojni, to sta posojilnica v Št Jakobu in posojilnica v Celovcu
16. 5. 1889 je enajst ustano viteljev ustanovilo posojilno društvo Celovec. Medtem ko so bili ustanovitelji v Št. Jakobu v glavnem kmetje, so bili v Celovcu predvsem duhovniki in uradniki. Med 11 ustanovitelji najdemo v Celovcu samo 3 kmete, 5 duhovnikov, 2 uradnika in 1 odvetnika. Tako je imela posojilnica v Celovcu že ob ustanovitvi v svojih vrstah sorazmerno veliko inteligence. Na občnem zboru leta 1895 je prišel v odbor še ustanovitelj posojilnice v Št. Jakobu dr. Valentin Janežič, višji vojaški zdravnik v pokoju (Oberstabsarzt i. R.), za predsednika pa je bil izvoljen Valentin Podgorc, tedanji prefekt v Marijanišču. To mesto je msgr. Podgorc obdržal do leta 1939, dokler ni škofijstvo prepovedalo delati duhovščini. Po vojni je bil leta 1949 spet izvoljen za predsednika, kar je ostal do svoje smrti. Ob 100-letnici posojilnice v
Zadnja desetletja prejšnjega stoletja so pomenila pri koroških Slovencih gospodarsko prebujanje in iskanje samopomoči. Zadolženost kmeta kot posledica prehoda naturalnega gospodarstva v tržno in tedanje krize so privedle kmeta v revščino. Potreba po ugodnih kreditih je bila velika. To je bil tudi vzrok ustanavljanja slovenskih posojilnic.
Celovcu lahko rečemo^ da je bil polovico tega časa on njen predsednik.
Poslovna sposobnost in agilnost vodstva je omogočila celovški posojilnici hiter vzpon. Že 1909. leta je zadruga kupila posestvo v Sekiri ob Vrbskem jezeru, kjer so začeli leta 1952 graditi hote! Korotan. Do leta 1941 je zadruga dovolila 3750 posojil in štela 501 člana s 1273 deleži. Bila je ena najmočnejših slovenskih posojilnic na Koroškem. Od 36 posojilnic je sama imela 10% čla nov, 10% hranilnih vlog in 8,25% rezervnega sklada. Leta 1941 so bile nekatere posojilnice likvidirane, nekatere pa spremenjene v nemške Raiffeisenke. 21. 4. 1941 je vdrla Gestapo v posojilničine prostore in zaprla predsednika dipl. trg. Vinka Zwittra. Posojilnica je bila najprej postavljena pod komisijsko upravo, nato pa jo je, kot
nekatere druge, doletela usoda, da je bila spojena z „Raiffeisenkasse Klagenfurt".
Večletna prekinitev poslovanja je zapustila svoje negativne posledice. Sicer se je konstituirala že leta 1946, vendar je bila končno registrirana šele leta 1949 in je mogla začeti z delovanjem.
V zvezi z idejo o postavitvi zadružnega doma, kjer naj bi se šolali slovenski zadružniki, je bilo zgrajeno poslopje v Sekiri ob Vrbskem jezeru, kjer je bil potem le še hotel Korotan. Pomanjkanje kadra in velikost hotela nista dopuščala, da bi se hotel razvil v večji obrat, ki bi bil življenjsko sposoben. Posojilnica je po dobrih dvajsetih letih poslovanja v lastni režiji oddala hotel v najem in nekaj let za tem prodala in se zopet posvetila bančnemu poslovanju. (Poleg tega ji tudi novi zakon o kreditnem poslovanju ni dovoljeval, da
bi se v taki meri ukvarjala z zunaj-bančno dejavnostjo.)
Od tega časa naprej opazimo hiter porast bančnega poslovanja. Medtem ko se je bilančna vsota v 30 letih dvignila od 122.500.— šil. v letu 1949 na 37.000.000,-šil. v letu 1978, se je od 1978. do
1988.,	torej v 10 letih, dvignila od
37.000.	000,— na 110.000.000,— šil.
Pred vojno je bilo na Koroškem 36 slovenskih posojilnic. Kljub temu, da sta bili po vojni ustanovljeni še dve, jih obstaja danes samo še devet. Če se bo proces spojitev še nadaljeval, bo pokazal čas. Zgolj ekonomsko gledano je ustvarjanje večjih enot potrebno in koristno. Pri tem pa vsekakor trpi zadružna zamisel: pomagati sosedu in tistemu, ki je v stiski, kajti sosedom, ki so preveč oddaljeni, se navadno ne posoja več.
Kljub temu, da so bili za Posojilnico Celovec poslovni prostori v Paulitschgasse ugodnejši, sije tudi na novem mestu v BahnhofstraBe 1 pridobila svoje stranke in je bil tako mogoč hiter vzpon. Izšolani kadri, sodobni prostori in tehnični pripomočki — vse vpliva na to, da vedno več ljudi najde pot v naše prostore.
Franz Brežjak,
predsednik upravnega odbora Posojilnice-Bank Celovec
POSOJILNICA-BANK CELOVEC
vabi ob 100-letnici svojega obstoja svoje člane, poslovne partnerje in prijatelje naše zadruge na
SLAVNOSTNO PRIREDITEV
ki bo v soboto, 20. maja 1989, ob 19. uri v kulturnem domu na Radišah
____________	PRISRČNO VABLJENI!
Vse o davčni vrednosti
gospodarske enote (Einheitsivert)
Vsak davek v Avstriji potrebuje za davčno odmero določeno osnova Te osnove so npr.
—	dohodek pri dohodnini (Ein-kommensteuer)
—	premoženje pri premoženjskem davku (Vermogenssteuer)
—	plačilo pri prometnem davku (Umsatzsteuer)
Iz teh razlogov je tudi davčna vrednost gospodarske enote osnova za:
—	zemljiški davek (Grundsteuer)
—	obrtni davek (Gewerbesteuer)
—	davek na dediščine in darila (Erbschafts- u. Schenkungs-steuer)
—	za davek kmetijsko-gospodars-kih obratov — npr. za dohodnino pavšaliranih kmetov
—	za premoženjski davek.
Sami lahko vidite, da je davčna
vrednost gospodarske enote važno merilo za obdavčenje v Avstriji.
Zakonska podlaga za davčne vrednosti gospodarskih enot
je v Avstriji zakon o ovrednotenju (Bevvertungsgesetz). Potemtakem razlikujemo 4 vrste premoženj, ki jih pozna zakon o ovrednotenju:
1.	kmetijsko-gozdarsko premoženje (land- und forstwirtschaftliches Vermogen)
2.	nepremičninsko premoženje (Grundvermogen)
3.	premoženje obrata (Betriebsvermogen)
4.	ostalo premoženje (sonstiges Vermogen)
Finančni urad davčne vrednosti gospodarskih enot ne ugotovi vsako leto, temveč v določenih presledkih. Kmetijsko gozdarsko premoženje ter nepremičninsko premoženje ugotovi vsakih 9 let; premoženja obrata (Betriebsvermo-gen) ugotovi finančni urad vsaka 3 leta. V trenutku izgleda situacija takole:
zadnja naslednja ugotovitev ugotovitev
—	kmetijsko-
gozdarsko prem.	01.01.1988	01.01.1997
—	nepremičninsko premoženje	0101.1973	01.01.1991
—	premoženje
obrata	01.01.1989	01.01.1992
Iz zgoraj omenjenih podatkov je razvidno; da finančni urad davčne vrednosti v obliki odločbe (Be-scheid) pozna samo za kmetijsko-gozdarsko premoženje, za nepremičninsko premoženje ter za premoženje obrata. Ostalo premoženje (naša 4. zvrst premoženja) je ta-kozvano subsidiarno premoženje in se na finančnem uradu ne ugotovi v posebnem postopku — kakor npr. kmetijsko-gozdarsko premoženje, nepremičninsko premoženje ter ^premoženje obrata. Iz tega razloga
se v tem članku tudi ne bom ukvarjal z ostalim premoženjem.
Prej sem omenil, da se premoženja ne ugotovijo vsako leto, temveč v določenih presledkih (glej tabelo). To pomeni, da odločba finančnega urada npr. pri kmetijs-kogozdarskem premoženju velja naslednjih devet let. Pri nepremičninskem premoženju tega roka (9 let — glej tabelo) ne morejo držati iz raznolikih razlogov!
Vmes se na novo ugotavlja samo takrat, če se premoženja iz leta v leto spreminjajo: npr. finančni urad na novo ugotovi premoženje obrata (Betriebsvermogen), če se je to tekom enega leta spremenilo za 1/5 ali pa vsaj šil. 50.000,— Na vsak način pa mora finančni urad izdati novo odločbe; če se je premoženje obrata spremenilo za več kot šil. 1,0 mio. Termin za ovrednotenje: 01. 01. relevantnega leta (npr. 01. 01. 1988).
Posamezna premoženja
1. Kmetijsko-gozdarsko premoženje:
Pri tem premoženju se ovrednoti celotni obrat. Pri ovrednotenju obrata se upoštevajo:
—	zemljišča
—	poslopja
—	stroji
—	ostale naprave, ki služijo obratovanju
—	živina.
Kaj ne spada h kmetijsko-goz-darskemu premoženju?
—	denarna sredstva
—	vrednostni papirji
—	dobroimetje na banki (Bank-guthaben).
Kmetje pozor: Teh sredstev finančni urad ne sme ugotoviti kot del kmetijsko-gozdarskega premoženja!
Pri ovrednotenju celotnega obrata se morajo vrhu tega upoštevati naravni ter gospodarski pogoji za donos obrata.
Naravni pogoji so:
—	lastnosti tal oz. zemlje
—	klimatski pogoj...
Gospodarski pogoji so:
—	lega obrata (blizu važnih cest ali ne?)
—	velikost obrata.
Ker je — pod zgoraj omenjenimi pogoji — težko ceniti in vrednotiti, si finančni urad pomaga s hektarskim količnikom (Hektarsatz). S 01. 01. 1988 so za celo Avstrijo ugotovili hektarski količnik v višini šil. 31.500,-.
Rezultat vseh teh omenjenih faktorjev je odločba o davčni vrednosti gospodarske enote (Einheits-wertbescheid). Če s to odločbo niste zadovoljni, morate narediti v teku enega meseca po dostavi (Zu-stellung) priziv na dostojni finančni urad.
2.	Nepremičninsko premoženje (Grundvermogen):
Ta zvrst premoženja zaobseže celotno zemljiško posest vključno s poslopji ter celotno pritiklino nepremičnine (Zubehčr des Grund und Bodens)
Finančni urad razlikuje:
—	nezazidane nepremičnine/zemljišča (unbebaute Grundstucke)
—	zazidane nepremičnine/zemljišča (bebaute Grundstucke).
To omenim zaradi tega, ker finančni urad nezazidana zemljišča ovrednoti drugače kakor zazidana zemljišča. Npr. pri zazidanih zemljiščih upošteva način zidanja, starost poslopja, lego poslopja, porabo poslopja,...
Rezultat ovrednotenja je odločba davčne vrednosti nepremičninskega premoženja. Proti tej odločbi imate prav tako (tekom meseca) možnost priziva.
3.	Premoženje obrata (Betriebsvermogen)
Ta zvrst premoženja je za finančni urad najvažnejša. K temu premoženju šteje pravzaprav vse, kar lahko služi obratovanju enega podjetja. Iz tega je že razvidne; da to premoženje obrata zaobseže vsako stvar, ki služi podjetju brez obzira na te; ali je
—	premična	—	nepremična
—	telesna	—	netelesna
—	materialna	—	imaterialna
—	aktivna	—	pasivna.
Kako se ovrednoti?
V roke se vzame bilanca podjetja. Na aktivni strani bilance imamo premoženje naprav (Anlagevermč-gen) ter premoženje, ki stalno kroži. Na pasivni strani imamo kapital podjetja ter rezerve (Rucklagen). Bodoče izdatke (Ruckstellungen) ter obveznosti (Verbindlichkeiten). Aktivna stran:
—	Zemljišča oz. poslopja so v bilanci zabeležena s stroški nabave. Za davčno vrednost obrata pa finančni urad ne vzame številke; ki je zapisana za zemljišča v bilanci, temveč tisto davčno vrednost, ki je ovrednotila ta zemljišča v enem posebnem postopku.
—	Stroji in druge naprave se ovrednotijo s stroški nabave oz. stroški proizvodnje (Anschaffungs-Herstellungskosten). Od teh stroškov moramo odračunati še letno amortizacijo za uporabo strojev. Če so stroji in druge naprave že odpisane (to se pravi, da so v bilanci zabeležene z šil. 1,— vrednosti), potem se pri ovrednotenju obrata za davčno vrednost ne upošteva ta opominjalni šiling (Erinnerungs-schilling), temveč vsaj 15 % nekdanjih stroškov nabave za že odpisane stroje
—	Terjatve, denarna sredstva ter dobroimetje pri bankah se
tudi za davčno vrednost obrata ovrednoti s tistimi vsotami, s katerimi so zabeležene v bilanci.
Izjema: inozemske terjatve se ocenijo s 85 % terjane vsote Če so te
inozemske terjatve dvomljive potem se lahko ovrednotijo z nižjo
— Tuzemski vrednostni papirji,
ki so zabeleženi v bilanci, se ocenijo/ovrednotijo s 95% imenske vrednosti.
—	Inozemski vrednostni papirji se ocenijo z vrednostjo dunajske borze (Wiener Borse).
—	Blago ter zaloge (Waren und Vorrate) se tudi za davčno vrednost obrata ovrednotijo s tisto vsoto, ki je zanje zabeležena v bilanci obrata.
Pasivna stran:
Financa je predvsem stroga pri ovrednotenju pasivne strani. Vsota pasivne strani se namreč odtegne od vsote aktivne strani. Kot diferenca ostane vsota, ki jo pojmujemo kot davčno vrednost obrata (Ein-heitswert des Betriebsvermogens). Že iz teh razlogov je razumljivo, da interesi podjetnika, kar se tiče pasivne strani, pri ovrednotenju podjetja ne ustrezajo interesom finančne uprave. Podjetnik hoče „visoko“ pasivno stran, ker je potem podjetje manj vredno in s tem davčna vrednost podjetja manjša; finančna uprava hoče visoko aktivno stran in malo pasivno stran, ker je potem vrednost in s tem davčna vrednost podjetja/obrata višja. Zaradi tega se določene bilančne pozicije pasivne strani, ki so v bilanci zabeležene, pri ugotovitvi davčne vrednosti obrata NE upoštevajo
Pozicije:
—	lastni kapital (Eigenkapital) pri ugotovitvi davčne vrednosti ni odbitna postavka (Abzugspost)
—	Rezerve (Rucklagen), ki so v bilanci pasivne postavke, pri ovrednotenju obrata za ugotovitev davčne vrednosti niso priznane kot odbitne postavke
—	Upoštevanje bodočih izdatkov v bilanci (Ruckstellungen) se tudi pri vrednotenju davčne vrednosti le deloma prizna. Na vsak način niso priznani bodoči izdatki, ki jih je podjetnik tvoril za odpravnine ter penzijske obljube aktivnih delo jemalcev (Ruckstellungen fur Abfer tigungsverpflichtungen und Pen sionszusagen an aktive Arbeitneh mer). Bodoči izdatki za že penzio nirane delojemalce so iz teh razlogov pri davčni vrednosti obrata odbitna postavka.
—	Obveznosti za davke obrata (npr. obratni davek, Gevverbesteu-er) so pravtako odbitna postavka.
Ob koncu ovrednotenja se seštejeta/oz. odštejeta aktivna ter pasivna stran. Kot rezultat ostane diferenčna vsota, ki pomeni davčno vrednost obrata. Če z vsoto davčne vrednosti niste zadovoljni, imate možnost, da tekom enega meseca po dostavi odločbe naredite priziv na pristojnem finančnem uradu. Ne pozabite rok priziva 1 mesec po dostavi odločbe. Če zamudite vi oz. vaš davčni svetovalec ta rok, postane odločba pravnomočna.
dr. Marjan VVakounig )
Zadružništvo je danes aktualnejše ko kdajkoli
Ob priliki 100-letnice ustanovitve Posojilnice-Bank Celovec prinašam upravnemu ter nadzornemu odboru, poslovodjema ter vsem številnim članom te zadružne ustanove najsrčnejše čestitke celotnega slovenskega zadružnišva na južnem Koroškem. Sam izhajam iz občine, kjer so slovenska duhovščina, učitelji, kmetje — posestniki in drugi že leta 1872 spoznali solidarno, socialno ter pospeševalno moč zadružne misli in zato ustanovili leta 1872 prvo hranilnico in posojilnico zadružni-škega tipa v Avstriji sploh v Šentjakobu v Rožu. Tej ustanovitvi so sledile mnogotere druge ustanovitve po raznih krajih na južnem Koroškem in tako je bilo nekako samo-
umevno, da se tudi v središču in centru Koroške ustanovi zadružna hranilnica in posojilnica in zato je prišlo leta 1889 po glavni iniciativi prečastitega gospoda Valentina Podgorca do ustanovitve hranilnice in posojilnice Celovec. Iz raznih zapisnikov sej vidimo, kako so se naši zadružniki neumorno trudili za pospeševanje gospodarstva svojih članov. To naše zadružništvo je v zadnjih desetletjih doživljalo razne podvige in udarce. Naj tu omenim samo leto 1920, ko je nato leta 1921 prišlo do ustanovitve današnje Zveze slovenskih zadrug v Celovcu. Doba med obema vojnama za zadružništvo ni bila posebno uspešna, kljub temu je prišlo po vkorakanju
Hitlerja v Avstrijo do zaplembe vsega premoženja in do ukinitve zadružnega poslovanja. Po drugi svetovni vojni se je slovensko zadružništvo po mnogih mukah zopet vzpostavilo, toda dolgo ni moglo preboleti vse zadane rane.
Danes lahko z optimizmom gledamo v bodočnost. Naši zadružni punkti na južnem Koroškem tako posojilnice kakor tudi zadruge-mar-keti so večinoma sodobne opremljeni ter delujejo po najnovejši računalniški tehniki. Personal naših posojilnic in zadrug je dobro izobražen in se trudi, da bi svoje kliente strokovno in predvsem prijazno postregel. Imamo preko 6000 članov, 250 sodelavcev in preko 250 odbornikov
Občni zbor Posojilnice-Bank Celovec - ob 100-letnici prvič bilančna vsota preko šil. 100 mio.
brezplačno stavlja na razpolago svoje znanje in moč v dobrobit zadružništva na Koroškem. Moremo reči, da kot odborniki ali člani sodelujejo v našem zadružništvu naši rojaki vseh poklicev pa tudi vseh prepričanj. Tako je naše zadružništvo na Koroškem danes edina avtohtona ustanova, pri kateri nesebično vsi sodelujejo. In ravno v tem današnjem času je to še prav posebej važno, ker poleg funkcije pospeševanja gospodarstva svobodnih članov vršimo tudi drugo obliko pospeševanja in to je doprinos k narodni kulturi in medsebojnemu spoštovanju.
Dragi zadružniki! Spoštovani člani! Storimo vse, da bo ostalo tako tudi v naprej, da se bomo izkazali vredni zadružne zamisli naših velikih prednikov — pionirjev zadružništva na Koroškem — kot so to bili ustanovitelji Posojilnice-
Bank Celovec.	0	,	, .,
Predsednik
Zveze slovenskih zadrug Miha Antonič
Na rednem občnem zboru Posojilnice-Bank Celovec, ki se je odvijal 11. 05. 1989 v kletni dvorani Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, je predsednik upravnega odbora prof. mag. F. Brežjak mogel pozdraviti poleg številnih članov tudi zastopnike Zveze slovenskih zadrug višjega revizorja Krištofa ter poslovodjo dipl. trg. J. Habernika. „
Bilančna vsota je v poslovnem letu 1988 prvič presegla šil. 100 mio. in je znašala šil. 115. mio. napram šil. 93 mio. v letu 1987. Prvič izkazuje Posojilnica-Bank tudi pozitiven lasten jamstveni kapital v znesku šil. 900.000.—, kar odgovarja 0,9 % od bilančne vsote.
Sigurno pa je treba tukaj upoštevati še tihe rezerve Posojilnice-Bank Celovec, tako da je dejanski lastni kapital precej višji. Posojilnica je prodala v Sekiri 4,5 ha gozda nekemu radiškemu rojaku. Dokončno se je v tem letu uredila tudi zadeva hotela Korotan, tako da ima sedaj Posojilnica-Bank Celovec vse možnosti normalnega poslovanja. Misli se tudi na prodajo hiše na Dunaju, ki povzroča Posojilnici večje stroške. Poslovodja Alex Šimenc je podal poročilo, v katerem je navedel, da je bilo stanje hranilnih vlog koncem leta 1989 šil. 96 mio. in stanje kreditov šil. 56 mio. Predsednik nadzornega odbora Matevž Wakounig je poudaril dobro vzdušje v vseh odborih, kar omogoča dobro delovanje v prid Posojilnice, treba da je misliti na vstop Avstrije v EGS in zato na večjo konkurenco.
Zadnje predavanje direktorja Hranilnice in Posojilnice Opčine pri Trstu pa da mu je odprlo nove per-
uJ-OSojiiniea r j-Kreditbartir k
Posojilnica
Kreditbank

	
	
	
spektive, ker je slišal, da imajo majhne posojilnice vsekakor možnosti preživetja tudi v tem velikem evropskem prostoru. Posojilnica-Bank Celovec razmišlja tudi o ustanovitvi dodatne poslovalnice v Celovcu na Božanski cesti ali 'v bližini univerze.
Ker Posojilnico-Bank Celovec precej bremenijo izgube iz prejšnjih let v znesku šil. 6,0 mio., bo vsekakor glavna naloga Posojilnice, da te izgube v naslednjih letih odpravi in si
tako poveča jamstveni kapital ter možno bazo za dodatne investicije.
Predstavnik Zveze slovenskih zadrug je izrazil, da bo Zveza slovenskih zadrug kot deželna centrala podpirala prizadevanja Posojilnice-Bank Celovec v zadevah reklame, prospektov, strokovnih predavanj, računovodstva in konzorcialnih kreditov. S tem, da je Posojilnica-Bank Celovec v zadnjih letih tako povečala svoje poslovanje, je zdaj vsekakor zmožna,
da ostane samostojna, ker se po bilančni vsoti nahaja že na 715. mestu od vsega skupaj 860 zadružnih bank v Avstriji. V široki diskusiji, ki je sledila poročilom, je bila poudarjena potreba po večjem poslovanju z vrednostnimi papirji ter po boljši legi Posojilnice v Celovcu. Poslovni rezultat prvega četrtletja 1989 je na lanskoletnem nivoju in je zato pričakovati uspešno poslovno
Reportaža
Portret Hanzeja Elbeja, Košnikovega graščaka v Globasnici:
lastnik gradil. ki na čuva krali Matiaž
Poleg Lesičjaka in rimskih izkopanin je zadnja leta postal svojevrsten gradič prava zanimivost Globasnice. Povest o tem, Košnikovem gradu, oz. zgodovina njegovega nastanka nista zavita v kopreno bajeslovnosti in davnine prastarih časov, ko kralj Matjaž še ni dremal v Peci in so njegovi vitezi v oklepih sedeli v globaških gostilnah pri kislici iz domačega grozdja. Ne, nastanek tega gradu je nekaj povsem današnjega, povezan je edinole z osebo Hanzeja Elbeja, po domače Košnikovega. On si je svojo hišo namislil kot grad in jo tako zgradil. Tako je nastajal in nastal v več kot desetih letih Košnikov grad v Globasnici.
Kralj Matjaž pred gradom
Hanzej Elbe je mojster stoterih veščin. Izučil se je za mizarja, poklicev pa ima cel kup. Saj je takorekoč gradbeni mojster v lastni režiji, načrtovalec, poleg tega pa še slika (pred nedavnim je v Celovcu imel zelo odmevno in priznano razstavo), fotografira, snema domače običaje in vaške dogodke in jih pozimi
kaže pri Juenni ali v Št. Lipšu kot kratkočasne filme, mnogo in zelo odlično rezbari in kipari, nekajkrat pa je, dokler mu je to dopuščal skopo odmerjen čas, igral tudi pri domačem društvu.
Pred petimi leti si je nakopal še dodatno delo; šel je med lastnike žag. V Pod roj ah
je kupil grajsko žago iz leta 1912 — staro venecijanko, ki jo je postavil in na njej delal še njegov ded Miha Petek, po domače Fotonov iz Zagorij. To žago je Hanzej temeljito popravil in na njej žaga les za lastne potrebe, pa tudi marsikateremu sosedu in znancu tu in tam odreže namerjeno debelino.
S tem, da je popravil staro žago, je ohranil pomemben spomenik naše kulturne dediščine v Globasnici.
Z vasjo in vaščani je Elbe najtesneje povezan. Ko je leta 1976 začel graditi svoj gradič, so mu sosedje zelo pomagali in soseska pomoč ima v nje-
Reportaža
Tudi atelje umetnika je v prostorih gradu
Pogled iz 1. nadstropja, ki je umetniško čudovito oblikovano
govem pripovedovanju o rasti gradu častno mesto.
Elbe je že od vsega začetka hotel postaviti nekaj svojstvenega — da bo „gratal grad", pa se je odločilo v drugem letu gradnje, ko je postavil stolpiče. Grad je, bi lahko rekli, v celoti ročno delo. Kajti razen osnovnega gradbenega materiala, kot so to zidaki, opeka in inštalacijske potrebščine, je vse drugo Koš ni kov Hanzej napravil sam: okna, vrata, kipce, okraske. Naj naštejem nekaj številk, da bo laže dojeti veličino opravljenega dela; samo na zunanji fasadi je 750 ročno ulitih okraskov iz belega betona, grad ima 49 oken, za katera je ročno narezal 5000 šip in jih vlil v svinčene okvirčke, sam je izdelal vse okvire in oknice, grad ima sedem stolpičev. Ostrejše zanje ter za ostalo streho je sam naredil, grad ima 20 vrat — samo za glavna vhodna vrata, ki tehtajo 200 kg, je potreboval 3 mesece časa — so iz dobo-vine z dragocenimi, lastno izrezljanimi kipci in skulpturami, v gradu samem je nad 400 tekočih metrov venčnih nakitov (Gesimsfries) in vsega skupaj je Elbe v grad ..vtaknil" nad 15.000 ur dela. Da so ob tem nastale še številne oljnate slike, deloma preriši svetovnoznanih mojstrov, večinoma pa samostojna dela, številne skulpture in kip viteza, ki na vrhu stopnišča straži, grad pa naj služi kot zaokrožna informacija.
Med kipi, ki jih je izrezljal, najprej zabodeta v oči sv. Florjan in sv. Jurij na vhodnih vratih. Čeprav je z njima ne-
kaj v žlahti, pa le pomenita tudi, da je v teh podrobnostih zbranega in vidnega ogromno znanja in izročila, ki se je iz roda v rod prenašalo od naših prednikov in pradedov vse do danes. In dostikrat se te nevidne povezave z našimi prednamci, s temelji naše slovenske bitnosti niti ne zavedamo, a se po njej ravnamo.
Grad čuva kralj Matjaž. Ta betonasti kip je prvo delo Hanzeja Elbeja in vse kaže, da bo ostalo nedokončano, ker je spečemu kralju hotel pridružiti še viteze, a jih za-delj drugih opravkov ne bo. Pobarali smo Košnikovega Hanzeja, odkod mu vsi ti ta-
lenti. Da jih ima od svojega starega očeta Potonovega Mi-hana iz Zagorij, ki je svoj čas izumljal stroje, delal opeko, vrtal lesene cevi za vodovode in še sto drugih muh bil poln, je dejal. „Ko sem bil še majhen," tako Koš ni kov graščak, „sem vselej kaj rezljal ali zbijal, tako da je oče rekel: 'Prmojdušavi pueb, da bo še vse strupavl’ In še danes ne morem biti brez dela. Če doma ni kaj, pa grem na žago," je dejal in pripomnil, da je poln ustvarjalnega nemira.
Da je to res, veličastno potrjuje grad, Košnikov grad.
Franc VVakounig
ŠTUDENTSKI DOM
KOROTAN
Albertgasse 48, A-1080 Wien
Spoštovane dijakinje, dragi dijaki, bodoči študenti!
Tudi v letošnjem študijskem letu 89/90 ste bodoči slovenski študenti na Dunaju dobrodošli v Vašem domu Korotan. Da bi si lahko zagotovili prosto mesto za bivanje, bi Vas radi obvestili, da je zadnji dan pismenih prijav s kratkim življenjepisom 5. junij 1989. Prošenj, ki bodo prišle na naš naslov po tem datumu, ne bomo mogli reševati pozitivno. Vedeti je treba, da dobimo vsako leto približno 150 novih prošenj za sprejem, na voljo pa je kvečjemu 15 sob.
Vsem sprejetim kandidatom bomo do 15. junija 1989 poslali pogodbo z vplačilnico za kavcijo v višini oS 1640,—. Po prejemu Vašega nakazila bo za Vas zagotovljena soba v Korotanu za najmanj 2 leti. V pričakovanju Vaših prošenj Vas pozdravljamo, in na svidenje v oktobru.
Uprava doma Korotan
□ PRIREDITVE □
SVEČE
Komedija
OPALO IMA VSAKDO RAD (John Patrick) Čas: sobota, 20. maj, ob 20. uri Kraj: na Bistrici v Rožu, v kinodvorani Nastopa: igralska skupina KPD .Šmihel" Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Kočna"
CELOVEC
Združenje absolventov na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu vabi vse svoje člane In absolvente na redni občni zbor,
ki bo v soboto, 20. maja 1989, ob 15. uri v avli Slovenske gimnazije.
Janez Elbe je v Podrojah kupil tudi staro žago in jo sam popolnoma obnovil in jo tako ohranil za poznejše rodove.
Radio / Prireditve
STRAN
T
A
T
E
D
E
N
V
R
A
D
U
PETEK,
19. maja
Jezikovni pogovori. (Janko Messner). — Koroški liki (R. Vospernik). — Dvojezična komunikacija.
SOBOTA,
20.	maja
Duhovni nagovor (T. Opetnik). — Voščila (M. Hartmann).
NEDELJA,
21.	maja
Šmarnice v živo iz Šentpetra na Vašinjah.
PONEDELJEK,
22.	maja
Mladinski dan Katoliške mladine na Pečnici: ..Igraje se spoprijeti z življenjem".
TOREK,
23.	maja
Halo, prijatelji!
SREDA,
24.	maja
Glasbena sreda — gost: Emanuel Polanšek. Večerna 21.-22. „Vašča-na pojo"! (M. Grotsch-nig-Einspieler)
nMHHMBHi
ČETRTEK,
25.	maja
..Ostanite v moji ljubezni" (P. Zunder).


Dober dan, Koroška
(21. maja 1989,
FS 2, 13.00)
Kaj so nam uredniki pripravili tokrat?
Ljudska visoka šola
Odrasli se učijo slo-
venščino
na
Tradicionalno srečanje učiteljev Plešivcu
Akupunkturna masaža
Šport
Odbojka: dekliška ekipa Zvezne gimnazije za Slovence bo zastopala Koroško na državnem šolskem prvenstvu.
SPORED
9.30 zbiranje na športnem igrišču na Pečnici
10.00	maša pri kapelici
12.00	kosilo
13.30	začetek popoldanskega sporeda: .Mladinski jormark"
IGRE VSEH VRST: gibalne igre: skupinske igre; partnerske igre;
farni jormark (vsaka fara ima svojo postajo); pesmi, plesi ... in še veliko več
15.30	kulturni spored: TAMBURAŠI IZ LOČ; PLAZNIŠKA DEKLETA;
ODRSKI PRISPEVEK (farna mladina Iz Železne Kaple); GABRIJEL LIPUš 16.45 sklep
Iz Roža In Podjune bodo vozili avtobusi PODJUNA
avtobus 1 — 7.45: ŽVABEK gostilna Hafner; 8.00: PLIBERK — Zadruga; 8.15: VOGRČE — farna cerkev; avtobus 2 — 8.00: ŠMIHEL — gostilna Loser; 8.15: GLOBASNICA — pošta; 8.30: DOBRLA VAS — Sienčnik; avtobus 3 — 8.15: Železna K. — župnišče; 8.35: APAČE — požarna bramba;
ROŽ
avtobus 4 — 7.55: ŠMARJETA — postaja; 8.15: SELE — farni dom; 8.35: BOROVLJE — gostilna Peterlin; 8.50: ŠT. JANŽ — Zadruga; 9.00: VELINJA VAS — postaja; 9.10: SVEČE — postaja; 9.15: PODGORJE — postaja; avtobus 5 — 8.45: HODIŠE — cerkev; 8.55: PLEŠERKA — črpalka; 9.00: ŠKOFIČE — pošta; 9.10: ŠT. ILJ — postaja.
SODALITAS
od sobote, 20. maja, od 9. ure do nedelje, 21. maja, do 13. ure
RETORIČNO ŠOLANJE ZA MLADINO IN ODRASLE, 2. del., nem. Vodstvo: Franz Kubed
v torek, 23. maja, ob 20. uri Predavanje:	Preroška medicina
»božje trobente" Hildegard von Bin-gen", nem.
Predavatelj: prof. dr. Karl Ervvin Schiller
v soboto, 27. maja, ob 15. uri
ZAČETEK NADALJEVALNEGA TEČAJA ZA SLIKANJE Voditelj: prof. Stanko Rapotec, Syd-ney — Sveče
od sobote, 27. maja, ob 14.30 do nedelje, 28. maja, do 16.30
PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremljevalec: Jože Kopeinig
GALERIJA TINJE
RAZSTAVA SLIK AKADEMSKE SLIKARKE TINCE STEGOVEC (do 17.
junija 1989)
IZOBRAŽEVALNO IN ROMARSKO POTOVANJE:
od ponedeljka, 24. julija 1989, do ponedelj-
ka, 31. julija 1989
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE: OGLED ROMARSKIH STOLNIC V NEMČIJI
od petka, 25. avgusta 1989, do petka, 1. septembra 1989
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RUSIJO
od sobote, 23. septembra 1989, do nedelje, 1. oktobra 1989
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V LURD, LA SALETTE IN MARIJA EINSIEDELN
Lutkovne in gledališke predstave
Slovenska prosvetna zveza organizira v sodelovanju s krajevnimi društvi in otroškimi vrtci do poletja tele lutkovne in gledališke predstave za otroke:
„V DEŽELI OTROK"
Gostovanje Odra treh herojev iz Pirnič sobota, 20.5., ob 15. uri vdruštvenisobi pri Bundru v Borovljah
sobota, 20.5., ob 18. uri vdruštveni dvorani v Škofičah
nedelja, 21. 5., ob 10. uri pri Tišlerju v Št. Janžu
nedelja, 21. 5., ob 14. uri pri Foltu v Slovenjem Plajberku
nedelja, 21. 5., ob 16.30 pri Joklnu v Celovcu
„DALEČ OD DVORCA"
GostovanjeLjudskegagledališčaizCelja — gledališka predstava Andersenove pravljice
nedelja, 28. 5., ob 14.30, farna dvorana v Šmihelu
1. deželni kongres „Mlade KEL“ 1989
Sami oblikujemo naš jutri 1. julija 1989, ob 16. uri, v Globasnici — „Pri Šoštarju"
Začetek: ob 16. uri
1.	Pozdrav.
2.	Uvodni referat:
»Sami oblikujemo naš jutri" — samostojna politična dejavnost mladih Slovencev. Predvidena referenta: dr. Peter Pilz in Miha Za-blatnik.
3.	Diskusija in razprava
4.	Volitev deželnega vodstva »Mlade KEL".
5.	Beseda gostov.
6.	Razno.
ob 20.30 uri: benefični OPEN-AIR v prid Glasbeni šoli na Koroškem
Vabilo
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu priredi v nedeljo, dne 4. junija 1989, ob 14.30 v veliki dvorani doma sindikatov v Celovcu
ŠOLSKO
AKADEMIJO
ob 1000. maturantu Slovenske gimnazije „Bodi klas na polju, cvet na vrtu, javor v gozdu“
(I. Cankar, Bela krizantema) Poleg pevskih, glasbenih, plesnih in recitatorskih skupin Zvezne gimnazije za Slovence sodelujejo kot gostje kulturni ustvarjalci Slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec" iz Skocijana in dijaška skupina judovske šole Zwi Perez Cha-jes z Dunaja.
Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
Turistična agencija
CARTRANS
vabi na
romanje na BREZJE,
ki bo v soboto, 27. maja 1989
18.30 Romarska maša z ljudskim petjem
20.00 Slovesnost razglasitve bazilike in somaševanje vodi nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar ob navzočnosti pronuncija, nadškofa Gabrijela Montalva.
Gorenjski pevci z orkestrom bodo izvajali Beethovnovo mašo v C-duru pod vodstvom prof. Avgusta Ipavca.
Po maši procesija z lučkami po vasi.
Cena po osebi šil. 190,—
Odhodi: 14.00 Celovec — Cartrans
14.20 Kožentavra — gostilna Mlečnik
Prireditve
GLOBASNICA
TEKMA KOSCEV
Čas: nedelja, 28, 5,, ob 14. uri Kraj: pri gostišču Juenna v Čepičah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Štebnu
ŠENTJAKOB V R.
Premiera igre
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC (France Bevk)
Čas: sobota, 27. 5., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu Nastopa: oder .Rož"
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Rož"
VERNBERK
PONIŽANI IN RAZŽALJENI
pesmi zatiranih narodov
Čas: sreda, 24. 5., ob 20.30
Kraj: v dvorišču samostana Vernberk
(VVernberg)
Nastopa: Mešani pevski zbor „Rož“ iz Šentjakoba v R.
ŽELEZNA KAPLA
KONCERT
akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane Čas: petek, 19. 5., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli
CELOVEC
Jubilejni OBČNI ZBOR ob 25-letnlci Kluba prijateljev lova
Čas: nedelja, 28. 5., ob 13.30 Kraj: Mladinski dom v Celovcu, Mikschal-lee 4
Prireditelj: Klub prijateljev lova
CELOVEC
OBČNI ZBOR KDZ
Čas: torek, 23. 5., ob 19.30
Kraj: v prostorih kluba KDZ (Domgasse
19)
ŠENTJAKOB V R.
SOCIALNI POLOŽAJ V ŠENTJAKOBU Podijska diskusija
Čas: četrtek, 25. 5., ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentjakobu v Rožu
Sodelujejo: Ludwig Reichmanu (Socialistična stranka), Reinhold Kropiunig (Avstrijska ljudska stranka), Josef Mak (Svobodnjaška stranka), mag. Jakob Sitter (Slovenska gospodarska skupnost) Diskusijski vodja: Peter Fantu r
GRADEC
SOLIDARNOSTNA PRIREDITEV V POMOČ prof. Petru Gstettnerju Čas: v petek, 26. 5., ob 19.30 Kraj: v Gradcu (Kino im Augarten) Nastopajo: Smrtnikovi fantje, Maja Ha-derlap, Jčrg Martin VVillnauer, Peter Gstettner, Bruji.
Prireditelji: Karl Renner Institut, Steiri-sche Kulturinitiative, G rune Akademie in štajerski Zeleni, Socialistična mladina, Mlada generacija (SPO), Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu idr.
BISTRICA NA ZILJI
OTROŠKI DAN
Ko bom vellk(a) — otroci sanjamo o Cerkvi
Čas: nedelja, 11. junija, začetek ob 10.30
Kraj: Bistrica na Zilji
Prireditelj: Katoliška otroška mladina
ŠMIHEL
Šolarji ljudske šole Šmihel igrajo igro EIN MARCHEN AUS ST. MICHAEL -PRAVLJICA IZ ŠMIHELA
Čas: nedelja, 21. 5., ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Sodeluje: otroški zbor KPD Šmihel
ŠENTPRIMOŽ
80-LETNICA SKLADATELJA RADOVANA GOBCA
Čas: sobota, 3. junija, ob 20. uri Kraj: kulturni dom .Danica" v Šentpri-možu
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Šentprimožu Nastopajo: Mešani pevski zbor SPD .Danica"; Moški pevski zbor .Foltej Hartman"; Vokalni ansambel SPD .Danica"; Pihalni orkester iz Radeč; Tonč Schlapper
KOTMARA VAS
SREČANJE SOSEDNIH ZBOROV
Čas: nedelja, 28. 5., ob 14.30 Kraj: ljudska šola v Kotmari vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo .Gorjanci' iz Kotmare vasi Sodelujejo: MePZ .Mojcej" iz Šentilja; MePZ .Bilka" iz Bilčovsa; Singgemein-schaft Projern/UIrichsberg; MePZ iz Most pri Kamniku; MePZ .Gorjanci" iz Kotmare vasi in Kvartet Smrtnikovih fantov.
KOTMARA VAS
KAM IZ ZADREGE
Čas: četrtek, 25. maj 1989, ob 20. uri Kraj: farna dvorana v Kotmari vasi Prireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi
Nastopa: igralska skupina iz Žvabeka
ŠENTILJ
KAM IZ ZADREGE
Čas: nedelja, 28. maj 1989, ob 10. uri (po maši)
Kraj: farna dvorana v Šentilju Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju Nastopa: igralska skupina iz Žvabeka
ŠČEDEM PRI ŠENTJAKOBU V R.
KONCERT
indijanskih narodnih pesmi iz Južne Amerike
Čas: v petek, 19. majnika 1989, ob 19.30 po šmarnicah
Kraj: v podružnici v Ščedmu pri Šentjakobu
Prireditelj: KD .Peter Markovič" iz Rožeka Na starih instrumentih bosta igrala Chavez Ivan Rodrguez (Peru) in Jose Louis Man-zanera (Bolivija).
Vstopnice za koncert Slovenskega okteta lahko kupite v predprodaji tudi v Posojilnici-Bank „ Podjuna" v Dobrii vasi.
NAš TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel. Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Uredništvo mhiiui igi.ivm urednik), urednika Franc VVakounig m Vincenc Gotthardt, Viktringer Ring 26. 9020 Celovec
MOŽNOSTI ŠTUDIJA V SLOVENIJI
Republiški komite za vzgojo izobraževanje ter telesno kulturo že od leta 1976 dalje štipendira študente iz zamejstva ter otroke slovenskih izseljencev, bodisi na srednjih šolah, predvsem pa so štipendije namenjene študiju na višjih in visokih šolah v Sloveniji.
V	letošnjem šolskemu letu štipendiramo 46 študentov iz Tržaške pokrajine, 13 študentov iz Koroške, 7 študentov iz Porabja ter 18 študentov izseljencev.
V	tej kratki informaciji bi radi opozorili predvsem na možnosti in pogoje za študij v Sloveniji ter opozorili na tiste študijske smeri, ki so po sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo recipročno priznane. Avstrija in Jugoslavija sta v letu 1977 sklenili sporazum o vzajemnem priznavanju zaključnih spričeval srednjih šol, v letu 1980 pa sta državi sklenili tudi sporazum o vzajemnem priznavanju visokošolskega študija. Tako so v prilogi A navedene študijske smeri, ki se vzajemno priznavajo bodisi za nadaljevanje študija (podiplomskega), bodisi za opravljanje poklica. V prilogi B pa sta navedena študija pedagogike in novinarstva, ki se priznavata samo, če študent nadaljuje študij v okviru podiplomskega študija.
V	primeru, da študent izbere v Sloveniji tako študijsko smer, ki ni recipročno priznana, tedaj se mu spričevalo v Avstriji prizna na podlagi predpisov, ki v republiki Avstriji urejajo v tujini opravljeni študij.
Ostali pogoji in možnosti za študij v Sloveniji so naslednji:
—	študentje iz zamejstva dobijo štipendijo RKVITK, če k prošnji za štipendijo priložijo priporočilo ene od osrednjih slovenskih organizacij (na Koroškem);
—	študentje iz zamejstva imajo prednost pri sprejemu v študentske domove;
—	zamejski študentje ne opravljajo sprejemnih izpitov za vpis na višje in visoke šole, razen za študij medicine in stomatologije (vendar tudi tu po drugačnih kriterijih — v začetku meseca julija); kot vsi ostali pa morajo opravljati preizkus nadarjenosti na umetniških smereh ter na fakulteti za telesno kulturo — roki za preizkus nadarjenosti so že v mesecu juniju (Akademija za likovno umetnost), nekateri pa v juliju (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Arhitektura, ter Fakulteta za telesno kulturo).
Druga možnost, ki jo omogoča meddržavni sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo, je ta, da študentje iz Koroške izkoristijo polletno ali enoletno štipendijo v Sloveniji, medtem ko so redno vpisani in študirajo na kateri od avstrijskih univerz. Doslej so te štipendije izkoristili predvsem študentje, ki študirajo v Avstriji slavistiko ali katero od nacionalnih ved, ter so med pol- ali enoletnim študijem v Ljubljani izpopolnili svoje znanje oz. pripravili gradivo za svoje diplomsko delo.
Kdor se v šolskem letu 1988/89 namerava odpraviti na študij v Slovenijo ali želi kaj več informacij o tem, naj se čimprej obrne pisno ali kar po telefonu na Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Ljubljana Župančičeva 6 (na ime Viljana Lukas — telefon 061/331-411).
Vsem letošnjim maturantom želimo uspešno maturo ter ustrezno izbiro nadaljnje študijske poti.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Slovenska študijska knjižnica
Mikschallee 4, 9020 Celovec, telefon 04 63 / 32 3 85, brezplačno izposoja knjige, revije, kasetofonske kasete in ima svoje prostore v Mladinskem domu v Celovcu.
Knjižnica posluje: pon. in torek od 10. do 18. ure, sreda, četrtek in petek od 8. do 16. ure
KNJIŽNA ZBIRKA „ KONJIČEK"
GRAEBNER Karl Erich — Mikroskopiranje: knjiga prikazuje, kako lahko vidi življenje dober opazovalec, življenje drobnega sveta-mikrokozmosa, odprtega vsakomur, ki ima oči in mikroskop. — Lj.: DZS. — 43 str.; barvne ilustr.
HELMENSDORFER Erich — Novinarstvo: priročnik za novinarje, ki pišejo aktualna sporočila o vseh pomembnejših svetovnih ter domačih dogodkih. Pisec te knjige je nemški novinar, ki je prejel za svoje novinarsko delo več nagrad. — Lj.: DZS. — 43 str.: barvne ilustr.
SCHATTER Hans-Reinhard — Fotografiranje: praktičen priročnik za vse, ki so si za konjiček izbrali fotografiranje. — Lj.: DZS. — 43 str.: barvne ilustr.
SCHATTER Hans-Reinhard — Gramofoni In magnetofoni: kdor se zanima za to privlačno področje tehnike, imenovano elektroakustika, bo v tej knjižici našel in spoznal možnosti modernih magnetofonov, kasetnih magnetofonov, gramofonov in stereo naprav. — Lj.: DZS. — 43 str.: barvne ilustr.
SCHMITZ Siegfried — Terarij: beseda terarij izvira iz latinske besede terra (zemlja); označuje prvotno torej posodo za kopenske živali. Ukvarjanje s terarijskimi živalmi imenujemo teraristiko, tiste, ki jih to zanima, pa terariste. —- Lj.: DZS. — 43 str.: barvne ilustr.
SIEFARTH Gunter — Vesoljski poleti: avtor te knjige je od izstrelitve prvega Sputnika v številnih televizijskih oddajah poročal o vesoljskih poletih s človeško posadko in brez nje. — Lj.: DZS. — 43 str.: barvne ilustr.
Šport
Turnir šahistov iz 4 držav v Bilčovsu
Bilčovs bo v nedeljo, 21. maja 1989, središče vrhunskega šaha in nadaljnje krepitve in sodelovanja šahistov štirih sosednjih držav Avstrije, Jugoslavije, Italije in Madžarske.
Nad 50 igralcev in šahovskih funkcionarjev bo sodelovalo na 10. jubilejnem krogu šahovskih srečanj, ki ga bo letos v okviru tekmovalnega programa za leto 1989 organizirala Slovenska športna zveza Celovec pod vodstvom Ivka Ferma v sodelovanju s Primorsko zvezo Koper.
Na jubilejnem srečanju bodo nastopila osemčlanska moštva iz Pirana, Nove Gorice, Tolmina, ZSSDI-Trst, Monoštra/Szentgottharda ter Slovenske športne zveze iz Celovca, v kateri bodo sodelovali tudi močni šahisti iz šahovskega kluba Bekštanj.
Tekmovanje bo v gostilni Ogris oz. pri Miklavžu v Bilčovsu s pričetkom ob 9. uri. Posamezne partije bodo trajale eno uro.
POSOJILNICA-BANK Celovec
letos praznuje svojo 100-letnico. Ob tej priliki sta predsednik Posojilnice dipl. trg. Franc
Brežjak in poslovodja Aleš Šimenc (z desne) predala SAK jubilejno podporo, ki so jo sprejeli blagajnik SAK Marko Krištof, tajnik Silvo Kumer in sekcijski vodja Albin VValdhauser.
Slovenska gimnazija tudi v športu zelo uspešna!
Že pretekli teden smo poročali o velikih uspehih mladih športnic in športnikov na Slovenski gimnaziji. Pod vodstvom Magde Erenst so postala dekleta brez poraza koroške prvakinje in bodo zdaj zastopale Koroško na zveznem prvenstvu. Pod vodstvom prof. Tončija Mal-leja pa so fantje v košarki postali koroški prvaki in so dokazali, da so dijaki Slovenske gimnazije tudi v teh panogah izvrstni. Že leta 1981 je prof. Malle postal z nogometaši slovenske gimnazije koroški prvak, in je tedaj zastopal koroško na zveznem prvenstvu. Dekletom odbojkarskega moštva želimo na zveznem prvenstvu obilo uspeha, obema ekipama pa k uspehom čestitamo.
REZULTATI: RWF Feldkirchen — Slovenska gimnazija 40:49; Slovenska gimnazija — St. Martin/Beljak 63:46; BRG Lerchenfeld — Slovenska gimnazija 44:61; Slovenska gimnazija — Radenthein 70:24; Slovenska gimnazija — Be-Ijak/Perau 60:42; ABC — Slovenska gimnazija 35:37; Slovenska gimnazija - VVolfsberg 63:46.
Dekleta Slovenske gimnazije bodo zastopale Koroško na avstrijskem prvenstvu
Šport
Nepričakovano spet zmaga za SAK
SAK — ATUS Borovlje 1:0 (0:0)
SAK: Dalanovič 4, Štern 4, F. Sadjak 4, Čertov 3, Kunčič 3, Kreutz 4, Galo 3, L. Sadjak 5, M. VVieser 3, Blajs 4, Luschnig 4;
Igrišče ASV, 400 gledalcev Sodnik: Peter Ruch (dober)
Strelec: Manfred Luschnig (88.)
Brez Hanserja, Florjančiča, Burgerja in Gorenschka je SAK nastopil z .zadnjimi" enajstimi proti Borovljam, ki se še borijo proti izpadu. Igra obeh moštev ni bila bogve kako razburljiva, toda SAK je bil le za odtenek boljši, čeprav bi si gostje mogoče konec koncev le zaslužili točko. Večjih možnosti na obeh straneh ni bilo, predvsem pri SAK je bilo opaziti, da so manjkali pravzaprav vsi napadalci. Tako sta spredaj skušala Tonči Blajs in Manfred Luschnig nadomestiti letos zelo uspešni napad, toda to ni bilo ravno najbolj enostavno. Ko sta se že obe moštvi zadovoljili s točko, pa je Manfred Luschnig z glavo podaljšal Kreutzevo podajo v gol.
SAK je zmagal sicer nekoliko srečno, toda moštvo je dokazalo, da tudi brez velikih zvezd more izhajati, čeprav so le ti na vseh koncih in krajih manjkali.
V nedeljo spet z Burgerjem!
Arthur Hanser in Marjan Florjančič sta operaciji dobro prestala, medtem pa je Richard Burger že zapustil bolnico in bo v Matreiu verjetno že spet igral. VVerner Gorenschek, ki se je pretekli teden na treningu poškodoval, pa bo verjetno tudi spet igral, tako da bo imel trener Lojze Jagodič tokrat vsaj dva napadalca spet na razpolago.
Matrei — SAK, v nedeljo, 21. 5. 1989, ob 17.30
Manfred Luschnig (levo) je zagotovil zmago SAK
Rezultati tega kola:
SAK — Borovlje 1:0, Pliberk — Šentvid 4:0, Trg/Feldkirchen — VSV 1:0, Lienz — Breže/Friesach 1:1, Šmohor — VVolfsberg 0:3, VVieters-dorf — Molltal 0:0, Magdalen — Matrei 5:1.
Naslednje kolo:
Matrei — SAK, VVietersdorf — Lienz, Molltal — Trg, VSV — Pliberk, Šentvid — Šmohor, VVolfsberg — Magdalen, Borovlje — Breže.
Koroška liga:
1.	Trg	22	12	8	2 43:16	32
2.	Lienz	22	12	7	3 47:15	31
3.	SAK	22	11	7	4 37:15	29
4.	Breže	22	9	9	4 39:25	27
5.	Pliberk	22	8	9	5 37:22	25
6.	VVolfsberg	22	9	5	8 27:26	23
7.	Šentvid	22	7	7	8 25:23	21
8.	VSV	22	6	9	7 20:21	21
9.	VVietersdorf	22	7	7	8 30:39	21
10.	Matrei	22	7	7	8 25:40	21
11.	Borovlje	22	9	2	11 32:29	20
12.	Mčlltal	22	6	7	9 25:36	19
13.	Šmohor	22	2	6	14 22:47	10
14.	Magdalen	22	2	4	16 17:72	8
Nogometni termini konec tedna:
ASK Celovec — ASKO Šmihel v nedeljo, 21. 5. 1989, ob 10. uri
Bllčovs — Šentjakob v nedeljo, 21. 5. 1989, ob 17. uri
Slnča vas —- Globasnica v soboto, 20. 5. 1989, ob 16.30
Galicija — DSG Sele v nedeljo, 21. 5. 1989, ob 17. uri
SPORT-RESTAURANT
Marko Škerjanec
Kožentavra 44, 9170 Borovlje
Takoj zaposlim natakarja ali natakarico in kuharja ali kuharico.
Interesenti/tke se naj javijo na gornji naslov oz. po telefonu (0 42 27) 29 81.
Pri podelitvi nagrad je sekcijski vodja DSG Sele Nanti Olip posebno tudi počastil sodnika Manfreda Kaimbacherja (četrti z desne), ki je v Selah v tekmi DSG Sele —- SAK imel že svoj 750. nastop kot sodnik. Čestitkam se pridružuje
tudi Naš tednik.
3. POKAL KOŠUTE
je letos skoraj ..splaval po vodi". Ob močnem dežju so moštva iz treh dežel odigrala v Selah ta turnir, ki je predvsem letos naletel že na zelo velik odmev. Športno so se letos najbolje odrezali gostje iz Svo-bodenj (Italija), ki so v prvi tekmi premagali Škofjo Loko, v finalu pa potem v streljanju enajstmetrovk
domačine DSG Sele. Na 3. mesto so se uvrstili gostje iz škofje Loke, na četrto pa SAK, ki tokrat zaradi poškodb igralcev in slabega vremena ni mogel nastopiti s prvim moštvom.
Izid 3. mednarodnega turnirja za pokal Košute:
1. Svobodnje (Italija), 2. DSG Sele, 3. Škofja Loka, 4. SAK.
Oglas
19. maja 1989
Ml S Tl ¥ CENTRU.
rtli uho
9500 BELJAK
OSSI ACH ER ZEI LE 39
12. in 3. ZGORNJE NADSTROPJE
PRITLIČJE
1. PRITLIČJE
B O W LI H C / BILLARD
I. PRITLIČJE
LEDI DISKONT
C AS H BOUTIOUE ZIMMERMANN Fl
ESSILIO RISTORANTE
BIPA PARFUMERIJA MEKI PLOŠČE
ROŽE DORIS
PORCELAN, KERAMIKA, ŽLAHTNO POHIŠTVO
ESS
butik DOMINO
H Al RSTVLI NG
TRAFIKA
VINOTHEK SAN REMO
BUTIK
FERINI
BUTIK
D IW A
„DIE K A RT E 46 LE PAS D’0 R
NAKIT IN UMETNI DESIGN
,, M O D E ACT I O N 46
BUTIK
KOUSE OF ENCLAND BETTY BARCLAV SKOP
SPOT LICHT
VIDEOTEKA TELE UNO L*OR ARIO — D I E ZEIT
URE IN NAKIT
DIECIDECIMI
OČALA & OPTI KA
TELE WI N G S
TURISTIČNA AGENCIJA
CAFE HAASBURG
PASTICCERIA
PARFUMERIJA
PITTI FIRENZE
DESSOUS & MODA ZA KOPANJE
LOLLIPOP IGRAČE
GARAŽA ZA PARKIRANJE